PROGRAM SAMOPRISPEVKA V NAJŠIRŠI RAZPRAVI V KS Precej dodatnih predlogov za sanacijo vodovodov in kanalizacije, pomisleki proti grajskemu pobočju in potniški postaji Precej dodatnih predlogov za sanacijo vodovodov in kanalizacije, pomisleki proti grajskemu pobočju in potni-5ki postaji... V KS GOLO-ZAPOTOK so razpravo opravili ie v juliju. Poleg že v programu upoštevane sanacije lokalne-ga vodovoda Visoko in Sclnik so v program dodatno predlagali $e gradnjo vodovoda Rogatec (5e brez vode) in vodohrama na Kure&ku. Čeprav udeleiba na zboru krajanov v POLHOVEM GRADCU ni bila najboljSa, pa je bila razprava zelo odlofna. Krajani so odlofno zahte-vali, da se v program uvrsti izgradnja kanalizacije od Zadružnega doma do čistilne napravc v zameno za sana-cijo petih lokalnih vodovodov, ki so za to KS v programu zajeti. Opozorili so tudi na to, da pograjska KS do sedaj v nobenem izmed treh samoprispevkov ni bila z ničemer udeležena in čeprav ni bilo odklonilnih ali nasprotujočih mnenj do akcije samoprispevka so vendarle postavili vprašanjc kako v drugih mestih razrešujejo tovrstne pere-ie proNeme, saj vemo, da samoprispevkov ne uvajajo. Krajani IGA so ob razpravi o programu predlagali dopolnitev in sicer, da se vanj uvrsti vodovod Sarsko (ta zaselek je brez vode), sicer pa so naielno podprli akcijo. Ižanci menijo, da v program ne sodi sanacija grajskega pobočja ter izgradnja komunalne infrastrukture avtobus-ne postaje (le-to je SirSega pomena) zato predlagajo, da se iz programa čertata. TURJAČANI bodo poleg glavne razprave opravili še zbore po zaselkib. Na tej glavni razpravi niso izrazili nobenih pomislekov proti uvedbi samoprispevka, na-sprotno, podprli so tudi program z izjerao sanacijc graj-skega pobočja, saj smatrajo, da je izvedba samoprispevka za razreSevanje teh problemov nujna. Na RUDNIKU so razpravo povedli že v mesecu juni-ju. V tej KS obstaja perei problem vodovoda in kanaliza-cije. Predlagali so uvrstitev tega v program četrtega samoprispevka, sicer bodo za razrešitev morali iskati rešitev v razpisu svojega samoprispevka. Z izjemo pri-pombe na umcstnosl ureditve komunalne infrastrukture avtobusne poslaje, so program podprli, saj se zavedajo pomembnosti razrešitve ekoloških vprašanj. Krajam RAKOVE JELŠE so na razpravi izrazili razo-čaranje, saj se tako kot v dosedanjih treh tudi v programu četrtega samoprispevka »ne vidijo«. Pcstijo jih nereSeni problemi kanalizacije in vodovoda. Načelno akcijo pod-pirajo, pripombe so izrazili na umestnost vključitve graj-skega pobočja in komunalno infrastnikturo potniSke po-staje. Konkretnih pripomb na sam progiam v KS ZELENI LOG krajani sicer niso imeli. Čeprav bo njihova KS posredno tudi pridobila (sanacija smetiSLa) so vcndarle opozorili, da ob problemih, ki jih imajo (kanalizacija) žal v program niso uvrščeni. Nekaj pomislekov pa je bilo izraženo tudi na račun umestnosti uvedbe samoprispevka glede na znano dnižbenoekonomsko situacijo. PniBMgmBM kjuuMztcilM bm RakorljelS iz samo- prisperkMlV. ODGOVOR: S sprejemom zazidalnega načrta za območje Rakove jelše so bile Lme gradnje na tem področ-ju legalizirane in s tem novi investitorji in lastniki že zgrajenib objektov izenačeni z ostalimi gradi-telji v Ljubljani. To pomeni, da se vsa komunal-na oprema izvaja z rednim programom iz sred-stev sklada stavbnih zemljiSč. Seveda bodo mo-rali invcstitorji poravnati svoje obvcznosti do sklada. Zaradi