Skupina poznorimskih grobov iz območja izkopa za stanovanjski blok B-2 v Rabelčji vasi - zahod na Ptuju
Ivan TUŠEK
Izvleček
Jeseni 1980 in spomladi 1981 je strokovna ekipa Zavoda za spomeniško varstvo Maribor opravila arheološka zaščitna izkopavanja v Rabelčji vasi - zahod na območju izkopa za novi stanovanjski blok B-2. Med temelji že opuščenega starejšega rimskega objekta, lončarske delavnice, smo našli skupino devetih rimskih skeletnih grobov. Grobovi so prosto vkopani v rumeno ilovnato plast, brez sledov oblog, usmeritev je različna, po najdbah pa sodijo v poznorimski čas, 4. in 5. stoletje.
Abstract
Archaeological rescue excavations were undertaken in the autumn of 1980 and the spring of 1981 at Rabelčja vas - West by a professional team from the Office for the Protection of Monuments of Maribor, in an area where foundations for a new apartment building (B-2) were being dug. Among the foundations of a previously abandoned earlier Roman structure (a pottery workshop), a group of nine Roman skeleton graves was discovered. The graves were very simply buried in a yellowish loamy layer, without any further overlying strata, and according to the finds they were classified to the late Roman period of the 4th and the 5th centuries.
Pri arheoloških zaščitnih izkopavanjih v Rabelčji vasi - zahod v pozni jeseni 1980 in spomladi 1981 je na območju današnjega stanovanjskega bloka B-2 (SI. 1) strokovna ekipa Zavoda za spomeniško varstvo Maribor1 izkopala in dokumentirala temelje rimskega objekta - lončarske delavnice s sušilnico, vodne zbiralnike, prostor za pripravo gline, ki seje uporabljala za izdelavo rimske lončeni-ne, rimske lončarske peči ter poznorimske grobove. Rimske gradbene ostaline so bile močno poškodovane in delno tudi prekopane s srednjeveškimi in mlajšimi odvodnimi jarki. Slabi temelji rimskega objekta, ki so bili zloženi iz rečnih oblic v obliki ribje kosti, ponekod vezani z apne-no malto, med oblice pa so bile vstavljene tudi polomljene tegule in opečne plošče, nikakor ne
kažejo na močnejšo nadgradnjo.2 Mešana zidava temeljev, vkopanih v rumenorjavo ilovico, ki imajo ponekod tudi tanjšo gramozno podlago, pa govori za rimski objekt (lončarsko delavnico) iz poznorimske dobe. Podobno velja tudi za lončarske peči pravokotne oblike, ki so bile po izdelavi sodeč v uporabi le krajši čas. Zahodno, jugozahodno in južno od omenjenega rimskega objekta pa se širi rimsko severovzhodno žgano grobišče, kjer smo odkrili med žganimi grobovi tudi manjše število skeletnih grobov. Grobišče leži severno od glavne rimske ceste proti Savariji z odcepom za Mur-so. Žgani grobovi po obliki pokopov (prosti vko-pi, žare in pokopi v opečne konstrukcije) in pri-datkih sodijo predvsem v 2. in 3. stoletje, manjše število še v 1. stoletje, mednje pa so globlje vko-
1	Strokovna ekipa Zavoda za spomeniško varstvo Maribor (danes Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor) je izkopavala pod vodstvom dipl. arheologa - konservatorja Ivana Tuška in sodelavcev preparatorja Stanka Gojkoviča ter študentk arheologije Marije Lubšina Tušek in Mojce Vomer Gojkovič. Sodelavcem se ob tej priliki zahvaljujem za opravljeno terensko delo v slabih vremenskih razmerah, kasnejšo preparacijo gradiva, terensko dokumentacijo in izris tabel.
2	Zunanji slabši videz temeljev je morebiti pogojen tudi z obdelovanjem površine, saj je oranje do 20 cm pod površino ležeče rimske temelje dobro zrahljalo in delno uničilo.
SI. 3: Ptuj. Rabelčja vas - zahod. Pogled na rimske skeletne grobove, vkopane v prostore opuščene lončarske delavnice z zahoda (foto: Ivan Tušek).
