Savinjske Letnik 4, št. 70, 11.2. 1998 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana . ■ * J 4 ■ .11», * The DRINKERS osvajajo! CELJE v SEJEMSKO MESTO V RAZCVETU 8t|M 4. T' i |r ji, ALU-PVC okna in vrata zi"!fvrtovi senčila ključavničarstvo “Pl 3000 Celje 'f| Delavska 8 p| Telefon 063/ 412 128 P/n X!§//r T::’ 3. SEJEM FLORA ’98 Celje, 26.2.-1.3.1998 SPECIALIZIRANI SEJEM ZA VRTNARSTVO, CVETLIČARSTVO IN KRAJINARSTVO CESPO ISSN 1 31 8-68 1 7 9 771318 681014 Gradič Tel./fax: 063/ 719 221 /VCiBilK' 23.490 DEM ali polog + 387 DEM mesečno MQ) tel.: 063 412 666 13 Mariborska 202 fax: 063 412 667 tel.: 063 38 627 NBOA GL 14.990 DEM ali polog +250 DEM mesečno U0(§© 9.990 DEM ali polog + 165 DEM mesečno AGRO AVTOHIŠA ŠEMPETER (bivša benc. črpalka pri SIP-u) tel.: 702 510, tel./fax: 702 610 GSM: 041 672 300 16.890 DEM ali polog + 280 DEM mesečno Zo nuno nudimo popu/l oli ocenimo yq/ fobljen ovto 2000 DOKI več! o Z LU O O Q < cc co m < h- m □J < z Lil o ^ > o ir LU CD h-LU g £ LU _l O ^ oc < CL cc (/)£ Ul Z < N O O 00 bi Hmezad -HMfiZAD KZ. BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje tel./fax.: 063 722-055 JU PO L 25kg.......................2.950,00 CISTERNA ZA OLJE 15001.............32.990,00 CISTERNA ZA OLJE 20001.............38.987,00 BET MEŠALEC 1201...................49.990,00 oooooooo HKCIJR! oooooooo VRTALNIK BLACK & DECKER 520 W, L-D, UDARNI MEHANIZEM GE RDS/MMEs IS ®1® g UM = (IE@ ©iibik''®!!® mEsr isiSEssiffiiEsisTBinnHi ms., OnBtCIKIEEIEa. ESESUSagve IFISEIL,H®ta.1PTni» , ______________Ig)BBW2£tlL.,IF._________________________________ ^Delovni čas: od 8.00 - 16.00 ure, sohota od 8.00 - 12.00 ure> l SBI PRIPOROČAJMO Tel./faac: 083/478-421 . JAvtoelcktrika tn trgovina z rezervnimi deli čj OJL I Č 7*3^^ Kaplja vas 1 6, tel.:724-198 avtoala^nfov! elektflčnfl^pomlkov^tekeUer avtoaftusilke Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA VEČ TIPOV VOZIL a PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED GENERALNA POPRAVILA IN POMOČ NA CESTI Delovni čas: delavniki od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure ZA NUJNE PRIMERE SMO VEDNO NA VOLJO fenifromčtutui! GLAS 70/1998«KJTW9 ----------JRITZ—'— PUST f f lJCIf t U tvit ll S predsednikom društva Pust mozirski Stanetom Podsedenškom smo prijazno poklepetali letošnjem pustu. Mozirski pust je tradicionalna prireditev, ki je bila prvič javno predstavljena leta 1903. Ta priljubljena prireditev je zanimiva ne samo za prebivalce Mozirja, ampak tudi za številne ljubitelje tovrstnih manifestacij, ki pridejo iz Slovenije. MACKERUADA V ZGORIŠJESA Vi/SJSKI V eni zgornjesavinjskih vas, pred nekaj tedni pripravili »Organizacija pusta jc odgovorna naloga, predvsem _ zato, ker gre za tradicionalen dogodek,« pravi Stane in nadaljuje: »Pust se začne na debeli četrtek in traja vse do pepelnice. Torej že v četrtek popoldan začne igrati milozvočni orkester Boj se ga in takrat začne rajanje. Ko je ura 15, se prične karneval. Takrat na kmečkih vozovih, je prvi jrustni defile po 'mozirskem trgu. Udeleženci defileja so oblečeni v cm ki jih dobimo v mozirski kmetijski ~adrr~' fralc, črn telovnik, bele hlače in me- tuljček. Na glavi nosijo čm cilinder, ""ega dne izberemo človeka, ki mu podelimo trške pravice. Ponavadi je to oseba, ki je kot priseljenec za občino Mozirje veliko naredila. V soboto zvečer jc maškarada, čeprav je ta vse bolj vprašljiva zaradi stroškov. V nedeljo dopoldan je obhod trških meja, običaj star približno 1(X) let. Ob nedeljah popoldan se udeležimo šo-ijske maškar štanj: karade. zadrugi, uprizorimo na duhovit način en dogodek, ki je bil v minulem letu zelo aktualen. Ta igra povzroči obilico smeha pri gledalcih. Zvečer je veselica in ob polnoči Pust umre, in treba ga je pokopat na dostojanstven način, umrlega Pusta nesemo v dvorano Kulturnega doma in ga objokujemo. Preiščemo mu žepe in poiščemo testament, ki ga potem preberemo. Vsebina testamenta je tudi duhovita. V sredo ob 15. uri je pogreb Pusta. Takrat so udeleženci pustne povorke oblečeni v črne hlače. Ko Pusta kremi- Zelo pričakovana prireditev jc otroška maškarada, katere se udeležilo starši in otroci. Takrat, ko je vreme deževno, se ramo. je na Glavnem trgu sedmina. ^ ’ ’ ' ’ sedmini spopadamo s prostorsko stisko. Na pustni ponedeljek se dobimo ob 14 uri, ko se začne' »ofiranje.« Pustna Tradicija narekuje, da se na sedmi jejo preste z gorčico, ki je servirana kahlah, nakar se še enkrat prebe oroka.« v prebere povorka obišče vse ulice in Mozirja- opor bigura Pusta se vsako leto spreminja. Minulo leto je Pust bil notar. Koga bo nom zaželi prijetno praznovanje, tem obhodu povemo nekaj zbadljivih besed, ki ne smejo imeti prizvok žaljivega. Hkrati razdelimo pustni časopis, ki izhaja le ob pustu, v njem je objavljen program pustovanja ter letošnji Pust'predstavljal, dovolite dragi bralci, naj ostane skrivnost, ki jo boste razodeli, če se boste udeležili mozirskega rajanja. L. ČEDE vasic r -------- prav posebno vrsto zabave. Ljudje, med katerimi so bili večinoma lovci, so namreč pripravili mačkerijado. Šlo je za gostijo, za katero so organizatorji nalovili nekaj vaških mačk, jih prinesli v gostilno, primemo pripravili za peko, se ob določeni uri zbrali v gostilni —— ----------------------—— in... Kulinarično-gurmanske užitke je or- gamzatoijem mačkerijado prekrižal veterinarski inšpektor, ki je, tik preden so nameravali mačke speči, vdrl v gostilno in pripravljeno mačje maso posul s pralnim praškom, da ga gostje vsaj niso mogli pojasti. Hja, načrte je vrlim zgom-jesavmjskim ljubiteljem mačk prekrižala gospa, ki je celotno zadevo prijavila inšpekciji, ker je skrivnostno izginila tudi njena mačka. Ko jih je zmotil inšpektor, se gostitelji niso ravno preveč obremenjevali; zabavo so nadaljevali, kot so jo začeli, le da so namesto mačjega masa potem grizljali čips in smoki. Ker pa glavnega sredstva, ki povzroča dobro voljo pri Slovencih - alkohola, seveda, ni zmanjkalo, je zabava, čeprav bolj v vegetenjanski smeri, veselo tekla naprej. Ker je^gostinec ostal pošten, inšpektorju ni hoteHzdati imena tistega, ki^je mačke In bojda je takšne *vrste zabava v Zgomjasavinjski llolini že tradicionalna, laj bi mačkerijado lovci tokrat pripravili ze tridasetič. van. saj naj Vse je skratka v redu, nikogar ne skrbi in nihče ne bo kaznovan, takšne pa sc bodo najbrž nadaljevale tudi v prihodnjih letih... Kaj bo, ko to enkrat jkalo mačk? Se bodo potem lotili lovljenja in pečenja psov, papaeaiev ali h takšne zabave zman- In potem, ko se bodo naveličali še njih... let pričeli loviti, klati in peči - ljudi? Zakaj pa in alkohol, pa se imamo lepo! vljenja in pečenja psov, papagajev ali hrčkov? njih... lahko pričakujemo, da Nulo čez nekaj Zakaj pa ne; pomembno je, da je žur, hrana Vseeno pa me zanima, ali se je vsaj eden od tistih, ki so se udeležili ene od tridesetih mačkerijad, kolikor naj bi jih že bilo, naslednji dan, ko se je prebudil, začutil vsaj malo - mačka? Ce že, bolj veijetno alkoholnega kot... moralnega. Slednjega je večina ljudi tako ali tako očitno že pozabila... NINA M. SEDLAR dekret Pusta mozirskega. Po »otiranju« je javno štetje zbranega denarja, ki so ga prebivalci podanli pustnem sprevodu, rastni torek : Nstni torek se prične z budnico ob 6 uri zjutraj. Uro pozneje gremo iskat Pusta, ki je samo eden in je skrit. Včasih je Pust skrit na skoraj nemogočem mestu, ampak ga je treba najditi, ker lahko šele potem prevzamemo oblast. Iskanje Pusta je zelo zanimivo, in smo silno vaseh, ko ga dobimo v roke. Ob Jblast prevzamemo v županovi