izredno neugodnih geomehanskih lasl-nosti tal (barje - posedki) in nesmotrne zazida-ve bo gradnja kanalizacije zelo zahtevna. Grad-nja kanalizacije s prostim padom je na sploh vpraSljiva. Za to se trenutno na manjšem po-dročju izvaja preizkus tlačnega sistema kanaliza-cije. Na osnovi zbranih opazovalnih podatkov in analize rezultatov bo možno izdelati projekt ka-nalizacije in pri&ti z gradnjo po rednem pro- Na zboni krajanov v KS KRIM je bila glavna pozor-nost krajanov namenjena vpraSanju. čcmu v program ni uvr&ena Izgradnja kanalizacije Galjevica-Peruzzi--Rudnik-Barje. Več pripomb se je nanaialo na natanč-nejšo razmejitev med lnvestirijami in gradnjami, dana pa je btla tudi konkretna pobuda, da bi morda sanacijo grajskega pobočja razreševali tudi z mladinskim prosto-voljnim delom. Povsem konkretnih pripomb v KS PERUZZI k same-mu programu sicer ni bilo, so pa krajani postavili odločne pripombe oziroma zahteve po večji strokovnosti pri pri-pravi dokončnega programa kot tudi pri njegovi izvedbi. Prisotnih je bilo tudi več vprašanj o tem, ali res sistemsko zbrana sredstva ne zadostujejo za realizacijo potreb kot tudi o »neenakopravnem« položaju lastnikov individual-nih hiš pri razreševanju osnovnih komunalnih pro-blemov. O programu četrtega samoprispevka so v KS KOZAR-JE razpravljali na dveh zborih krajanov. Glede samega programa je bila dana odločna pobuda, da se črta sanaci-ja grajskega poboLja, sicer pa so krajani podprli uvedbo samoprispevka saj menijo, da je te pereie ekoloike pro-bleme nujno potrebno razrešiti. Udeležba na zboni krajanov v KS LAVRICA je bila zclo dobra, pripomb na sam program ni bilo, dana pa je bila pobuda o uvrstitvi izgradnje kolektorja za fekalne vode iz Skofljice preko Lavrice do Ljubljanice. V KS BARJE so bili krajani razoiarani, saj se kljub obljubam zbora niso udeležili predslavniki komunalne skupnosti in vodovoda. Pnpravljena so namreč imeli vpraianja o izjemni problematiki svojega vodovoda (oskrba z vodoje namreč zelo kritična) kot tudt o izgrad-nji ceste skozi Crno vas ter o gradnji Sole (kljub obljubam v prve tri samoprispevke ni bila vključena). Z namenom, da dobijo odgovore na vsa tri vpraianja bodo zbor kraja-nov ponovili. K samem programu pa so imeli pripombi, k sanaciji grajskega poboija (poplavljenost barja je v pri-merjavi akutnejSi problem) in izgradnjo komunalne in-fiastruklure avtobusne postaje (financirajo naj jo tisti, ki koristiio usluge). Na CRNEM VRHU so izrazili k programu pomislek k uvrstitvi grajskega poboija, siccr pa so program podprli. V programu je tudi sanacija lamkajšnjega vodovoda zato so ob tem povsem upravičeno zahtevali pri izvedbi četrte-ga programa dosledeif fmančni in strokovni nadzor. To zahtevo so podprli z slabostmi, ki so se pokazale ob izgradnji objektov vseh treh dosedanjih Ijubljanskih sa-mophspevkov. Nič kaj vcseli niso bili na BREZOVICI, ko so sklicali zbor krajanov pa »obljubljencga« tovariSa iz mestnega vodovoda ni bilo. V programu je namreč sanacija krajev-nih vodovodov in ob tcm so pričakovali še vrsto odgovo-rov na dodatna vprašanja. Teh ni malo, saj so Brezoviani izračunali, da bo za dokončno sanacijo potrebno najbrže uvesti še lokalni samopnspevek. V teh dneh bodo zatorej ponovno sklicali razgovor s predstavniki mestnega vodo-voda. Sicer pa so smatrali, da uvrstitev sanadje grajskega pobočja in komunalne infrastnikture za avtobusno posta-jo ni umestna. V