Abb. 3: Ptuj, Rabelčja vas - West. In den Versturz des romischen Topfereikomplexes eingegrabene, spatromische Skelettgraber.
vo sterilno ilovnato plast, nekateri vkopi grobnih jam pa so temelje rimskega objekta tudi poškodovali, kar nedvomno dokazuje, da so bili pokopi na tem prostoru opravljeni po opustitvi in propadu rimskega obrtniškega objekta. Usmeritev skeletnih grobov je sicer različna, vendar po pridatkih sodijo v poznorimsko obdobje.
OPIS GROBOV IN PRIDATKOV
Grob 1 (t. 1)
Grob 1 je bil prosto vkopan žgani grob z grobno jamo elipsaste oblike v velikosti 40 x 50 cm. V grobni jami smo med žganino zasledili kalcinira-ne kosti in manjše kose opek. Brez pridatkov.
Grob 2 (t. 1)
Grob 2 je bil skeleten in usmerjen JZ-SV ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast 45 cm pod sedanjo površino. Ohranjen je bil le spodnji del skeleta (polomljeni stegnjenici), saj je zgornjega uničila grobna jama žganega groba 1. Zgornjega dela grobne jame nismo zasledili, saj je bil verjetno uničen ob strojni obdelavi nekdanje njivske površine. Ohranjena grobna jama skeletnega groba je imela velikost 50 x 40 cm. Najdene so bile kosti nog in koščki polomljene opeke. Ležal je v prostoru 5. Brez pridatkov.
Grob 3
Grob 3 je bil skeleten in usmerjen skoraj v smeri J-S ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast 60 cm pod sedanjo površino. Tudi pri tem grobu je bil v grobni jami velikosti 100 x 50 cm ohranjen le še spodnji del skeleta, in to le še sledi stegne-
Sl. 1: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Lega skupine poznorim-skih grobov.
Abb. 1: Ptuj, Rabelčja vas - West. Lage der spiitromischen Griibergruppe.
pani tudi rimski skeletni grobovi, ki po pridatkih sodijo tudi v pozno 4. stoletje. Med temelji rimskega objekta smo našli od drugega dela grobišča ločeno skupino devetih rimskih skeletnih in enega žganega groba (SI. 2-4). Grobne jame skeletnih grobov so bile v večini vkopane v rumenorja-
Sl. 2: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Pogled na ostanke rimske lončarske delavnice ob arheoloških zaščitnih delih na B-l in B-2 leta 1981 (foto: Ivan Tušek).
Abb. 2: Ptuj, Rabelčja vas - West. Blick auf die Reste der romischen Topferei bei den arehaologisehen Rettungsgra-bungen an der Stelle der Wohnblocke B-l und B-2 im Jahr 1981.
SI. 4: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Skupina poznorimskih grobov, vkopanih v ruševine rimskega lončarskega kompleksa. Abb. 4: Ptuj, Rabelčja vas - West. In den Versturz des romischen Topfereikomplexes eingegrabene Gruppe spatromischer Griiber.
nic, kolkov in vretenc. Zgornjega dela grobne jame in skeleta nismo odkrili, vendar je bilo vidno, da je izkop grobne jame poškodoval iz kamnitih oblic zidani temelj rimskega objekta. Ležal je v prostoru 1. Brez pridatkov.
Grob 4 (t. 1)
Grob 4 je bil skeleten in usmerjen S-J ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast 70 cm pod sedanjo površino. V grobni jami velikosti 170 x 55 cm so bile ohranjene le kosti nog, zgornji del groba pa je bil uničen. Ležal je v prostoru 5. Ob kosteh pokojnika so ležali drobci stekla in nekaj fragmentov keramike, ki so lahko ostanki grobnih pridatkov ali pa so prišli v grobno jamo z zasutjem, saj je bila nad grobovi kulturna plast že pred pokopi opuščenega in uničenega rimskega objekta.
Grob 5 (t. 1; si. 5)
Grob 5 je bil skeleten, usmerjen J V-SZ ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast 1 m pod sedanjo površino. Grobna jama je bila velika 170 x 50 cm. Skelet je bil ohranjen v celoti, pokojnik pa je imel roke prekrižane na trebuhu. Ležal je v prostoru 7.
Pridatki:
1.	Bronasta ornamentirana čebulasta fibula ob levi ključnici (t. 1: 1).
2.	Bronasta pašna spona s poškodovanim bronastim okovom za pripenjanje na pas, na katerem sta dve kvadratni luknji za zakovice (t. 1: 2).