pisarni. Ko smo prevzeli oblast, se povorka napoti jx> mozirekih in mizarskih podjetjih, katerim predlagamo, kako posodobiti prizvodnjo in izboljšati delovne Ras 'moto se glasi, da je Pust mozirski, šiba božja kraja mozirskega. Ob 12. uri pridejo na mozirski trg učenci mozirske osnovne šole in se Breg 79c, fl J FRANC ROMIH Polzela, tel./fax: 063/720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih izvajamo: - vsa slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kitanje površin z Wagner aparatom, kitanjc betonskih elementov - oplesk kovinskih konstrukcij - izdelujemo komplet DEMIT fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago ■ obnavljam) stare in pleskamo nove fasade - pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! s__________________________________POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200 ) MIŠH1ŠEVE DOMAČE DOBBOTE Če vas pot navsezgodaj zanese v Mozirje in je želodec že prebujen, mnipntncti n er, — •-*— - . v , „ potem se vsekakor oglasite v pekarni MISMAS, kjer vam bo zadišalo po vročih kifljecih in žemljah. Slastne dišave vas bodo tako omamile, da svoje poti ne boste mogli nadaljevati, dokler ne boste pojedli vsaj dva vroča kijljeca. Te domače dobrote, ob katerih je potrebno požirati sline, peče pek Janez Petrovič, ki je leta 1976 rekel: » V Zgornji Savinjski dolini bo zadišalo mišmaševsko!« malenkosti, ki so namenje predvsem otrokom. ■5 '!X Mn Pekovski mojster Janez Petrovič že dolga leta razveseljuje svoje kupce z dobrim kruhom in pecivom. jigo: gamo »Kako je nastal MIŠMAŠ?« podjetje za trgovino, gostinstvo in »Nekoč je stranka naročila večjo turizem-V Memi so prii na idejo, da količino peciva. Ko je prišla z veliko gdktipijo pekarno Fidelmka v Velenju, torbo po blago, je iz torbe skočila miš. i\° sc je to pripetilo, so pekarno v Vsa zaprepadena, prodajalka je Mozuju .zaprli, in sem se potem eno a kričala: MISMAS. To nam je bilo let0 vozl1 v. Velenje v službo. Bilo je tako poimenovali naporno, saj veste, ko se dan prebudi, pek ze ponuja vroč kruh. z ---------- -------j------ smešno, in smo tako poimenovali pekarno.« »Kaj je MIŠMAŠ?« »MIŠMAŠ je zaščitni znak podjetja. Ko ljudjem v Zgornji Savinjski dolini omeniš besedo MIŠMAŠ, takoj vedo za kaj gre. Podjetje je sestavljeno iz pekarne, slaščičarne in trgovine. Do nedavnega sem posloval kot samostojni podjetnik, nakar sem zaradi določenih razlogov moral ustanoviti podjetje.« v peki »Ali obstaja družinska tradicija kruha in pekovskega peciva?« »Spoh ne. Sem edini v družini, ki sem se odločil, da svoj kruh služim na ta način. Spomnim sc časov, ko je moja mama pekla kruh. Kako je dobro dišalo. Ona ni uporabljala nobenih konzervansov, kot se to dela danes. Spoštovala je babičin recept, da je dober kruh le tisti, ki se naredi iz moke, kvasa, soli in vode. Verjemite, da je takšen kruh najbolj okusen, pa naj gre za belega ali črnega.« »Kdaj ste, torej postali mozirski pek?« »Pred dobrimi 35 leti me je življenska pot s Ptuja pripeljala v Mozirje. Zaposlil sem se v edini pekami, ki je takrat obratovala na tem območju. Kljub temu, da je bila pekarna samostojno podjetje, se je jxr nekaj letih poslovanja priključila k Trgovskem podjetju Savinja. Kmalu zatem je Savinja pekarno vključila v Mene - Za zaprto pekarno sem se čutil nekako odgpvomega. Imel sem ključe in sem hodil nekajkrat na teden prezračevat. Nenehno sem čutil, da bom sam enega lepega dne odprl ta lokal. Boril sem se s številnimi problemi, preden sem sploh zagnal peko kruha v Moziiju. Dejansko je občina Moziije hotela imeti pekarno, ki je zares bila nujno potrebna. Pogovoril sem se s predstavniki občine in sem jim rekel: »Ce mi boste stali ob strani, in če ne bo prehudo s papirji, bom začel s peko.« Tako sem leta 1976 vzel pekarno v najem za 4 leta. Potem so mi v Trgovskem podjetju Savinja, ki je bilo lastnik pekarne, povedali, da bi jo radi prodali. Bil sem zainteresiran, ampak pekarne nisem mogel odkupiti, ker je bila previsoka cena. Šele na tretji pravega povpraševanja ni, je {»nudila bolj ugodno ceno. Ta1"1 , 0------- ------ fakrat sem postal lastnik objekta.« »Kje vse imate pekarne in slaščičarni?« »Ena slaščičarna je v Moziiju, pri Tatjani. Poleg pekovskih in slaščičarskih izdelkov je moč še kupiti špecerijsko blago. V Šoštanju obratuje slaščičarna, v kateri ponujamo poleg tort še takšne Pekovski izdelki pa se pečejo in prodajajo v Pekariji v Moziiju.« »Kaj je posebnost MIŠMAŠ-eve ponudbe?« »Predvsem smo znani po pekovskem pecivu, ki je zelo iskano. Zvestim kupcem ponujamo približno 40 vrst izdelkov, od kruha m peciva pa do slaščic, ki se zelo dobro prodajajo. V dodatni ponudbi nudimo še kekse. Za ljudi, ki jim zdrava prehrana veliko pomeni, pečemo polnozrnati, polnovreden in dietni kruh. Spomnim -se gospe iz Orle vasi, ki v moji pekami kupuje večjo količino tega kruha. Firbec me je gnal, da sem jo vprašal: »Kako to, da ste začeli zahajati k nam po ta kruh?« Odgovorila je, da je dlje časa hodila po kruh v Avstrijo, ter da je ugotovila, da je kruh iz moje pekarne prav tako dober kot tisti iz Avstrije. Pa še cena je ugodnejša. Zelo vesel sem bil takšnega odgovora. Njene besede so potrdilo, da sem dober pek. Dnevno pečemo 50-60 komadov polnozrnatega kruha in se trudimo, da ga je na policah vedno dovolj. Poleg kruha pečemo še kifeljce, žemlje, makovke, krofe, preste ter še več raznih dobrot, ki so namenjene otrokom, saj je njihova cena zelo nizka in jo premore vsak otrok. Pri nas lahko dobite bel kruh, laški beli, navadni pšenični, črn kruh in kmečki hleb. Kot vidite, je naš pekovski program zelo različen. Kot posebnost ponudbe bi omenil peko kruha, ki smo ga krstili za MIŠMAŠ. To je kruh, Ti ima večjo trajnost, kljub temu da ne vsebuje konzervansov. Cel teden ostane svež in se ne drobi. Razni postopki pri peki tega kruha pripomorejo, da ima takšne kvalitete, kot sem že omenil. Ta knih me spominja na tistega, ki ga je pekla moja mama. Tako slasten je, da ga poješ do zadnje skoijice. Moja družina ga tudi rada je, razen sina ki mu bolj ugaja bel kruh.« »Kakšna je konkurenca v vaši veji na tem območju?« »Ne sprašujte. Mislim, da nikjer v Sloveniji m toliko nelojalne konkurence, kot je na tem koncu. Najbolj nas pesti delo na čmp. Vsi peki nismo v enakem položaju. Ce se znaš izogniti predpisom, potem boš lažje delal. Moti me, da posamezniki pečejo kruh doma in ga potem prodajajo po isti ceni kot mi, ki smo pod stalnim nadzorom tržne in sanitarne inšpekcije. Bog ..v daj, da se zgodi kakšna zastrupitev! Takoj si ob dober glas in lahko zapreš štacung. Nikoli več ne prideš na zeleno vejo. Ce nisi fakin, v tej ureditvi ne moreš biti bogat. Tržne razmere za nas peke sploh niso ugodne. Tu nas država prehudo drži. Dar"- "" —'---------------- Janes se največ kompenzira in hvala bogu, da še nekako gre. Ampak zato ogromno delamo. Skorajda nimamo praznikov in počitnic. »Kakšno je vaše sodelovanje z drugimi podjetji?« »Zelo dobro poslujemo s Klasjem Celje, ki je sicer konkurenčna firma. Mi prodajamo njihove toaste in še nekatere druge izdelke v zamenjavo za moko, ki jo potrebujemo za naš pekovski program.« »Koliko je zaposlenih v MIŠMAŠ-u?« »Zaposlenih je 38 ljudi s tem, da se to število v poletnih mesecih poveča, ker imamo takrat zraven še učence na praktičnem delu.« »Slišim, da se boste upokojili. Ali se bo tudi podjetje MIŠMAŠ upokojilo?