TOMIŠLJU je bila razprava kar vroia. Komunalna problematika je žgoča, zatorej so predlagali, da bi se v program uvrstila dokončna ureditev kanaUzacijske mreže (le-ta na pol zgrajena leži v prvem varnostnem vodnem pasu in predslavlja potcncialno varnost za vodno zajetje) ter vodovodnega omrežja. Dopuščajo tudi možnost, da se ta problem razreSi čimpreje iz rednih oz. tekofih sredstev komunalne skupnosti. Ali je smolrno v teh zaostrenih družbeno-ekonomskih razmerah pristopiti k uvedbi samoprispevka je bilo eno izmed uvodnih vpraSanj na razpravi v KS NOTRANJE GORICE. Na sam program so imeli več pripomb. Z izjemo razreševanj vodovoda se jim zdi program preveč »pisan«. Odločne so bile zatorej pripombe proti izgradnji toplarne (glede na zakonodajo je toplarna dolžna sama poskrbeti za to sanacijo), komunalne ureditve polniške postaje in sanacija grajskega pobočja. Podobne pripombe so imeli ŠKOFLJIČANI, saj prav tako smatrajo, da ureditev komunalne infrastrukture za potniško postajo in sanacijo toplarne ne sodita v ta program. Smalrajo namreč naj bodo te investicije vklju-čene v program samih OZD, ki te storitve opravljajo. V KS DOBROVA so se odločili za več področnih zborov krajanov. Do sedaj so jih opravili v Dobrovi in Podsmreki. Bistvenih pripomb k programu ni bilo, velja pa podčrtati, da je v program vnešena sanacija lokalnih vodovodov v tej KS. Zaskrbljuje pa jih prav pomanjkanje informacij o tej sanaciji, za-to bodo krajane v oktobru mesecu še enkrat temeljiteje informirali. Kiajani KS VIČ se z udeležbo na zboru krajanov niso odzvali. V razpravi so opozorili na resnost neodpravlja-nja virov onesnaževanja kalerih je mnogo poleg teh navedenih v programu. K tem so bili izrečeni pomisleki okrog sanacije grajskega pobočja, toplarniškega dimnika in komunalne infrastrukture k potniSki postaji. Do same- ga referenduma priiakujejo ic več povsem argumcntira-nih informacij, saj jih je do sedaj premalo. Krajani GAUEVICE so se načeloma strinjali s sanaci-jo problematike preko samoprispevka. Ob tem pa so izpostavili več vprašanj, ki so se nanaiala tako na smotr-nost preko sredstev zbranih v dosedanjih samoprispevkih in vplivom krajanov nad trošenjem sredstev zbranih sa-moprispevkov kot nad nadzorom nad izgradnjo objektov S IV. Bili so mnenja, da v program ne sodi sanacija grajskega poboija kot tudi ne izgradnja potniške postaje, izrazili pa so tudi dvom o realizaciji programa glede na predvideno finančno konstrukcijo. Pomisleki o umestnosti uvrstitve grajskega pobočja so bili prisotni tudi na zboru krajanov v KS MILAN ČES-NIK. Sicer pa so bile najbolj vroče pripombe na račun izgradnje potniške postaje. Predlagali so, da se v primeru krčenja programa uvrsti razširitev odlagališfa odpadkov za deponijo posebnih odpadkov. Tudi v KS BRDO so v razpravi izpostavili nekaj vpra-ianj. Nanašajo se na financiranje objektov, za podrobnej-šo obrazložitev sanacije grajskega pobočja kot tudi na upravičenost samoprispevka ob uveljavljenih sistemskih virih. V sklepni ugotovitvi pa so podčrtali pripravljenost sodelovanja na referendumu, saj so prvi trije samopri-spevki prepričljivo upravičili namen o čemer priča tudi novograjen vrtec v tej KS. Krajani KS PODPEČ-PRESERJE so precejšen del razprave namenili varstvu okolja. Izpostavljena so bila vprašanja kaj nameravamo v ožji in širSi družbenopoUtič-ni skupnosti narediti za boljše varstvo pri sleherni investi-ciji, dalje, kaj