3.	Perforiran bronast jermenski zaključek am-foraste oblike ob isti golenici (/. 1: 3).
4.	Stožčasta steklena čaša z rahlo upognjenim dnom in odebeljenim ustjem svetlo zelene barve ob golenici (t. 1: 4).
SI. 5: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Delo na terenu s skeletnima groboma 5 in 6 v ospredju (foto: Ivan Tušek). Abb. 5: Ptuj, Rabelčja vas - West. Feldarbeit mit den Ske-lettgrabern 5 und 6 im Vordergrund.
Grob 6 (t. 2; si 5)
Grob 6 je bil skeleten in usmerjen skoraj V-Z ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast 1 m pod sedanjo površino. V grobni jami velikosti 180 x 55 cm so bile ohranjene precej preperele kosti pokojnika, ki je imel levo roko stegnjeno ob telesu, desnico pa položeno čez trebuh. Ležal je v prostoru 7.
Pridatki:
1.	Ob desni ključnici je bila obročasta železna fibula rombičnega preseka z razprtima nazaj zavihanima zaključkoma ter jezičkom trikotnega preseka (t. 2: 1).
2.	Na medenici je ležala pravokotna, s cikcakas-timi vrezi okrašena bronasta pašna spona z ostanki tkanine in jezičkom, ki se zaključuje v obliki kačje glavice, ter poškodovanim bronastim okovom za pripenjanje na pas (t. 2: 2).
3.	Podolgovata zdrobljena steklena gubanka tem-nozelene barve s polkrožno vbočenim dnom in izvihanim ustjem (t. 2: 3).
Grob 7 (/. 3; si. 6,7)
Grob 7 je bil skeleten in usmerjen skoraj V-Z ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast. Grobna jama v velikosti cca 200 x 60 cm pa je presekala tudi gramozno podlago temelja zidu rimskega objekta. Kosti pokojnika so bile močno preperele. Ob glavi pokojnika je ležal kos tegule. Grob je ležal v prostoru 6.
Pridatki:
1.	Ob desni ključnici je ležala bronasta orna-mentirana čebulasta fibula (t. 3: 1).
2.	Visoka stožčasta steklena čaša, ki ima proti sredini vbočeno prstanasto dno in rahlo navzven upognjeno ustje (t. 3: 2).
3.	Ob levi nogi je bil sivo žgan manjši enoročajni vrček s prstanasto nogo (t. 3: 3).
SI. 6: Ptuj. Rabelčja vas - zahod. Pridatki v grobu 7 (foto: Ivan Tušek).
Abb. 6: Ptuj, Rabelčja vas - West. Beigaben in Grab 7.
Grob 8 (t. 2)
Grob 8 je bil skeleten, usmerjen SV-JZ ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast. Skelet je bil slabo ohranjen, pokojnik je imel desno roko stegnjeno ob telesu. Velikost grobne jame je bila 175 x 55 cm. Ležal je v prostoru 6.
Pridatki:
1. Ob desni stegnenici je kot pridatek ležala bronasta ornamentirana čebulasta fibula
(t. 2: 1).
Grob 9 (r. 4; si. 8)
Grob 9 je bil ženski skeletni grob, usmerjen SV-JZ; grobno jamo v velikosti 200 x 60 cm je imel vkopano v rumenorjavo ilovnato plast, delno pa tudi v temelj zidu rimskega objekta. Ležal je v prostoru 6.
Pridatki:
1.	Ob levi strani glave srebrna igla - lasnica s čebulasto glavico (t. 4: 1).
2.	Bronasta zapestnica na čez trebuh sklenjenih rokah (/. 4: 2).
SI. 7: Ptuj. Rabelčja vas - zahod. Fibula iz groba 7 (foto: Bine Kovačič).
Abb. 7: Ptuj, Rabelčja vas - West. Fibel aus Grab 7.
SI. 8: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Ženski skeletni grob 9 (foto: Ivan Tušek).
Abb. 8: Ptuj, Rabelčja vas - West. Frauenskelettgrab 9.
3.	Okoli vratu ogrlica iz jagod, ki so bile narejene iz modre, zelene, temno zelene, rumene in bele steklene mase (dve okrogli jagodi sta imeli tudi pozlato (t. 4: 3).
4.	Bronast novec (t. 4: 4).
5.	Bronast novec (t. 4: 5).
6.	Steklena stožčasta čaša iz svetlozelenega motnega stekla, ki ima rahlo upognjeno dno in navzven izvihano odebeljeno ustje (t. 4: 6).
