SLOVENSKEJ MLADINI posvetil IVAN TOMŠIČ učitelj na c. kr, normalki v Ljubljani. V > * v ' / < V LJUBLJANI, 1869. V založbi in na prodaj pri Janezu Giontini-tu, bukvarji. e'—V? ,V r;-,, v,—-.; s “~1 Ypr^ ^«T mladini Ivan Tomšič učitelj na c. kr. normalki v Ljubljani. \ C V založbi in naprodaj pri Janezu G i o n t i n i - tu, bukvarji. Popis dodanih prirodoslovnih podob I. Domače dojivke. lfj)sel (Esel, Equus Asinus) je zel6 borna domača žival in s konjem v najbližem rodu, dasiravno se od konja močno razlikuje. Osel ima ozke persi, napet trebuh in koščato herbtišče. Čez herbet in čez pleča nosi čem križ. Vrat ima kratek z majhno grivo, glavo široko in mesnato, oči razmaknjene, ušesi dolgi. Rep ni prav nič podoben konjskemu, kajti ima le na koncu čopek daljše dlake. Barve je sive, časih tudi rujave ali temnobele. Njegova hoja je varna in oprezna in je sploh prav dober tovornik, ker nosi lehko tri tudi štiri cente blaga brez posebne težave. Glas je zateglo riganje, ki nam ni povšeč. Osel je sploh jako zadovoljna žival; suho listje, osat in druga osorna in bodeča zelišča so njegova navadna kerma, a dobro vč, da je detelja in oves bolji. Kožo ima močno in debelo, zarad tega ne čuti tako lahko tepeža. Osličino mleko je najzdraveja pijača jetičnim ljudem. Osel je tudi dober vremenski pre¬ rok. Ako se valja in veselo sim ter tje skače, pravijo da bo lepo vreme; ako se pa na stran vleče, ušesi špiči in se ob plot dergne, nastalo bode kmalu gerdo vreme. Osel učaka lehko 30 do 40 let. Njegova koža daje zategljivo usnje , ki je vporabijo za prevlečec ua bobnih. Njegovo meso po nekterih vzhodnih krajih tudi ljudje zavživajo. Pred osli, ki jih ne poznamo, treba se je varovati, kajti zviti in prekanjeni so, pa tudi grizejo in bijejo radi. Koza (Ziege, Capra hircus) ima serpasto nazaj zavita, od strani stisnjena in robata rogova, ki sta še precej gladka, le spredaj sta počez gerbasto nagu- bičena. Dlako ima kocasto in dolgo. Na debelem vratu je nasajena suha glava z dolgimi špičastimi ušesi. Od spodnje čeljusti jej visi brada, ki jo dela ne¬ kako častitljivo in ponosno. Rep ima majhen, večidel zasuknjen. Parkeljci na nogah imajo ostre robove, kar jo dela sposobno, da zamore spretno plezati in skakati po pečevji. Koza obira najraje mlada zelišča, drevesca in germovja po gorah in skalovji. Mraza je vajena že od mladega in' zarad tega ostaja v planinah le čez noč v hlevih ali stajah, po dnevu pa mora berž in bolje zopet na zrak. Koza nam daje meso in mleko, iz kterega se nareja maslo in sir. Koža je močna in sterpna; strojaiji jo vstrojijo za irhaste hlače, pa tudi mehove, rokovice in druge enake reči delajo iz nje. Ta zel<5 priljubljena domača žival se nahaja skoro po vsej zemlji in je različnih plemen. iz živalstva, rastlinstva in rudninstva Konj (Pferd, Equus Caballus) je med vso domačo živino gotovo najlepša in najplemenitneja žival. Ima velike žive oči, kratki špičasti ušesi in ozko, ploščato čelo. Na dolgem, pregnjenem vratu nosi veliko kodrasto grivo, ki ga jako ponosnega dela. Persi ima široke in stegnjen prav lepo zbočen trup. Noge ima visoke, tenke in gibčne, na členkih nekoliko debeleje in nepreklana kopita. Herbet je raven in prav lepo zalit; v repu ima debelo in dolgo žimo. Vsi deli njegovega trupla so v naj lepšem razmerji. — Konjem je treba dobro in obilno polagati