« »Res je, da sem pred penzijo. Delal Sgm 41 lej in je to več kot dovolj. Čutim se že zdelanega. Ker imam tri otroke, mislim da se bodo v Mozirju še dolga leta širile opojne mišmaševske vonjave, tudi ko bom v pokoju. Ene navade pa ne bom opustil. Vsak dan navsezgpdaj bom hodil pekom t kavo. Še n~ -—-- ' ' ' “ kuhat ----- ------ — ne veste, kako je ta kava dobra! Lepo je začeti dan, ko okrog tebe diši po domačih dobrotah, ki te vsaj za trenutek vrnejo v brezbrižna otroška leta. Upam, da bodo moji otroci znali ceniti tiefn Iz-or* lit-« ..,«41 ___? r»:x« VPCU1D ua uuuu iiil-j.------------------------------------ tisto, kar jim bom pustil za seboj. Piše se jim ista usoda kot meni, če bodo IW»1 l ličili, CL- UUUV.J ostali v tej dejavnosti. In veijetno bodo, ker ne morejo zavreči 40 let mojega poštenega in trdega dela. Poklic peka ni lahek. S dušom in srcem moraš opravljati to delo. Tudi takrat, ko drugi praznujejo in počivajo, moraš ti delati.« »Kaj boste počeli v pokoju?« »Ko bom upokojenec, bom naredil nekaj zase in svojo dušo. V bližini Moznja imam na pol hektaija zemlje hiško, staro 150 let, ki jo je potrebno urediti. To bom storil z največjirr zadovoljstvom. Lepo sc je vrniti I naravi in se počutiti kot ptica svobodi.« na L. ČEDE GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - obrtna dela ■ inštalacijska dela - nizke gradnje - adaptacije - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE PUSTNI KROFI | 3 - 4 dag kvasa ; 1 dl toplega mleka ; 2 žlici moke i žlica sladkorja 10 dag surovega masla ali margarine 5 dag sladkorja v prahu 5 rumenjakov 2 dl toplega mleka 3 žlice ruma 1/2 kg moke sol Priprava: V mleku razpustimo kvas, dodamo sladkor in moko, dobro premešamo in postavimo na toplo, da vzhaja. ; V skledi vmešamo surovo maslo s i sladkorjem in rumenjaki, ko naraste, j prilijemo mleko, mm in vzhajan kvas. i Vso to zmes vlijemo v skledo, kjer je | pripravljena moka s soljo. Zmešamo j testo, ki ga 1/2 ure stepamo. Pri tem j kuhalnice ne dvigamo previsoko, da | : ne bi vteple preveč zraka, zaradi i katerega bi bili krofi v sredini votli, i Nato potresemo testo z moko, ga | pokrijemo s prtičem in postavimo na ; toplo, da vzhaja. Vzhajanega i ! stresemo na pri ali desko, potreseno i z moko in ga razvaljamo za mezinec debelo ali pa ga kar z rokami enakomerno zravnamo. Z večjim okroglim obodcem izrežemo polovico testa, na ostalo, neizrezano polovico pa nadevamo v majhnih kupčkih marmelado. Te kupčke pokrijemo z izreztrnimi okroglimi krpami tako, da pritisnemo tisto stran k nadevu, ki je bila prej zgoraj. Krpice pritisnemo okrog in' okrog ob kraju rahlo s prsti, i da se testo sprime, izrežemo z nekoliko manjšim obodcem hlebčke, jih pokladamo 2 prsta narazen na prtič, potresen z moko in pogrnemo s toplim prtičem. Odrezke testa spet nognetemo in pustimo, da vzhajajo. Nato jih razvaljamo in ravnamo kot Svičdtem ko krofi vzhajajo, pripravimo v široki kozici maščobo (za dva prsta) in jo segrejemo. Ko so krofi narasli in je maščoba vroča, jo postavimo na 'stran in pokladamo vanjo krofe, tako da je zgornja stran ; krofa najprej v maščobi. Ne naložimo ; preveč krofov naenkrat v maščobo,: ker močno narastejo. Polno kozico j pokrijemo in postavimo zopet na | loščo in jo večkrat potresemo. Ko rofi spodaj porumenc, jih obrnemo ■n ocvremo v nepokriti posodi še po j | drugi strani. Krof je pečen, če se \ testo ne prime pletilke, ki je zabodemo od strani vanj. Pravilno vzhajani krofi se potope v olje le do i polovice, zato nastane na obodu ; venček. Ocvrte krote polagamo, na cedilo ali pivnik, da se odtečejo. Selc nato jih položimo na krožnik in posujemo s sladkorjem. Krofi so \ pripravljeni hitreje, če testo razvaljamo za palec debelo in polnimo šele ocvrte, tako da jih z brizgalko prebodemo nad venčkom in vbrizgnemo marmelado. Dober tek! Vojko Rančieaj, predsednik Turističnega društva Vransko: “Zadnjih nekaj let nismo imeli nobenega karnevala. Lansko leto, ko smo začeli, je bil karneval dobro obiskan. Sodelovalo je 1500 ljudi. Iz zadnjih dveh karnevalov smo se naučili, da je bil karneval prezgodaj, zato smo ga prestavili na 16. uro. Imeli smo dva pripravljalna sestanka. Vesel sem, da imam kolege, ki so zelo duhoviti. Na letošnjem karnevalu bo sodelovalo 15 do 20 vozov. Tu ne gre za umetniško delo, ampak skušamo zbujati vaško in trško satiro, ki je je v ljudeh veliko. Veseli smo, da se na Vranskem zbere veliko ljudi, ki imajo radi ta praznik. Poskrbeli smo tudi za novost, da bo poleg godbe na pihala do poznih nočnih ur igral Ansambel Robija Zupanti, in da se bomo držali tradicije, in torno pet minut čez polnoč pokopali pusta. Cel karneval bo imel prizvok politične satire. Veseli bi biti, da bi karneval na Vranskem postal spiet savinjski, saj smo na koncu doline, kjer se tudi zbere veliko ljudi. Vemo, da si za pusta veliko ljudi kupi lepe maske in obleke, da sc pokažejo na pusta in v dnevih pred njim. Na pustni torek povabimo maske na tisto zadnje veseljačenje, da pokopljemo pusta. Letos pričakujemo tri do štiri tisoč ljudi, kar je za naš konec kar veliko. Trg to v času karnevala zaprt, ko pa bo glavnina ljudi odšla, bomo trg spet odprli, sicer pa to ves čas urejen obvoz. Sponzorjev zaenkrat nimamo. Dobro sodelovanje je pokazala krajevna skupnost, sicer pa se da z dobrg voljo veliko narediti. Vsi v odboru delamo zastonj. Imamo pa navado, da gre posebna skupina ljudi pobirat od obrtnikov davek za rekrške, ki je minimalen, nekako .(XX) tolaijev. Prispevajo pa še nekaj jedače in pijače za vozove.. Če bomo pravočasno dobili sponzotje, bomo nagradili tudi najlepše maske. Rajanje pa ne to levha trgu, ampak tudi v gostišču Filač. Ze na pustno sototo pripravljajo velik ples, na katerem bodo nagradili najlepše maske, na pustni torek pa se bodo vključili v zunanjo jronudto. V dvorani bo igral ansambel, spodaj pri šanku pa bo skrbel za veselje harmonikaš." M. KAPUS ^Ta) KIA MOTORS SPORTAGE 4x4 (bencin in TDi) NAJVEČJA IZBIRA VOZIL TERENCEV 4x4 avto škorjanec DAIHATSU TERIOS 4x4 'PE CELJE 063 413-800,412-245 - PE SERVIS - rabljeni deli 063 412-240 • ŠENTJUR, Tel./fax: 063 741-008 Ugodno, krediti že od T+5% hitri servis, najširša ponudba rezervnih delov in opreme V posebno urejeni sobi v gostišču Slovan na Vranskem sta se 17. januarja poročila Anton Skok iz Jeronime 13 in Barbika Karo iz Vranskega 129. Na sliki mladoporočenca s pričama in Jakobom Filačem. Po 31 letih imajo zaročenci tega dela Savinjske doline možnost sklepanja zakonskih zvez v prijetnem in lepem, predvsem pa holj domačem in slavostnem okolju prelepe poročne sobe v gostišču Slovan na Vranskem. Ta sedaj podana možnost je samo droben mozaik v nizu skupnih prizadevanj, da Vransko spet pridobi na vlogi m pomenu, ki ga je kot vodilno naselje tega dela doline nekoč že imelo. Možnost sklepanja zakonskih zvez je pomemben korak na poti do samostojne občine Vransko. Samo ustanovitev občine Vransko z vsemi njenimi pristojnostmi je garancija za razvoj, za boljše življenje nenazadnje tudi vseh mladoporočencev, ki todo v teh prostorih sklenili skupno življensko pot. Današnja slovesnost je sporočilo vsem tistim, ki nasprotujejo in preprečujejo ustanovitev samostojne občine Vransko, da so krajani Vranskega trdo odločeni vztrajati na poti do končnega cilja. Igra naključja je, da je bila zadnja poroka na Matičnem uradu na Vranskem, 6. aprila leta 1966 in da sta se takrat poročila teta in stric današnjega ženina Antona Skoka. Matični urad Vransko pa je bil 30. aprila 1966 ukinjen s sklepom SO Žalec. Jakob Filač, ki je lastnik gostišča Stovan, je pokazal pogum in odločnost, saj je v celoti z lastnimi stroški opremil poročno sobo. V imenu Krajevne skupnosti Vransko je mladoporočencema iskreno čestital Franci