7.	Med stopali nog je bila steklena bučka - bal-zamarij iz svetlozelenega motnega stekla z vbočenim dnom, prstanasto nogo in izvihanim, na koncu ode-beljenim ustjem ter rahlimi poševnimi kanelura-mi na trebuhu (t. 4: 1).
8.	Sledovi koščene zapestnice
Grob 10 (t. 3)
Grob 10 je bil skeleten in usmerjen JV-SZ; imel je grobno jamo v velikosti 180 x 55 cm, vkopano v rumenorjavo ilovnato plast. Skelet pokojnika je zelo dobro ohranjen, levo roko ima stegnjeno ob telesu, desnico pa položeno čez trebuh.
Pridatki:
1.	Ob levi stegnenici bronasta pašna spona z ovalnim okovom za pritrditev na pas, na katerem so vidne tri okrogle luknje za zakovice (/. 3: 1).
2.	Bronast pašni zaključek srčaste oblike s sledovi usnja ali tkanine na spodnji strani (t. 3: 2).
Med skeletnima grobovoma G 5 in G 6 v prostoru 7 je ležal v zasipni plasti tudi sivo žgan fragmentiran vrček z rahlo izvihanim ustjem in ozko prstanasto nogo, ki ima nad največjim obo-
Sl. 9: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Skeletni grob 10 (foto: Ivan Tušek).
Abb. 9: Ptuj, Rabelčja vas - West. Skelettgrab 10.
dom vrezani dve plitvi kaneluri (f. 2: 1). Ker je tretjina vrčka, od ustja pa čez največji obod poškodovana, lahko domnevamo, da je tudi ta imel ročaj, saj je po obliki in velikosti zelo podoben vrčku iz G 7. Nadalje pa je tudi možno, da je kot pridatek ležal v enem od poškodovanih grobov G 5 ali G 6.
Ob tem pregledu grobov in pridatkov v njih naj poudarim še raznolikost v usmeritvi skeletnih grobov. Pokojniki so bili prosto položeni v grobne jame, saj ni nikjer sledov grobnih skrinj ali konstrukcij, le skelet v G 5 ima ob nogah ob rob grobne jame položenih nekaj kamnov.
OPREDELITEV GRADIVA
Od kovinskih pridatkov so bile v grobovih zastopane bronaste pašne spone z okovi za pritrditev na pas (G 5, G 6 in G 10), in ob njih tudi dva bronasta pašna zaključka (G 5 in G 10). Bronasta pašna spona s pravokotnim okovom iz G 5 ima analogije v grobovih na Ptuju in tudi drugod po Sloveniji in datirajo v drugo polovico 4. stoletja.3 Analogije za bronasto pašno spono z ovalnim okovom za pritrditev na pas iz G 10 imamo tako pri nas (grobišče na Zg. Bregu na Ptuju), kakor tudi po ostali Evropi in so datirane v pozno 4. in zgodnje 5. stoletje.4 Po E. Kellerju sodi v skupino grobov s čebulastimi fibulami tipa 3-5, ki datirajo v sredino in drugo polovico 4. st.5 V ta čas pa E. Keller datira tudi bronaste jermenske zaključke amforaste oblike.6
3	M. Sagadin, Antične pašne spone in garniture v Sloveniji, Arh. vest. 30, 1979, 308 s.
4	Ib„ 310 s.
5	E. Keller, Die spalrdmischen Grabfunde in SOdbayem, Munch. Beitr. z. vor- u. Friihgesch. 14 (1971) 56 ss, Taf. 25: 4; 35: 5; 16: 6; 17: 6.
6	Ib„ 65 s.
Podobne pravokotne spone kot je tista iz G 6, so našli na grobišču na Zg. Bregu na Ptuju7 in na Srednješolskem centru na Ptuju kjer nedvomno sodijo v 4. in 5. stoletje.
V	to obdobje sodita tudi perforiran bronast pašni zaključek amforaste oblike (G 5) in srčast bronast pašni zaključek (G 10). Oba imata vrhnji del po dolžini razcepljen in sta bila z zakovicami pritrjena na pas ali pašne okrasne jermene. Podobni so najdeni skupaj s čebulastimi fibulami in pašnimi sponami iz druge polovice 4. stoletja,8 z ostalimi pridatki v grobovih pa sodijo tudi v začetni del 5. st.