in je prav snažno deržati. Imamo je za ježo, pa je rabimo tudi kot tovorno in vprežno živino. Prešit* (Schvvein, Sus scrofa domestica) je nesnažna, upoma, neukretna in jako požrešna domača žival. Ima stisnjeno truplo, koščeno herbtišče in kratek zasuknjen rep. Noge ima tenke, kratke in suhe. Na vsakej nogi so po štiri parklji, izmed kterih sta srednja dva nekoliko veči nego druga dva, ki enmalo bolj v viš stojita. Glava je podolgasta, pri ušesih debela in proti gobcu močno zašpičena. Uhlji ste dolgi in ohlapni, oči majhne in pošev ležeče. Na koncu gobca ima rilec, s kterim v zemljo rije. Prešič nima dlake, ampak ščetine, ki so po herbtu daljše in terdejše. Razun mesa in Špeha nam daje tudi ščetine, ki se na marsikteri način v prid obernejo. V merzlih severnih krajih se prešič ne ponaša tako dobro, kakor v bolj južnih, toplih krajih. Po barvi, obliki in ve¬ likosti so prešiči zel6 različni. — Svinski hlevi morajo biti po letu zračni in hladni, po zimi pa bolj mlačni. Pes (Hund, Canis familiaris) je najzvesteja čveteronogata domača žival, je mnogih plemen in po obliki in barvi zelo različen. Života je navadno podol- gastega; jezik ima dolg, ploščat, mehek in gladek. Kedar je žejen ne pije kakor druge domače živali, ampak žlompota, to je, jezik zavije kakor žlico ter si na ta načni vodo v gobec polje in serka. Zobe ima ostre in je tudi jako ostrega sluha in voha. Na sprednjih nogah ima po pet, na zadnjih pa le po štiri perste s topimi kremplji. Na koncu večidel zavihani rep ga razlikuje od volka in lisice, ki mu sta v ostalem zelo podobna. Pes laja, renči, cvili in tuli. Mladiči pridejo slepi na svet in še le čez 10 ali 12 dni spregledajo. Pes je mnogim boleznim podveržen; najhuja je tako imenovana pasja steklina, ki ne okuži samo drugih psov in živali, temveč je tudi ljudem zel6 nevarna. — Pes varuje gospodarja in njegovo imovino, on je za varuha pri hiši in na paši, pa tudi za lov ga vpotrebujemo. 1 * 4 Mačka (Katze, Felis domestica) je prav lepa in čedna prihišna živalica. Ima okroglo, spredej tumpasto glavo in žive oči, s kterimi tudi po noči dobro vidi. Ušesi ima znotraj le malo kosmati, tačice mehke z ostrimi in močnimi kremplji, s kterimi lovi in se brani. Eep, ki je na koncu nekoliko tanji, je dolg in gibčen ter ga zmerom suka in vije. Dlake je Černe, bele, rujave, sive, včasih tudi bele s čemimi lisami i. t. d. Zobe ima jako ostre in špičaste. — Mačka je sploh snažna živalica, zmerom se liže in snaži ter ne terpi nič ger- dega na sebi. Lovi miši in podgane, pa tudi mleko rada pije. Mačka gode in mijavka. Krava (Kuh, Vacca) se šteje med najkoristnejšo domačo živino. Ima kratko dlako različne barve. Na dolgej in širokej glavi nosi dva okrogla, gladka in votla rogova, ki sta nekoliko vkrivljena. Čelo ima močno, ploščnato in obo¬ kano z majhno grivo na verhu. Gobec je širok, gol in moker s širokimi od- pertimi smerčki. Ušesi ima veliki in viseči, in dolg na koncu čopast rep. Trupa je debelega in težkega, je širokih lepo zbočenih pers in kratkega vratu, izpod kterega jej visi ohlapna mahadrava koža, ki jej podvratnik pravimo. Na vsakej nogi ima dva velika parklja, po kterih krava hodi, zadej pa ima še dva manja bolj v viš stoječa parklja ali kemeka. — Krava nam daje veliko dobrega in sladkega mleka, iz kterega si pripravljamo sir in surovo maslo; daje nam verh