Sušnik. L. Č. PEKARNA. SLAŠČIČARNA, TRGOVINA Na trgu 52 - 3330 Mozirje, Pekarna: 0609 615 426 Slaščičarna Šoštanj - tel.:063/881 143 Slaščičarna Pri Tatjani - Mozirje - tel: 063/ 832 635 PRIBLIŽUJE SE PUST! Zakaj bi hodili po krofe kam daleč, ko lahko okusne krofe dobite pri nas! ČAKA VAS TUDI PRESENEČENJE! V NEKEM KROFU BO ZLAT OBESEK Z NAŠIM NAPISOM. Z MALO SREČE BO DRAG OBESEK VAŠ! DOBER TEK! GOSPODARSTVO SPODN]E SAVINJSKE DOLINE V hotelu Žalec je Upravna enota 30. januarja predstavila turistično publikacijo z naslovom Industrijske prodajalne Spodnje Savinjske doline. Predstavitve se je med drugimi udeležil tudi minister za notranje zadeve Mirko Bandelj. Na predstavitvi je o industrijski tradiciji spregovorila Milena Moškon, diplomirana umetnostna zgodovinarka, ki je poudarila, da so se pivo manufakture v SpodnH Savinjski dolini pojavile v 18 stoletju. Projekt predstavitve Industrijskih prodajaln v Spodnji Savinjski dolini so pripravili v Upravni enoti Žalec. Melanijo Zvikart, vodjo oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze smo vprašali, zakaj so se v UE odločili za predstavitev gospodarstva Spodnje Savinjske doline. »Nasa želja je bila predstaviti vse proizvajalce v naši dolini z njihovimi lastnimi izdelki. Namen publikacije je turističnega značaja oziroma seznaniti ljudje, ki se vozijo skozi Savinjsko dolino, s ponudbo naših proizvajalcev. Publikacija industrijske prodajalne Spodnje Savinjske doline bo brezplačna. Turistom bo na voljo v turističnih agencijah, bencinskih črpalkah, pošti, bankah ipd. Ta publikacija bo po vsej veijctnosti tradicionalna, ker obstajajo številni proizvajalci, ki jih v tem prvem katalogu nismo predstavili. Hkrati jih UKROČENA ELEKTRIKA V Celjskem domu je bila 26. januaija odprta razstava Tehniškega muzeja Slovenije o življenju in delu Nikole Tesle, ki jo je organizirala FIT-MEDIA. Kljub temu, da je minilo kar precej časa od njegove smrti in še veliko več od njegovih največjih odkritij, se ime Nikole Tesle, bližnjega soseda in velikega elektrotehnika, še vedno pogosto pojavlja v svetu znanosti in tehnologije. Nekatere skrivnosti še niso pojasnjene. A njegovi veliki izumi povedo, da je Nikola Tesla nedvomno med velikani svetovne znanosti. Razstava je popularizacija znanosti in znanja ter hkrati projekt, s katerim se Slovenija približuje podobnim mednarodnim znanstvenim središčem. L. Č. želimo na ta način spodbuditi k sodelovanju.« V hotelu Žalec so se s svojimi izdelki, reklamnimi materiali, vzorci, degustacijo in tudi z modno revijo med ostalimi predstavili Juteks Žalec, Mlekarna Celeia, Darilni butik in cvetličarna MB, Salobir Levec in drugi. L. ČEDE GflMNF pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL: 063/ 720-020 UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA POHIŠTVO ZA OPREMO: • spalnic • dnevnih sob • otroških sob • predsob • jedilnic • pisarn • kuhinj NUDIMO TUDI: • sedežne garniture • vzmetnice vseh dimenzij • pohištvo iz masive ZANIMIVA PONUDBA OPUŠČENIH IN IZVOZNIH PROGRAMOV! MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! DELOVNI ČAS: pon.-pet.: 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tel.: 063/720-020 PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! VABLJENI! DELNIČARSTVO, BORZNISTVO... Spremljanje borznega dogajanja preko medijev Verjetno se boste strinjali, da je informacij o dogajanju na porogu borzništva čedalje več, in da različni mediji vsak na svoj način spremljajo vsakodnevno trgovanje in dogodke, ki so posredno in ni------' s tem lahko poročanju pos tega področja. Predvsem je najbolj zanimivo to, da najbolj popularen medij, kot je televizija, svoje primarne vloge, ki jo ima sicer na spiralno, na tem področju, vsaj pri nas, sploh ne odigra. Res je, da' to poskušajo razne komercialne televizije, spodobilo pa bi se, da bi podobno pomembno vlogo odigrala nacionalna televizija. Glede na to, da nas je še vedno velika večina Slovencev delničaijev, in da še vedno teče proces privatizacije, bi temu področju morali dati še posebno težo. Informacije, ki jih dobimo, so zelo enostranske in nepopolne, naravnost zavajajoče. Nesprejemljivo je namreč to, da dobimo podatek o gibanju tečajev delnic v odstotkih, ne da bi pri tem omenjali promet. Promet je namreč eden izmed tistih pomembnih podatkov, na podlagi katerega lahko bolje postrežejo o dogajanju na svetovnih borzah in pričakovanjih investitoijev v vrednostne papirje na teh borzah kot pa pri nas. Bistveno boljša je situacija pri radijskem poročanju o borznih dogajanjih, čeprav se je že dogodilo, da je povezovalec prebral en dan staro borzno poročilo, in da različni informatorji uspejo plasirati takšno informacijo, ki jim pri špekulacijah koristi. Kakovosti pa ne moremo oporekati dnevnemu osrednjemu slovenskemu časopisju, kot je Delo, Večer, Dnevnik... Tu si lahko ogledamo borzne tečajnice, ki nam ob pravilnem branju marikaj razkrijejo. V enem izmed naslednjih člankov bomo pogledali bistvene podatke, do katerih lahko pridemo preko tečajnice. Priporočala bi tudi, da si občasno nabavite strokovno časopisje, kot so Firence, Kapital, Profit. Pomembno vlogo pri vašem informiranju pa brez dvoma odigra časopis Delničar, ki ga dobi vsako gospodinjstvo. Nedvomno pa je najučinkoviteje, da se pri usklajevanju informacij iz različnih medijev poslužite tiste, ki je direktna, t.j. od borznega posrednika, ki spremlja trgovanje in “lovi” informacije v živo in je le-te zavezan objektivno posredovati. Prve delnice PID-ov na borzi V mesec januarju se je zgodilo dolgo pričakovan dogodek, saj sta na borzi začeli kotirati delnici prvih dveh PID-ov, in sicer Kompas sklada 1 in 2, ki ju upravlja družba za upravljanje Divida. Odslej lahko spremljate tečaje teh dveh delnic na straneh dnevnega časopisja, v posebnem sklopu z imenom “Investicijske družbe”. Tečaji omenjenih delnic zelo nihajo, kar lahko pripišemo negotovosti investitoijev, saj je razlika med obema knjigovodskimi vrednostima delnic zelo velika. To pomeni, da je na ta način razpoznaven problem in negotovost glede zapolnitve privatizacijske vrzeli. Upajmo, da se bo to čim prej rešilo v prid delničarjem, ki so svoje certifikate zaupali “skladom” in da se bo seznam iz tega sklopa čim prej podaljšal. ________ Marija Rančigaj ŠiTRA d.o.o. ODKUP DELNIC B- D- IN G' SERIJE Šlandrov trg 40, Žalec Tel./fax: 715-911 (cene so v SIT in jih dnevno prilagajamo - izplačilo v gotovini) KLASJE (G) 500 PIV. LAŠKO (G, B) 4.350 ETOL(B) 14.400 PIV. UNION (G) 35.100 KRKA (B) 18.000 PIV UNION (B) 28.500 GORENJE (G) 1.350 TELEKOM (B, D) 12.300 GORENJE (B,D) 850 SAVA (G) 9.200 TOV KRMIL (B) 1.300 SAVA (B) 8.100 PETROL (B) 17.700 ŽITO (G) 5.500 CETIS (B) 10.000 ŽITO (B) 4.500 JUTEKS (B,D) 1.150 CEST. PODJ. CE (G) 6.300 JUTEKS (G,C) 1.450 CEST. PODJ. CE (B) 4.700 CINKARNA (G) 4.200 in druge ... ODKUP DELNIC PID (SKLADOV) ^ izplačilo v qoTovii\ii PRODAJA IN NAKUP DELNIC NA BORZI INFORMACIJE O STANJU CEN NA BORZI REŠEVANJE ZAHTEVKOV DRŽAVLJANOV V LETU 1997 Upravna enota Žalec kot teritorialni organ državne uprave, ki na prvi stopnji izvaja dekoncentrirane naloge številnih ministrstev, je v preteklem letu zopet zabeležila porast pripada zahtevkov. Ob enakem številu izvajalcev s povečano učinkovitostjo uspešno rešuje zadeve državljanov, saj število nerešenih zadev ostaja na povprečni ravni in predstavlja le dobro polovi«) mesečnega pripada. Ob tem pa takšen porast in pripad 1534 zadev na enega delavat Temo kaže, da z modemizaajo in dvigom uspiosobljenosti in s prizadevnostjo delavci upravne enote zagotavljajo primeren nivo uslug državljanom. + Ihtimpu 2, M:063/m-m, 715-605 W 331(1 Ž./« 06091635-717 KS VRANSKO: OBČINA BOMO! IZ PARLAMENTA prične postopka občin, bomo o Krajani Vranskega odločno podpirajo prvotni predlog vladne komisije za lokalno samoupravo za ustanovitev občine Vransko na , bmočju sedanjih krajevnih skupnosti Vransko in Tabor. Sklep so posredovali najvišjim državnim organom. za ustanovitev novih tem takoj obvestili astavno sodišče. Ko to sprejet zakon o preoblikovanju občin, torno podali pritožbo na astavno sodišče in gremo v dingi krog v skladu z zakonodajo.