V	obravnavanih poznorimskih grobovih sta dva tipa bronastih čebulastih fibul. V G 5 je bronasta čebulasta fibula tipa 3b po E. Kellerju,9 ki po novčnih pridatkih v grobovih iz Panonije in Recije sodijo v čas od okoli 340 do okoli 360.10 Sem sodita tudi v G 5 najdena jermenski zaključek amforaste oblike in bronasta pašna spona z jezičkom in štirio-glatim okovom za pritrditev na pas.11 Podobno fibulo tipa 3b po E. Kellerju smo našli tudi v G 8, vendar zaradi poškodovanosti v grobni jami ni bilo drugih najdb.
Ornamentirana bronasta čebulasta fibula iz G 7 po E. Kellerju sodi v tip 4a12 in je po novčnih pridatkih iz grobov v Panoniji, Reciji in Noriku datirana v čas med okoli 350 in okoli 380.
Čebulaste fibule so po mnogih avtorjih predvsem del moške noše in se v provincah pripisujejo delavnicam, ki so izdelovale bojno opremo za vojake.13 Ravno zaradi tega je možno, da so bili pokojniki v omenjenih poznorimskih skeletnih grobovih vojaškega stanu, morebiti veterani, po činu višji pa je bil verjetno pokojnik v G 7, ki je imel vojaški plašč na desnem ramenu spet z veliko, lepo ornamentirano bronasto čebulasto fibulo, ki je imela za iglo tudi varnostno zaponko. Možu višjega vojaškega stanu pa je lahko pripadala po-kojnica v G 9 z bogatim nakitom in bronastima novcema.
Od nakitnih predmetov iz ženskega G 9 je zanimiva ogrlica iz raznobarvnih steklenih jagod (v dveh je bila tudi pozlata), od katerih so manjše okrogle oblike in predvsem temno modre barve, večje pa imajo ploskve brušene v obliki raznih po-liedrov. Gre nedvomno za vpliv novega časa na domače prebivalstvo v poznorimskem obdobju in z ostalimi pridatki sodi v drugo polovico 4. stoletja.
Srebrna igla - lasnica s čebulasto glavico iz istega groba, kije bila mogoče uporabljena tudi za spenjanje mrtvaškega ogrinjala, je težko časovno določljiva. Kronološko pa sovpada z gradivom in iglo s svinčeno glavico iz groba 8 iz Zg. Brega na Ptuju, ki je datirana v drugo polovico 4. stolet-ja.14
Za datacijo ženskega skeletnega G 9 sta pomembna v grobu najdena bronasta novca, ki sta slabo ohranjena, tako daje eden nedoločljiv, drugi, pomemben za poznorimski čas, pa pripada cesarju Konstanciju II. (351-361).
V	čas 4. in 5. stoletja sodi tudi obročasta železna fibula z razprtima, nazaj zavihanima zaključkoma, rombastim presekom ter jezičkom trikotnega preseka iz G 6, kakršne so bile najdene tudi v Reciji.15 Datirane so v 4. stoletje.
Med steklenimi pridatki v skeletnih grobovih zavzemajo posebno mesto visoke stožčasto oblikovane čaše z zaobljenim ravnim ali rahlo vbo-klim koničastim dnom in ravno zaključenim ali rahlo navzven zavihanim odebeljenim ustjem v G 5, G 7 in G 9. Podobni najdemo tudi na grobišču na Zg. Bregu na Ptuju, kjer ju datirajo v konec 4. stoletja.16 V Somogyszilu so z novci cesarjev Va-lentinijana in Valensa datirane v drugo polovico 4. st.17
V	G 9 pa smo našli tudi stekleno bučko - bal-zamarij z visokim vratom, navzven zavihanim ter na koncu odebeljenim ustjem in prstanastim dnom. Podobne so našli na grobišču na Zg. Bregu na Ptuju'8 in tudi na ostalih ptujskih grobiščih, pred-
7	I. Miki Curk, Poetovio I, Kat. in monogr. 13 (1976) 311 s.
8	Ib„ 315.
9	Keller (op. 5) 34.
10	Ib„ 37 s.
11	Ib„ 45-47.
12	Ib„ 34.
13	R. Koščevič, Anličke fibule x područja Siska (Zagreb 1980) 35.
14	A. Dular, Rimske koščene igle iz Slovenije, Arh. vest. 30, 1979, 283.
15	Keller (op. 5) 55 s.
16	Z. Subic, Tipološki in kronološki pregled rimskega stekla v Poetovioni, Arh. vest. 25, 1976, 46 ss.
17	A. Sz. Burger, Das spatrdmische Griiberfeld \'o/i Somogyszil, Font. Arch. Hung. (1979) Tal'. 1: 2 (grob 2); 2: 4 (grob 6); 8: 9 (grob 38).