bomo storili za čistejšo Ljubljanico (seda-nje stanje že raskrbljuje)... In čeprav z obrazložitvama za grajsko pobočje in potniško postajo niso povsem zado-voljni, s programom soglašajo in podpirajo akcijo. Raz-pravo bodo nadaljevali po vaških skupnostih. Precej razprave je bilo v KS VNANJE GORICE na-menjene vpraSanjem kako podobne probleme razrešuje-jo drugje v Jugoslaviji in ali tudi uvajajo samoprispevke. Na sam program so bile pripombe giede grajskega poboi-ja in avtobusne postaje, zelo izpostavljen pa je bil pro-blem parkirišč v Ljubljani. Ali v programu zajcte investicije predstavljajo dolgo-ročno oziroma trajno ekoloSko sanacijo je bilo cno izmed vprašanj na razpravi v KS MURGLE. Ob tem so spraše-vali Se za pregled in porabo že zbranih raznovrstnih komunalnih prispcvkov. Osnovne pripombe so zadevale umeslnost uvrstitve potniške postaje in grajskega poboi-ja v sam program kot tudi izgradnjo odlagaliiča v smislu zagotavljanja potreb Ljubljanc in ne celotne regije. Pre-senetil pa je razpravljakc, ki je govoril tudi v imenu zveze za varstvo okolja, iei, da so on in zveza proti temu programu, ker ne odpravlja vzrokov ampak le gasi ekolo-ške probieme. V KS VRHOVa je bila udeležba na zboru skromna. Krajani so bili mnenja, da je uvedba samoprispevka edina in logična pot za razreievanje teh problemov, ki so življenjskega pomena. Pripombe so bile na uvrstitev graj-skega pobočja in potniške postaje, dodatno pa so obliko-vali predlog, da se v program vkljud sanacija oz. novo-gradnja močno dotrajanega mostu v Kozaijah, ki sedaj močno ovira življenje tamkajšnjih krajanov kot tudi va-ren promet v dobrovsko dolino. Vzdušje v KS TRNOVO je bilo okrog uvedbe samo-prispevka dobro. Krajani pričakujejo ie več povsem stro-kovnih pojasnil k programu, pripombe iz razprav naj bodo javno objavljene in nanje dani tudi odgovori. Poda-na je bila zahteva za doslednejšo kontrolo na ta način zbranih sredstev pa tudi sicer vseh družbenih dajatev. Nekaj predlogov je bilo namenjenih uvrstitvi reciklaže odpadkov k izgradnji deponije, okrog sanacije grajskega pobočja in izgradnje potniike postaje pa so mnenja de-ljena. V KS STANE SEVER so se odločili za več zborov krajanov, ki pa žal niso dobro obiskani. Največ pripomb in to zahtevajoiih pa je bilo namenjenih izgradnji toplar-ne, Leš, naj se financira preko encrgelskih virov. Prisot-nib je bilo tudi več zahtev za doslednejšo kontrolo na ta ali siceršnji način zbiranja dmžbenih sredstev v izogib morebitnemu prelivanju sredstev. Ve( zborov so imeli tudi v KS KOLEZUA. V razpravi o programu je bila izjemno podprta sanaeija lokalnih vodovodov, več pomislekov je bilo okrog potniške posta-je, nadvse odločna pa je bila zahteva, da se v program vključi sanacija skupinskih kotlovnic na Viču, ki postaja-jo ob zaslareli tehnologiji vse večji onesnaževalci in »pro-izvajajo« izjemno drago energijo. Na razpravi v KS ROŽNA DOLINA« je bil oblikovan predlog, da se program »prečisti« odnosno reducira, saj po njihovem mnenju grajsko pobočje in potniška postaja vanj ne sodita. Zato menijo, da bi na raiun skrčenega programa zmanjSali stopnjo od 1,5 na 1 odstotek. Precej pomislekov je bilo tudi okrog izgradnje toplarniškega dimnika. Živahna je bila tudi razprava v KS MALČl BELIČ. Pripombe so bile najbolj odločne proti izgradnji toplame (zgradi naj jo gospodarstvo), avtobusni postaji in sanaciji grajskega pobočja (zakaj zaradi