« Vlado Reberšek: »Krajani Vranskega upoštevajo mnenje ustavnega sodišča in želijo živeti v samostojni občini. Že na prejšnjem zboru krajanov smo povedali, da se naša krajevna skupnost zeli preoblikovati v občino. Vlada vztraja na občini Vransko - Tabor, s čim se Tabor ne strinja. Danes moramo spremeniti sklep z zadnjega zbora in se zavzeti za novo občino Vransko - Tabor. Zagotovo bomo vztrajni v svojih zahtevah, zato se lahko zgodi, da sprožimo spor na ustavnem sodišču. Vransko bi mor občina.« Vlado Reberšek V krajevni skupnosti Vransko je bil 25. januarja zbor krajanov, na katerem so krajani jasno in glasno povedali, da vidijo svojo prihodnost v samostojni občini Vransko, in da so ogorčeni nad drugim vladnim predlogom, da ne podpre ustanovitve novih občin. Na zboru je bilo prisotnih 149 krajanov ali 7,86 odstotkov volilnih upravičencev, ki so soglasno sprejeli sklep, da podpirajo prvotni vladni predlog z dne 23. oktobra 1997 za ustanovitev občine Vransko na območju sedanjih krajevnih skupnosti Vransko in Tabor. Ta sklep so naslovili na predsednika države, predsednika vlade in varuha človekovih pravic. Tudi druge pomembne državne organe so obvestiti o svoji odločitvi. Nekatere krajane Vranskega smo povprašali za mnenje o vladnem predlogu, da ne podpre ustanovitve samostojne občine Vransko. Franc Sušnik: »Krajani Vranskega smo ogorčeni nad takšno vladno odločitvijo, ki ljudjem odreka osnovno pravico do odločanja. Po nedavnem predlogu vlade sploh ni predlagano, da bi se izoblikovalo referendumsko območje za todočo občino Vransko. Prepričan sem, da so s tem kršene človeke ustavne pravice, in da ni upoštevana odločba ustavnega sodišča, ki nam omogo&i, da izrazimo svoje mnenje, če ste želimo ločiti od sedanje občine Žalec. Zahtevamo samostojno občino Vransko. V primeru, če vlada ne O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tei : 063/715-211, 715-249 VAM V FEBRUARJU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA vista vloge vezave nad 15 dni (T) 1,00% letno obrestno mero za 10,95% letno obrestno mero za ali 0,8% mesečno 15,39% letno obrestno mero (ali T+4,0%) za vezane vloge nad 31 dni (1,10% mesečno) 15,94% letno obrestno mero (ali T+4,5%) za vezane vloge nad 90 dni (1,14% mesečno) 16,50% za vezave nad 6 mesecev (T+5%) ali 1,18% mesečno 17,61% za vezave nad 1 leto (T+6%) ali 1,25% mesečno 18,72% za vezave nad 2 leti (T+7%) ali 1,33 mesečno V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ f m biti Ivo Kreča vprašanj, in sicer: 1. Kakšne so zdajšnje možnosti KS Vransko? 2. Kakšen to nadaljni razvoj celotnega območja sedanje krajevne skupnosti? V primeru samostojne občine so možnosti za nadaljni razvoj bistveno večje. Če ne bomo dobili te priložnosti, bo ta razvoj še bolj upočasnjen, kot je bil« _______________________L. ČEPE Jadranka Kramar: »Zelo težko je razumeti^ odločitev vlade, da nas ne podpre. Že od leta 1994 smo sc začeli intenzivno pripravljati na lastno občino. Sami želimo odločati o usodi našega kraja. Prepričani smo, da moramo imeti našo občino. Danes bomo poskušali rešiti, kar se še da rešiti.« Jože Vcrtovšek: »Ne moremo več čakati. Pričakujemo, da to Vransko občina. Na tem moramo vztrajati, ker nas bodo bodoče generacije klele, če ne bomo nič naredili.« Ivo Kreča: »Težko je podati nepristransko mnenje. Mislim, da vlada ni upoštevala relevantnih dejstev. Predvsem gre za dvoje ključnih IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Po enourni razpravi so občinski svetniki podprp prvotni vladni predlog, da se občina Žalec razdeli na pet občin. V sejni dvorani občine Žalec je 26. januarja potekala izredna seja občinskega sveta. Tokrat so svetniki obravnavali le eno točko dnevnega reda, in sicer spremembo sklepa občinskega sveta v zvezi z mnenjem k predlogu za ustanovitev novih občin na območju sedanje občine Žalec. Na pobudo iniciativnega odbora za astanovitev novih občin je bil 13. januaija v Ljubljani sestanek z resornim ministrom za lokalno samoupravo Grafenaueijem. Na tem sestanku je bila iznešena pripomba, da žalski svetniki niso podprli vladnega predloga za določitev referendumskih območij novih občin. Zato so svetniki občinskega sveta na izredni seji sprejeli sklep, da podpirajo vladni prvotni predlog, ki omogoča ustanovitev naslednjih občin: Braslovče, Polzela z Andražem, Prebold, Vransko in seveda Žalec. Vladni predlog, ki je bil podan 23. oktobra 1997, je podprlo 18 svetnikov, 8 jih je glasovalo proti. Krajevne skupnosti, ki se želijo preoblikovati v občine, torki v kratkem izvedle referendum, na katerem bodo krajani izrazili svojo željo, če želijo živeti v občini ali krajevni skupnosti. L. ČEDE Kot sem že poročal, se je 20. januaija začela izredna seja Državnega zbora. Najprej je bil na dnevnem redu prcalog predsednika države, da se izvoli kandidat za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. jPredla-gal je kandidatko dr. Alenko Selih, ki je bila tudi izvoljena. Sedaj bodo v Bruslju izmed treh kandidatov izvolili enega (dva je Državni zbor iztolil že prej). Veliko časa je zavzel predlog proračuna za leto 1998. Opozicijski poslanci so kritizirali vse povprek. Velikokrat imajo tudi prav, pa na žalost ni zadosti finančnih sredstev. Sedaj smo v fazi vlaganja amandmajev (predlogov). PrecMdevam, da jim bo vloženih kar precejšnjo število, ne veijamcm pa, da jih to veliko pozitivno rešenih. Vsi amandmaji se bodo obravnavali še na sejah odborov in komisij Državnega zbora in končno na sami seji. Najtežja vprašanja, ki se še bodo obravnavala, sc nanašajo na delno privatizacijo Slovenskih železarn in poroštvih za DARS. DARS-u bi tako omogočili, da bi nadaljeval izgradnjo avtocest. Gre seveda za velika finančna sredstva. Največ hude kivi je povzročil Odlok o ustanovitvi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Fundacija bo razpolagala z velikimi finančnimi sredstvi, ki se stekajo iz iger na srečo. V organ upravljanja niso prišle nekatere organizacije, ker je bilo preveč kandidatov, in sedaj se pritožujejo. Seveda so bile na dnevnem redu še nekatere druge točke, pa o tem drugič. Lepo Vas pozdravlja poslanec Anton Delak NEC Žalec Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalnik od 69.999 SIT CD ROM ATAPI24X od 17.999 SIT INKJET barvni tiskalnik 24.752 SIT IBM APTIVA od 134.999 SIT Vse cene so brez pdn Cene vtfajo za takt>jšrye plačilo Tovarna nogavic Polzela nas že dobrih 70 let oskrbuje z nogavicami, ki so pomemben del naše garderobe. Njihova lastovka v letu je sinonim za kvaliteto in zadovoljstvo kupcev. Po mnenju direktorja podjetja Alojza Došlejra so nogavice nepogrešljivi spremljevalec sodobne civilizacije, saj kupcem zagotavljajo prijetno počutje, toplotno in zdravstveno zaščito. V Tovarni nogavic Polzela se je proizvodnja nogavic začela leta 1927. Takrat je bilo to podjetje z imenom »Polzela«, v katerem so proizvajali navadne in tkane pletenine. Pivi lastnik tovarne je bil švicarski industrialec. 