18	Šubic (op. 16) 42.
vsem v skeletnih grobovih na grobišču v Rabelčji vasi - zahod. Datirajo v drugo polovico 4. stoletja. Odlično analogijo imajo na grobišču Csakvar, kjer pa se ta oblika ne pojavi pred 1. 380.19
Fragmentirano stekleno gubanko z dolgim vratom in zelene barve iz G 6 je zaradi zdrobljenosti nemogoče v celoti rekonstruirati, vendar podobne sodijo v 4. stoletje. Prav tako so bile najdene na grobišču na Zg. Bregu na Ptuju,20 pa tudi na grobišču v Rabelčji vasi (grobovi še niso pripravljeni za objavo).
Od keramičnih pridatkov smo našli le dva sivo žgana vrčka iz kvalitetne sive prečiščene gline (eden med G 5 in G 6, drugi pa v G 7) s presegajočim ročajem, rahlo izvihanim ustjem, kroglastim trebuhom in ozko prstanasto nogo. So značilni za poznorimsko obdobje in najdeni v mnogih grobiščih druge polovice 4. st.21
V ženskem skeletnem G 9 smo našli ogrlico iz raznobarvnih steklenih jagod. Zelo podobna ogrlica je bila najdena v ženskem skeletnem grobu 38 v Somogyszilu,22 ki je datiran z novci cesarjev Va-lentiniana I in Valensa v drugo polovico 4. stoletja.
Petoviona, ki je ležala na stičišču alpskega in panonskega sveta, je zelo zgodaj občutila nemirne čase na vzhodnih mejah rimske države in tudi čas notranjih zdrah v boju za oblast. Vojaški pohodi skozi Petoviono in krvave državljanske vojne so slabile moč države, istočasno pa so tudi postopoma pustošile ter v 4. in začetku 5. stoletja uničevale mesto, ki se je počasi krčilo in izgubljalo svoj obrtniški in trgovski pomen. Posebno vzhodni, izpostavljeni del mesta ob rimski cesti Poetovio-Savaria na levem bregu Drave, današnja Rabelčja vas s sosednjimi mestnimi predeli, je počasi usihal že od druge polovice 3. stoletja naprej. Med
ruševine rimskih objektov in drugih ostalin (tudi med starejše žgane grobove) so začenjali vkopavati skeletne poznorimske grobove, ki pa imajo po tradiciji poleg predmetov osebne noše še druge pridatke in nimajo reda pri usmeritvi. Takih skupin poznorimskih grobov s pridatki in različno usmeritvijo je od Sp. Hajdine do Rabelčje vasi na Ptuju še več in ravno ti dokazujejo, da so bili taki grobovi največkrat vkopani v gradbene osta-line opustošenih mestnih četrti. Tudi obravnavani skeletni grobovi so bili prosto vkopani, grobne jame so ponekod poškodovale gradbene osta-line predhodnega rimskega objekta, v njih pa nismo zasledili nobenih grobnih konstrukcij ali sledov lesenih skrinj. Kostne analize sicer še niso opravljene, zanesljivo pa lahko trdimo, da so kosti pokojnikov pripadale odraslim osebam. Pet grobov je bilo moških (G 5, 6, 7, 8, 9), eden je bil ženski (G 10), treh (G 2, 3, 4) pa zaradi poškodovanosti grobnih jam in pomanjkanja najdb ni mogoče opredeliti.
Ob teh grobovih ne smemo pozabiti, da so bile v neposredni bližini poznorimskih skeletnih grobov odkrite tudi ostaline 5. mitreja, ki je živel s svojimi častilci, povečini uradniki in vojaki veterani, še v 4. stoletje, ko je proti koncu stoletja tudi v Petovioni počasi prevladalo krščanstvo.23 Nadalje je mogoče, da so omenjeni poznorimski skeletni grobovi pripadali pokojnikom vojaškega stanu, ki so bili povezani z dogodki na območju Petovione v času krvavih državljanskih vojn v 4. stoletju med Konstancijem II. (351-361) in Mag-nencijem, ki se je poražen vrnil leta 351 izpred Vinkovcev mimo Petovione ali med Teodozijem (379-395) in Maksimom leta 388, mogoče pa tudi ob priliki zajetja Konstancija Gala v palači izven mesta leta 361.24
19	A. Salamon, L. Barkoczi, Pannonien in nachvalentinianischer Zeit (376-476), v: Severin zwischen Romerzeit und Volker-wanderung (Linz 1982) 157 ss, Abb.ll: 3.