nujnosti teh problemov niso razreševali preje). Predlagali so tudi ločeno glasova-nje o objektih in ne po skupnem programu (demokrati-čen vpliv bo bolj zagotovljen) kot tudi sprememba zako-na o samoprispevku in da bi samoprispevek raziična hotenja Ijudi različno obremenjeval. V KS ROB so o programu četrtega samoprispevka razpravljali že pred časom. Glede na program. ki ga podpirajo, je bila dana pobuda za uvrstitev sanacije njihove podružnične šole, vendar so ta predlog po dodat-nih pojasnilih umakniii. tenjfi skapalb kmrUč do sedtj oeaspešo* -lattn ptimen oj VUn rešuje samoprispertt IVT ODGOVOR: Iz obeh sistemov daljinske oskrbe z energijo je na celotnem področju Ljubljane oskrbovanih s toplotno energijo za ogrevanje ca. 41000 stano-vanj. Približno 1/4 teh stanovanj je imela pred prik-ljučitvijo na sistema individualna kuriJSča ali lo-kalne kotlame. Objekti na mestnem področju občine Ljublja-na Vič-Rudnik so predvideni za priključitev na plinsko omrežje - zemeljski plin. Bistveni razlogi, zaradi katerih v preteklem obdobju na področju Viča ni prišlo do intenziv-nega priključevanja obstoječih stanovanjskih ob-jektov na plinski sislem, so bili: — nepopolno dograjeno plinsko omrežje — del področja obtine je bil oskrbovan z mestnim plinom, ki ni omogočal novih priključe-vanj — relativno visoka cena plina v primerjavi z drugimi gorivi — pomanjkanje investicijskih sredstev. DanaSnja situacija je bistveno boljša, saj je bil velik del primamega plinskega omrežja v zadnjih letih zgrajen, izveden je bil prehod iz mestnega na zemeljski plin, poleg tega pa so stroiki ogre-vanja s plinom v primerjavi z drugimi gorivi postali konkurenčni. V obdobju do leta 1990 je predvideno, da se na plinsko omrežje na Viču priključijo naslednje kotlovnice: Zelena pot, Sattnarjevo naselje. Tbi-lisijska 48, Viška 49, Gerbičeva 49 b, Tomažiče-va 36, Riharjeva 28, Tržaška 51, Gorkičeva 14, Pokljukarjeva 12, Murgle. Skupno naj bi se tako priključilo na omrežje 2921 stanovanj! Krajani ŽELIMELJ so na razpravi, ki je bila skromno obiskana, izrazili nezadovoljstvo, saj Idjub obljubam, da bi glede na to, da v treh samoprispevkih niso bili vključe-ni končno »pridobijo« novo cesto, ta še vedno ni vključe-na v plane, predstavlja panajbolj vroč problem. Glede na program pa so predlagali, da se sanacija lokalnega vodo-voda za versko šolo izloči (v kratkem se bo priklju6la na nov vododov) in vanj vključi vodovod Klade. lSKOVARCI so v konstmktivni razpravi podprli pro-gram, čeprav po njihovem mnenju daje preveč poudarka, z izjemo vodovodov, mestnemu delu. V ospredju sta bili dve pripombi in sicer - kako zagotoviti učinkovit nadzor nad porabo sredstev ter ali bo zbran denar zadoSčal za vse predvidene investicije (inflacija deluje negativno). S tem v zvezi bi veljalo razmišljati o morebitnem rebalansu programa oziroma izdelati »rokovnik« gradenj. V KS HORJUL bodo poleg razprave, ki so jo opravili, nadaljevali z zbori krajanov še po vaških skupnostih. Bistvenih pripomb tako k uvedbi referenduma ni bilo, na program so izrazili nekaj pomislekov okrog gradnje to-plarne in sanacije grajskega pobočja. Pričakujejo pa še več podrobnejših informacij o gradnji lokalnih vodovo-dov v svoji KS V KS RAKITNA in KS VELIKE LASCE bodo razpra-• vo ponovili, v KS PIIAVA GORICA pa bo razprava v času, ko bo naSe glasilo že izSlo. zato bomo o '_ razpravah več zapisali v naslednji številki glasila.