60 zaposlenim je na čeških strojih uspevalo na leto izdelati 150 tisoč parov nogavic. Pred začetkom druge svetovne vojne je v tovarni delalo le 350 delavcev. Pravi bum v novi Jugoslaviji je tovarna naredila s proizvodnjo nogavic iz umetne svile. Ker so sledili modnim trendom, so v stiku s tujimi partneni ujeli tudi modo mini kril in ponudili kupcem nogavice Peggy, ki poudarjajo lepoto žensKih nog. Danes je Tovarna nogavic Polzela delniška družba z več kol 9(X) zaposlenimi. Poleg delavcev, bivših zaposlenih in tistih, Ki so že upokojeni, so lastniki podjetja v 60-odstotnem deležu, KB Infond Maribor in odškodninski sklad pa v višini 40 odstotkov. Letno proizvajajo približno 37 milijonov parov vsen vrst nogavičarskih izdelkov. Kar 85 odstotkov prizvodnje se nanaša na izdelke iz ženskega programa, 15 odstotkov pa so nogavičarski izdelki za moške in otroke. Tovarna nogavic Polzela izvozi 80 odstotkov svoje proizvodnje na zahodnoevropske trge. Prisotni'so tudi na ameriškem tržišču, kjer nogavice iz doline zelenega zlata reklamira vsem dobro znana filmska igralka Brooke Shields. »Kakšen je proizvodni program Tovarne nogavic Polzela?« »Tovarna nogavic Polzela je znana predvsem po ženskem programu, ki vsebuje fine najlonske nogavice znamk Pcgy, Sabina, Top Girl, Top Star in druge. Osnovne surovine, ki jih uporabljamo za proizvodnjo nogavic, so bombaž, mikrovlakna in Lycra. Zadnje čase je zelo znana znamka ženskih nogavic Fler. Nogavice z vlaknom Lycra so naredile pravo revolucijio v nogavičarski industriji. Odlikuje jih izredna kakovost, so mehkejše, na otip svilnate, sc ne gubajo in imajo visok lesk. Zenske, oblečene v takšne nogavice, so bolj zapeljive. Za hladne zimske dni pa priporočamo nogavice znamke Polar, Neža in Olga, ki so pletene iz čiste volne. V svetu moške mode je uveljavljena blagovna znamka Apolon. Poleg te znamke so zelo iskane nogavice Wool Line, Soft Line, Top Line in Cotton Line. Ponujamo bogato izbiro vzorcev in široko paleto barv. Na slovenskem trgu prodamo izredno veliko količino dokolenk, ki so iriemno kvalitetne. Za vse tiste, ki so mladi in mladi po srcu, s Polzele prihajajo nogavice z imenom Young Style. To so nogavice modemih barv in so pletene iz bombaža in Lycra prde, kar jim daje potrebno udobnost. Zelo lepo se podajajo k jeansu in športni garderobi. Na Polzeli so jx)skrbeli tudi za dečke in deklice, ki jim je na voljo program Boys&Girls. Mamice pa svoje malčke lahko oblečejo v žabice Baby, ki so živahnih barv.« »Kako je organizirana proizvodnja?« »V proizvodnji, ki je locirana na 30 tisoč kvadratnih metrih, dela 70 odstotkov vseh zaposlenih. Proizvodni proces se začne s pletenjem in se nadaljuje s šivanjem, barvanjem in termcifiksiranjcm. Ko je proces končan, se vse nogavice pregledajo, jih označimo in zapakiramo. Šele takrat so na voljo kupcem. Proizvodnja poteka v treh izmenah in je ekološko neoporečna. Aprila. 1997 smo začeli delati jx> standardu Oko -tex 100, kar pomeni, da ni dovoljena uporaba barvil in kemikalij, ki so na mednarodnih seznamih označena kot oporečna. Torej so naše nogavice za človeka in njegovo okolje pnjazen izdelek.« »Ali uvažate surovine za proizvodnjo?« »Približno 30 odstotkov kvalitetnih surovin kupujemo na slovenskem trgu. V ponudbi finih ženskih nogavičarskih izdelkov zavzema pomembno mesto LYCRAm program, zato smo temu programu namenili posebno skrb. Hlačne nogavice z LYCRAm vlaknom so izredno kakovostne in bolj trpežne od drugih izdelkov. Obenem so mehkejše, bolj gladke in na otip svilnate. Ženski nogi se prilegajo popolnoma, se ne gubajo in ne zvijajo. Ker se enakomerno raztegnejo po obliki nog, le-teh v kolenih in gležnjih ne vežejo. Blagovna znamka FLER zagotavljavrhunsko kakovost za vse priložnosti: FLER AJDA ■ 10 den, izjemno tanke in prosojne hlačne nogavice, v njih se boste prijetno počutile tudi poleti. FLER SLIP - 15 den, hlačne nogavice s svilenim otipom in leskom, namenjene za posebne priložnosti. FLER DIANA - 15 den, tanke hlačne nogavice, ki so enako prosojne v hlačnem delu in po vsej dolžini. FLER S!LKY FEELING ■ 20 den, hlačne nogavice s svilenim leskom in dolgo uporabnostjo. POLZELAN FLER SUPER - 30 den, hlačne nogavice z blago kompresijo, namenjene boljšemu počutju in zdravju vaših nog. FLER ROYAL - 40 den, luksuzne, zaščitne in preventivne hlačne nogavice, ki dui.jo oporo vašim nogam. Nogo sli :ejo na mestih, kjer so vene posebej šibke in potrebujejo oporo. MICROLINE - 80 den, mehke hlačne nogavice za hladne dni, občutite kaj nosite. FLER G RACE - 15 den, tanke in izredno prosojne dokolenke za toplejše pomladanske in poletne dni. FLER CONTROL TOP - 17 den, svilene hlačne nogavice s specialnim hlačnim delom, ki oblikuje vašo postavo. NOVO! FLER ANJA - 70 den, zaščitne hlačne nogavice z bombažnim všitkom, ki delujejo proti celulitu in krčnim žilam ter pospešujejo krvni obtok. FLER AVANTIGE - 10 den, izredno tanke hlačne nogavice, z bombažnim všitkom, zelo zračne, primerne za poletne dni. tovarna nogavic, tl.d., Polzela 'Pnefničani &*h&, da Caete j, štayau*to yuMt/ta yidowj(j*ti tudi vi! Ostalo pa dobimo na tujih trgih. Gre predvsem za naravne materiale, ki so ekološko sprejemljivi.« »Ali imate lastne industrijske prodajalne?« »V Sloveniji imamo 8 lastnih maloprodajnih objektov in franšiznih prodajaln, v katerih skušamo kupcem predstaviti celoten prodajni program. Polzelske nogavice lahko kupite tudi v naših prodajalnah v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Skopju. V njih zelo uspešno tržimo vse naše blagovne znamke.« »Kaj menite o ceni vaših izdelkov?« »Mislim, da so cene naših izdelkov zelo konkurence. Končno ceno pa oblikujejo trgovci s svojo maržo. Naše nogavice odlikuje predvsem kvaliteta, in to je tisto, kar kupec pričakuje od nas. Če je kupec zadovoljen z izdelkom, ga cena ne zanima preveč.« »Pokomentirajte tržne razmere!« »Pred nekaj leti nas je prizadela izguba jugoslovanskega trga. S skupnimi moči smo uspeli sanirati to izgubo. Danes 80 odstotkov lastne proizvodnje izvažamo na zahodnoevropske trge. Naše nogavice lahko kupite v Nemčiji, Švici, Avstriji, Hola liji, Belgiji, ZDA. Polzelska lastovka v letu se je predstavila na številnih modnih sejmih in je prejela vrsto priznanj za kakovost izdelkov. Prejeli smo tudi licenco za vse bolje prodajane izdelke iz mikrovlaken in Lycra preje. Svetovno znani nogavičarji, kot so Hudson, Falke in Brigitte, naročajo naš proizvodni program. V podjetju skušamo slediti modnim trendom in mislim, da nam to zelo dobro uspeva. Samo v Sloveniji letno prodamo 7,5 mio parov nogavic.« »Kako ste poslovali minulo leto?« »Leto 1997 je bilo za nas veliko bolj ispešno kot leto prej. Nekaj časa smo stagnirali zaradi razpada jugoslovanskega tržišča. Zdaj smo si opomogli in prehajamo v razvojno fazo, v kateri bo pouda- 'k na posodobitvi tehnologije proLv Klnje in informat iji industrijskih pr., esov. Še naprej bomo iskali nove načine oblikovanja in razvijanja naših izdelkov. V letu 1997 smo slovenskim kupcem ponudili 213 različnih izdelkov, tujim kupcem pa je bilo na voljo 300 različnih artiklov iz bombaža, volne, svile in akrilnih vlaken.« »V katem smer boste usmerjeni v Prihodnosti?« »Naša naloga je razvijati in ponujati nove izdelke. Naš cilj ni navdušiti samo kupca, ampak tudi trgovca. Če trgovec ni zadovoljen, potem ne bo znal na ustrezen način izdelka ponuditi kupcu. V delniški družbi Polzela na pragu tretjega tisočletja tehtamo svoje poslanstvo, pri tem upoštevamo našo 70-letno tradicijo in razvojne možnasti. V tem letu pričakujemo pridobitev certifikata ISO 9(X)1. Polzelske nogavice oblikujejo zunanji in notranji človekov svet, zato morajo biti udobne.