20	Šubic (op. 16) 43.
21	Salamon, Barkoczi (op. 19) 157, Abb. 9.
22	Burger (op. 17) 30, Taf. 8: la (grob 38).
23	I. Tušek, Peti mitrej v Ptuju, Arh. vest. 41, 1990, 267 ss.
24	M. Abramič, Poetovio (Ptuj 1925) 20 s; I. Curk, Rimljami na Slovenskem (Ljubljana 1976) 39.
Eine Gruppe spatromischer Graber aus dem Ausschachtungsbereich des Wohnb-
locks B-2 in Rabelčja vas - West in Ptuj
Zusammenfassung
Bei den archaologischen Rettungsgrabungen in Rabelčja vas - West in den Jahren 1980 und 1981 im Bereich des heu-tigen Wohnblocks B-2 (Abb. 1) wurden die Fundamente ei-ner romischen Topferwerkstatte, Wassersammelbecken, ein Raum zur Lehmvorbereitung und romische Brennofen vom Team des Denkmalschutzamtes (Zavod za spomeniško varstvo) freigelegt und dokumentiert. Die romischen Baufunde wurden durch den rezenten Aushub von AbfluBgraben ziemlich stark beschadigt. Westlich und siidlich einesjiingeren romischen Gebaudes erstreckt sich das nordostliche romische Brand-graberfeld, das nordlich der romischen StraBe Poetovio - Savana liegt. Unter den Fundamenten und den Raumen des spatromischen Gebaudes fanden wir eine Gruppe von neun spiitromischen Knochengriibern und ein Brandgrab (Abb. 2-4) die in einer sterilen gelbbraunen Lehmschicht eingegra-ben waren, durch den Aushub von Grabern wurden auch die Fundamente der romischen Topferwerkstatte beschadigt.
Unter den Beigaben in den Skelettgrabern sind kleine Flaschen, Giirtelschnallen und Zwiebelknopffibeln vorherr-schend. An Keramik fanden wir zwei graugebrannte einhenklige Kriige aus gut gereinigtem Lehm. Sowohl das Glas- als auch das Keramikmaterial laSt charakteristische Formen aus der zweiten Hiilfte des 4. Jhs. erkennen.
Bronzene Giirtelschnallen (G 5) wurden auch in ande-ren romischen Skelettgrabern in Ptuj und anderswo in Slo-wenien entdeckt; sie stammen aus der zweiten Halfte des 4. Jhs.' Die bronzene Giirtelschnalle mit ovaler Beschlag (G 10) wird in das spiite 4. und den Beginn des 5. Jhs. datiert.4 Die bronzene Giirtelschnalle mit ovalem Beschlag, die drei kleine Locher aufweist, und die Riemenzunge in Herzform aus G 10 gehoren nach E. Kellers Ansicht in die Graber-gruppe mit bronzenen Zwiebelknopffibeln des Typs 3 bis 5, die in die Mitte und die zweite Halfte des 4. Jhs. fallen.5 In diese Zeit gehoren auch die nierenformigen Giirtelschnallen und die perforierten bronzenen Riemenzungen in Am-phoraform.6
Aus dem 4. Jh. stammen auch die bronzene Giirtelschnalle mit rechteckigen Rahmen, die Zick-zack-Einschnitte an der Schnallenrahmen und die zum Teil erhaltene Beschlag zur Befestigung am Giirtel (G 6).7 Aus dieser Zeit stammen auch die eiserne Ringfibel, ein perforierter Bronzerie-menzunge in Amphorenform (G 5) und ein Bronzericmen-zunge in Herzform (G 10).K
Besonders charakteristisch in den Skelettgrabern sind or-namentierte bronzene Zwiebelknopffibeln in verschiedenen GroBen (G 5, 7 und 8), die zusammen mit den anderen Beigaben und iihnlichen Grabeinheiten in Slowenien und iiber
dessen Grenzen hinaus in die spatromische Zeit fallen. Die groBte und schon verzierte Zwiebelknopffibel hat eine Si-cherheitsnadel. Viele Autoren betrachten Zwiebelknopfna-deln vor allem als Teil mannlichen Gebrauchsschmucks und schreiben sie in den Provinzen Werkstatten zu, die Kamp-fausriistungen fiir Soldaten herstellten.11 Gerade deshalb kann es sich bei den Verstorbenen in den besagten Skelettgrabern um gefallene oder auf andere Weise umgekommene romische Soldaten mit ihrem Befehlshaber handeln (G 7), dessen Sol-datenmantel an der Schulter mit einer groBen ornamentier-ten bronzenen Zwiebelknopffibel zusammengehalten wurde, die mit einer Sicherheitsnadel ausgestattet war. Zum hohe-ren Schicht konnte auch die Frau in G 9 mit reichem Schmuck (silberne Haarnadel, Halskette aus bunten Glasperlen, ein Knochen- und Bronzearmband) und Bronzemiinzen gehoren.