« L. ČEDE POMLAD - POLETJE 1998 Druga zg(x!ba: MOMBASA Zeto pisano, sončno in eksotično poletje v “afriških oblačilih" Značilnosti so: - naravni materiali - barve ozemlja, jtosušene trave, krvi zgoščenega sonca ■ linije so svobodne in brezhibne: ovita krila, ozke bluze, pisani topi in bluze v značilnih ajiiških motivih - pomembni dodatki v kohnialnem stilu: kape in slamniki, sandali, pasovi v kačjem usnju Usnjene torbice in čevlji so včasih poslikani z značilnimi zlatimi vzorci, ki jih najdemo na umetniških izdelkih severne Afrike. Upajmo, da bo poletje res vroče. PLESNI VEČERI Vesela sezona plesnih večerov (predvsem maturantskih) prinaša tudi skrb o tem, kaj obleči. Želimo si, da bi bile čim bolj izvirne in hkrati lepe in privlačne. Zm letošnje večere nam znani oblikovalci predlagajo usnje, ki se ovije kot druga koža okoli telesa. Prijetno in svobodno. Seveda pa je potrebno poudariti, da mora hiti pri takšnih modelih telo brezhibno. Učinek pa je glamurozen, kajne? Edvarda Acman-Stropnik MEKO BLAGO POZAMENTERIJA MODNI DODATKI KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC t n p z st - VOLNE za plašče - DIOLENI od 1.590 SIT - MAROKENI vseh barv 2.890 SIT - SVILE in ČIPKE za bluze 2.490 SIT - Novi vzorci vzorčastih in enobarvnih MIKROFIBER 1.590 SIT - KUPRE vseh barv 1.790 SIT - SUKANCI po 159 SIT - ZADRGE po 49 SIT - UMETNA KRZNA od 3600,00 SIT - ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE - MODNI ŽAMETI V/se vrste gumbov različnih barv in velikosti! t X 71 P /l AAI SAAO ŽE TU, PRIDITE ŠE VI! TRGOVINA S KURILNIM OLJEM x Kurilno olje količine od 1000 do 2000 I - 42,20 SIT/I nad 20001-41,70 SIT/I xNakup s čeki nad 1000 I na 5 obrokov 44,00 SIT/I nad 1000 I na 3 obroke 43,00 SIT/I Prevoz ni vštet v ceno. Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 ETOL - PARTNER Z NAJBOLJŠIM OKUSOM Tovarna arom in eteričnih olj Etol iz Škofje vasi je prejela certifikat ISO 9001. Pogovarjali smo se s Petrom Pavličem, vodjo oddelka za zagotavljanje kakovosti, ki pravi, da jim pridobljeni certifikat odpira vrata na svetovni trg. Delniško podjetje ETOL obstaja že 74 let. Lekarnar Vojko Arko je leta 1924 ustanovil trgovsko podjetje za promet z eteričnimi snovmi, esencami, rastlinskimi ekstrakti, s prehrambenimi barvami in farmacevtskimi izdelki. Nekaj let pozneje je podjetje kupila nemška delniška družba Schim- mel&Co. iz Miltitza, ki je takrat bila največji evropski proizvajalec arom. V novi Jugoslaviji se Etolu ni pisalo nič dobrega. Takratna oblast ni bila navdušena nad majhnim podjetjem in je imela v načrtu združitev Etola s kemično industrijo. Vendar so bili delavci bolj vztrajni kot država, in je pod- jetje leta 1952 pričelo poslovati s sedanjim imenom in je zaposlovalo 30 delavcev. 15 let pozneje se je podjetje odločilo za precej velik vložek. Na novi lokaciji v Škofji vasi 39 so zgradili nov proizvodni obrat z upravnim poslopjem in analitskoaplikativnimi laboratoriji. Tako si je Etol ustvaril pogoje za intenzivno rast in razvoj. Danes je Etol podjetje, ki uspešno ohranja in nadaljuje začeto dejavnost in si prizadeva zagotoviti svoje mesto na izbirčnem in zahtevnem svetovnem trgu.« »Kaj Etol proizvaja?« »Etol je proizvajalec arom in eteričnih olj. Proizvodni program je zelo pester in vsebuje proizvodnjo arom za brezalkoholne in alkoholne pijače, konditorske proizvode ter sadne pripravke za mlečno-konditorske proizvode in aditivov za prehrambeno industrijo«. Poudaril bi še proizvodnjo parfemskih kompozicij za detergente in živilska barvila. »Kako je organizirana proizvodnja v Etolu?« »Proizvodni proces je lociran na lokaciji Škofja vas 39. Proizvodnja je razdeljena na posamezne oddelke. Vsaka vrsta proizvodnje ima svoj zaprt sistem, kar pomeni, da se med oddelki vonji ne smejo mešati. Precej sredstev smo vložili v posodobitev energetskih naprav, ki omogočajo obratovanje brez škodljivih emisij v okolje ter v izgradnjo čistilne naprave, ki zagotavlja izpust ekološko neškodljivih odpadkov iz tovarne.« »Koliko delavcev je zaposlenih v Etolu?« »V podjetju je standardno zaposlenih 200 delavcev. Organizacijo dela narekuje tehnologija proizvodnje, kar pomeni, da delamo tudi v izmenah, saj so določene sinteze proizvodnega procesa zelo dolge in jim je potrebno strokovno slediti.« »Kakšna je struktura zaposlenih?« »Etol zaposluje preko 40 sodelavcev z višjo in visoko izobrazbo, ki svoje delo opravljajo s pomočjo vrhunske tehnološke in razisko-valno-analitske opreme. Predvsem so to diplomirani inženirji prehrambene tehnologije in kemije.« »Kako se Etol vključuje v evropske integracijske procese?« »Etol je mednarodno podjetje, ki je predvsem tržno usmerjeno. Po večletnem iskanju stikov s tujimi TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OU, d.d. 3001 CELJE Škofja vas 39 SLOVENIJA Tel.: 063 34 81 1, 34 848, 32 511 Fax:063 33 135 E-mail: Etol@celje.eunet.si Žiro račun: 50700-601-10168 proizvodni program * SVJiOMT, ZfA NfE TlJflČT, * SAKflMT, Z " ■' MAJVEČJA IZBIRA CD plošč in kaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 V__________________/ NOVOSTI - COLONIJA - Vatra i led - Dr. IGGY - Kada reči nisu potrebne - NOVE KOMPOZICIJE -Dance in pop glasba - THE CVRE - The best off HIT SINGLES od I. 87-97 - FRANK SINATRA -My way (The best off) - GLASBA ZA SPROSTITEV glasbeno doživljanje neokrnjene narave (24. različnih naslovov CD plošč in kaset) PRODAJALNE TOP MUSIČ 01. TITANIC -glasba iz filma 02. CELINE DION -Ij!t’s talk about love 03. THE KELLY FAMILV -GrtnvinVp 04. ADI SMOIAR Jaz sem nor 05. EROS RAMAZZOTI The Best of 06. PARNI VAUAK -Samo snovi teku uzvodno 07. VILI RESNIK -Rad bi bil s teboj 08. THE ROLLING STONES -Bridges to Babylon 09. NATALIE IMBRUGLIA Leji Of The Middle 10. ŠPICE GIRLS -Špice World Pri nakupu večjih količin popusti in ugodnosti za člane. VSE NOVOSTI IN NAŠO PONUDBO LAHKO POSLUŠATE VSAK PONEDELJEK OD 18.00 DO 18.30 URE NA FREKVENCI KOROŠKEGA RADIA (97,2 MHZ) ODPRTO vsak dan od 12 do 19 ure, sobota od 9 do 13 ure. TOP MUSIC-KVAUTETAj, KI SE NE VIDI, AMPAK SLISli CREEDENCE CLEARVVATER REVIVAL / M AUDI GRAS Najuspešnejši ameriški rockovski izvajalec ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih ni bil Jimi Hendrix, Bob Dylan, Janis Joplin ali skupine Doors, Mamas and Papas in Jefferson Airplane. Nedeljeno navdušenje kritikov in poslušalcev ter vrhovi glasbenih lestvic so bili rezervirani za skupino CREEDENCE CLEARVVATER REVIVAL. Čeprav zvenijo, kot da prihajajo z globokega juga ZDA, njihov dom ni Texas, Tennessee ali močvirna Louisiana, temveč mestece San Cerito v sončni Califomiji. Pevec, kitarist in avtor JOHN FOGERTV je tam odraščal ob ploščah južnjaškega bluesa, soula, rock ‘n’ rolla in countryja. V samo petih letih obstoja so CREEDENCE CLEARIVATER REVIVAL nanizali kar šest plošč, na katerih so navdušili s preprosto, vendar izredno učinkovito eksplozivno kombinacijo naštetih glasbenih zvrsti. Po takšnem hvale polnem uvodu njihova zadnja plošča MARDI GRAS iz leta 1972, ki sojo posneli kot trio, saj je Tom Fogcrty zaradi samostojne kariere zapustil skupino, ni najbolj posrečen izbor. Očitno je John Fogerty izčrpal svoj glasbeni navdih, tako se v večini pesmi kot avtorja in pevca predstavljata bobnar Doug Clifford in basist Stu Cook, ki pa se žal nista najbolj znašla v novih vlogah. Iz sivega povprečja izstopata le energični SWEET HITCH - HIKER in balada SOMEDAV NEVER COMES, katerih avtor je seveda Fogerty. Na plošči prevladujejo countryevsko obarvane skladbe, zato so devetim avtorskim skladbam dodali še priredbo country klasike HELLO MARY LOU (GOODBVE HEART). STEADV ROLLIN’ BOB MARGOLIN / MY BLUES &. MY CUITAR Johnny Winter, John Hammond in Stevie Ray Vaughan so med redkimi belimi glasbeniki, ki so se uspeli uveljaviti v rigoroznem svetu bluesa, v katerem ima barva kože, poleg glasbe seveda, še kako pomembno vlogo. Med redke izbranec sodi tudi STEADV ROLLIN’ BOB MARGOLIN, ki je svojo novo ploščo MY BLUES & MY GUITAR izdal pri ugledni bluesovski založbi Aligator Records iz Chicaga. Bob Margolin igra sodoben elektrificiran blues in z vsem dolžnim spoštovanjem črpa iz bogate zapuščine velikih mojstrov. V petnajstih skladbah se sprehodi skozi pisano paleto blucsovskih slogov: od otožne molovske balade BLUES LOVER do živahnih poskočnic DRIP DROP in I CAN GET BEHIND THAT ter drveče, ušesa parajoče slidc oziroma bottlc ncck kitare v THE SAME THING in SEE ME IN THE EVENING. C D-ji i: 'ZANk Žalec. ŽANA onoci kk tehniki: VROČIH 10 TUJE: 1. The Kelly farnily -Gromin‘ up 2. Backstreet boys -Backstreefs back 3. Špice girls - Špice world 4. Colonia - Vatra i led 5. Mike Štern - Give and take DOMAČE: 1. Viktorija - Zadnji poljub 2. Simona Weiss - Pleten par 3. Korado/Brendi - Nocoj je ena luštna noč 4. Marijan Smode -Rodna gruda 5. Halo - Anita ni nikoli Njegov slog igranja kitare v nekaterih avtorskih skladbah zelo spominja na velikana chikaškega bluesa MUDDVJA WATERSA. Ta navezava nikakor ni naključna, saj se je Bob Margolin med leti 1973 in 1980 kalil v njegovi spremljevalni skupini. Zanimiva priredba VVatersove skladbe GOING HOME pa je svojevrstno posvetilo velikemu vzorniku in učitelju. S pomočjo gostujočih glasbenikov, predvsem odličnega orgličarja Snookyja Pryorja, je Bob Margolin posnel zanimivo ploščo z žlahtnim pridihom preteklosti. Z vpletanjem rock ‘n’ rolla ter swinga in jazza pa presega ozke bluesovske okvire ter približuje svojo glasbo širšemu krogu poslušalcev. Vasja Volavšek NIGHT JUMP - v Gotovijah Zgubljati odvečne besede o skupini je nepotrebno, saj je to prva prava glasbena enciklopedija starega ROCK-a pri nas. Vse seje začelo pred osmimi leti, ko se je skupina petih nadebudnežev odločila narediti nekaj, kar nam je manjkalo v glasbi. To je bilo približati feehng, ki so ga takrat izražali LED ZEPPELIN, THE DOORS, P1NK FLOYD, DEEP PURPLE... To jim je v letih 91-94 dodobra uspelo, saj so koncertirali tudi po trikrat tedensko. Več ali manj so sc vsi posvetili svojim projektom. Pred kratkim so sc ponovno združili in odpravili na na mim turnejo, v okviru katere jih bomo lahko videli tudi 13. februaija ob 21. uri v Domu krajanov Gotovlje. G.Č. NAGRADNA KRIŽANKA f OSEBA 1/. 'POD SVOBODNIM SONCEM" JAP. BORILNA VEŠČINA RAJKO RANEL LJUDSKA STRANKA ETIOP. Pl. E MIŠ. NASLOV PREBI- VALCI SARAJEVA ARRABAL E ERNAN-DO MAKED. MOŠ IME IME ZAČETNIKA O/COL BERT!N A NIZOZ. SLIKARJA (JOŽEF IN /SAA) PASTIR NA PLANINI ANTON AŠKERL' ČRKI. KI OKLEPA TA "M" VPRAŠAL-NICA PO I. MUKAJ?" NAJVIŠJE IGRALNE KARTE PAJKOVA TRIČLE-NASTA 'NOGA" BRIT.OTO-ČJE V ROKA VSK EM PRELIVU VEK. OBDOBJE FRIDRICII PAULSEN IME PESNIKA VIPOTNIKA OI.IMPIJ-SKE IGRE NEMŠKI OSEBNI ZAIMEK ROMUNSKO Zen. ime MERILEC IZREDNO MAJHNIH ENOT ITAL. SPOLNI K ANGL. KR Al J. RODOVINA SRBOHRVAŠKO MOŠKO IME SLOV. PESNIK (JOŽE) NAPAKA. OKVARA NICCOLO PAGA- NINI ELEKTRO- ENCEEA- LOGRAM NAŠE BREZA LK. PIVO GRŠKA ČRKA KIT JBIJA- LEC ITAL. KOLESAR- SKA DIRKA KRADLJI- VEC. DOLGO- PRST- NEZ PEGA. M A ROGA PRIROJENA OBČUTI. JIVOS L NA KAJ JUG.RADIO TELEV. SADNA PIJAČA UMETNIK NA KAKŠNEM INSTRUMENTU DROG ZA PLAVLJENJE LESA DRUGA OBLIKA IMENA ERIK IME AVSTR. PEVCA JURGENSA NEKI). KAMBOŠ. POLITIK LON A VEZ A NEPRE- KINJENA VRSTA REKA V GRŠKEM PODZEMLJU JESSICA LANGE RIMSKI VOJSKO- VODJA K! TAJ POSODA SMER V UMETNO-STl DAVNI GERMANI FILMSKA ZVEZDA SPOLNOST. EROTIKA SLOV. DRSALKA ANDREE 3 POVAB-IJENCI NA ŽUR PO DŽEM. HODNIK ARABSKI ŽREBEC MAČJA DLAKA GORATA GRŠKA POKRA- JINA POLITIČNI VODITELJ ZORANA ZEMLJA PTICA UJEDA AVTOMOBILSKA OZNAKA MURSKE SOBOTE PASTIR OVC ORANJE ATENSKI DRŽAVNIK IN VOJSKO V. STEKLA ZA ENO OKO GOZDNA PTICA KAREL ERBEN VELIKE. VREŠČE- ČE PTICE NADAUE- VANJE GESLA PRIPADNIK PLEMENA LEZGINOVNA KAVKAZU 100 KVADR. METROV HALO PIZZA ŽALEC tel.: 063 716-777 Geslo: Pošilja; x SOSESKA V. ŽALEC Odprto od 9 do 22 ure, petek, sobota od 9 do 24 ure a I Sf 1? f| m ^ ^ n NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenci iz številke 69: I. Bon Knpra 5000 SIT Sara Rančigaj, Polzela 232 2. Videokaseta Silva Ijcban, Dolenja vas 96 3. - 7. I*izza Mamma Mia Branka Tratnik, Kavče 24q, Velerye Janja Košiča, Kale 24b, Šempeter Koch Srečko, (iotovlje 36a, Žalec Milena Kovač, Zabukovica 156 Pavel Ostruh, Sav. čete 2, Žalec GESLO: BORUT VESELKO - ODKLOP Nagrado prevzamete v uredništvu: Rok za prevzem nagrade je 30 dni. ^T' UPI ■ ■ Celje - skladišče LJUDSKA UNIVIo-Per 131/1998 bom vns na osnovi dolgoletne tradicije visokošolskega izobraževanja v Žalcu v 3(31363005512,70 fakultetami v naslednje VISOKOŠOLSKE PROGRAME v študijskem letu iyyo/». S S o m COBISS o VISOKA UPRAVNA ŠOLA FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ program javna uprava program organizacija in management L in 3. letnik L in 3. letnik Prijave na obrazcu Prva prijava za vpis v 1. letnik do 27. februarja 1998 pošljite na UPI-Ljudsko univerzo Žalec! Možen je še tudi vpis v programe usposabljanja za pridobitev poklica: ali pridobitev licence za: Zidar za zidanje in ometavanje šoferje Tesar opažev trgovinske poslovodje Skladiščni delavec Prijava na obrazcu DZS 1,20! Prijave osebno ali po telefonu v tajništvu. V programih še nekaj prostih mest zato pohitite s prijavami! Informacije in vpis: tajništvo vsak delavnik med 8. in 16. uro, telefon: 715 401, 715 402. t2^#rUPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC /lujaftni/ /jufli VABIMO VAS V NASLEDNJE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE ,35«r SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE TEČAJI NEMŠKEGA, ANGLEŠKEGA IN ITALIJANSKEGA JEZIKA ZA ODRASLE (začetna in nadaljevalne stopnje) OSVEZITVENI TEČAJI TEČAJ ZA VODITEUA ČOLNOV TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETNIKE TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG ZA DRUŽBE LICENCE ZA ŠOFERJE #sr USPOSABLJANJE PO V STOPNJI RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE OSNOVE RAČUNALNIŠTVA WORD ZA WINDOWS EXCEL ZA TRGOVINSKEGA POSLOVODJO USPOSABLJANJE ZA SKLADIŠČNEGA DELAVCA USPOSABLJANJE ZA ZIDARJA INFORMACIJE: TAJNIŠTVO UPI LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC VSAK DELOVNIK MED 7. IN 16. URO. PRIJAVE IN VPIS: OSEBNO IN PO TELEFONU 715-401, 715-402. Srednješolski programi in programi usposabljanja izpolnjen obrazec 1,20. Zahtevajte naš katalog izobraževanja! • Uo/a ji t ijajtu/t ljudi - /mt do y ta njo itt ajte/ta SAVINJSKA BORZNO-POSREDNIŠKA DRUŽBA dd ŽALEC ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE oznake B in G po najvišjih dnevnih cenah PIVOVARNA LAŠKO (G) 4.300,00 GORENJE VELENJE (B) 830,00 GORENJE VELENJE (G) 1.300,00 CINKARNA CELJE (G) 4.500,00 JUTEKS ŽALEC (B,D) 1.630,00 JUTEKS ŽALEC (G,C) 1.840,00 SAVA KRANJ (B) 6.500,00 SAVA KRANJ (G) 8.000,00 CETIS CELJE (B) 11.000,00 KRKA (B) 18.100,00 PETROL (B) 12.900,00 in druge... Posredujemo pri nakupu in prodaji vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana in edini v žalski občini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v I. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja). V. 20 me m si cos do preb »ere m GLAS Savinjshel