Im Frauengrab (G 9) wurden zwei schlecht erhaltene Bronzemiinzen entdeckt, wovon eine Kaiser Constantius II. (351-361) gehort, die andere ist dagegen unleserlich.
Petoviona, das an der Kontakstelle des Alpenlandes und der pannonischen Welt lag, hat schon friih die unruhigen Zeiten der Miiitarziige durch die Stadt zu den Ostgrenzen des romischen Reiches und der blutigen Biirgerkriege er-lebt, die die Stadt im 4. Jh. verwiisteten und zerstorten. Langsam wurde sie kleiner und biiBte an seiner Bedeutung fiir Handel und Gewerbe ein. In die Trummer der romischen Ge-biiude begann die einheimische Bevolkerung der spatromischen Zeit Skelettgriiber einzugraben. Den Verstorbenen wurden trotz Durchsetzung des Christentums noch immer in die Graber neben den Gegenstanden der personlichen Tracht Beigaben hinzugefiigt. Die Regellosigkeit bei der Graborientierung deutet darauf hin, daB in dieser Zeit im heutigen slowenischen Raum das Christentum noch nicht fest verwurzelt war. Angesiehts dieser Graber diirfen wir nicht vergessen, daB in unmittel-barer Nahe der spatromischen Skelettgriiber auch Funde des 5. Mithraums entdeckt wurden, das seine Gliiubigen, in der Mehrzahl Beamten und Soldaten, noch im 4. Jh. aufsuchten und das mit den iibrigen heidnischen Heiligtiimern Petovio-nas gegen Elide des 4. Jhs. zerstiirt wurde, als sich auch hier das Christentum langsam durchzusetzen begann.2-1
Daraus ist zu schliefien, daB sich das nicht mehr so stark durch Bautatigkeiten gepragte, sondern den Gefahren an-gepaBte bescheidenerc Leben in Petoviona im 4. und 5. Jh. fortsetzte. Mit dem neuen Glauben breitete sich unter der romischen Bevolkerung ein neuer Geist und Lebensstil aus, was sich besonders in der materiellen Kultur bei der Bear-beitung und den Formen der Keramik-, Glas- und Metall-produkte in den Grabern widerspiegelte.
Ivan Tušek
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor Slomškov trg 6 SI-2000 Maribor
T. 1: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Grobovi 1,2,4,5. 1-3 bron; 4 steklo. M. = 1:2. Taf. 1: Ptuj, Rabelčja vas - West. Graber 1,2,4,5. 1-3 Bronze; 4 Glas. M. = 1:2.
T. 2; Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Med groboma 5 in 6: 1 keramika. Grob 6: 1,2 bron; 3 steklo. Grob 8: 1 bron. M. = 1:2. Taf. 2: Ptuj, Rabelčja vas - West. Zwischen den Grabern 5 und 6: 1 Keramik. Grab 6: 1,2 Bronze; 3 Glas. Grab 8: I Bronze. M. = 1:2.
T. 3: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Grob 7: 1 bron; 2 steklo; 3 keramika. Grob 10: 1,2 bron. M. = 1:2. Taf. 3: Ptuj, Rabelčja vas - West. Grab 7: 1 Bronze; 2 Glas; 3 Keramik. Grab 10: 1,2 Bronze. M. = 1:2.
T. 4: Pluj, Rabelčja vas - zahod. Grob 9: 1,2,4,5 bron; 3,6,7 steklo. M. = 1:2. Taf. 4: Ptuj, Rabelčja vas - West. Grab 9: 1,2,4,5 Bronze; 3,6,7 Glas. M. = 1:2.