tega tudi zdravo in vkusno meso, kožo za usnje, rogove in loj. Da nam pa krava vse to daje, jo moramo marljivo kermiti in lepo ž njo ravnati. Ovca (Schaf, Ovis aries) je mirna in krotka domača žival. Ima kratek vrat in lepo valjasto truplo, ki je z volno pokrito. Itep je šopast, kratek ali pa dolg. Noge imajo po dva parkeljca, a zadej še dva manjša bolj v viš sto¬ ječa kemeka, ki nikoli do tal ne sežeta. Glavo ima suho, zbočen nos in precej velike oči. Ovco nahajamo po vseh delih sveta in je jako različnih plemen. Daje nam meso, mleko in volno. Velblod (Kameel, Camelus bactrianus) je veliko veči in viši nego konj. Na herbtu ima dve veliki gerbi, ki ste sedlo same na sebi. Glava nima rogov ne rogovja in je sploh ovčji podobna; vrat je dolg in zvit, izpod kterega visi podvratnik, kakor pri govedih. Vso telo je poraščeno z razmeršeno rujav- kasto ali sivkasto dlako, ki je na vratu in na gerbah daljša ko drugod. Na podplatih ima velik kos mesa, ki ga debela koža obdaja. Ta mesnata, a vendar ne preobčutljiva noga mu lajša težavno hojo po pesku in kameliji peščenih azijatskih puščav. Velblod potrebuje za se prav malo živeža in je dostikrat s koprivami in osatom popolnoma zadovoljen. Pri vsem tem lehko nosi 12 stotov (centov) teže in lehko 12 milj na dan prehodi. Posebno čudno je pri tej živali to, da lehko 24 ur strada in da tudi v najhuje) puščavnej soparici in vročini osem ali pa še več dni lehko žejo sterpi. Velblod ima pet želodcev. Najzanimljivi je peti želodec, v kterega lehko obilo vode shrani. Ko pride namreč do kake vode, se je najpred do sitega napije, a naposled še svoj vodnjak t. j. peti želodec na¬ polni , v kterem ostane voda hladna in čista in se prav nobenega duha ne navzame. Ako so popotniki v nevarnosti žeje poginiti, kar se v dolgih peščenih puščavah čestokrat lehko primeri, pobijejo berž velbloda in pijejo vodo iz nje¬ govega želodca ter se tako hude smerti rešijo. Velblod potrebuje malo spanja in lehko noč in dan potuje, zarad tega je tudi popotnikom velikih puščav naj¬ koristnejša in najljubša žival. Velblod daje Arabcem živež in obleko. Iz vel- blodovega mleka si pripravljajo sir in maslo, iz njegove dlake si narejajo obleko in iz kož prav dobro usnje. Tudi meso od mladih velblodov zavživajo ter pra¬ vijo , da je neki prav dobro in slastno. ^ II. Divje dojivke. Tiger (Tiger, Felis tigris) ima 6 do 9 čevljev dolgo stegnjeno truplo. Dlake je rudečkasto - rumene, na trebuhu bele s poprečnimi černimi progami. Rep je 3 čevlje dolg in ima Černe kolobarčke. Tiger je najhuja in najkervo- ločniša divja zverina. Njegova domovina je Azija, posebno vzhodna Indija, kjer na zaraščenih bregovih preži na svoj plen. Dostikrat se nahaja tudi prav blizo ljudi. Neizmerna in nepopisljiva je njegova moč in njegovo rjovenje je strašno. Tiger napada tudi največe živali, čestokrat cele črede ter sila veliko živine podavi in pomori. Tudi človeku je zelo nevaren, ker v naglem skoku človeka zgrabi in umori. Volk (Wolf, Canis lupus) je podoben velikemu ovčarskemu psu; ima špičasto glavo, v kviš stoječi ušesi, pošev ležeče oči, ploščnato čelo, rumeno - sivkasto gosto dlako in dolg zelo kosmat rep. Volk je jako požrešna in grozovita ropna zver; on navadno več živine podavi, nego mu je je treba in gre posebno rad nad divjačino in ovce. Kedar je v velikej sili, napada tudi govedo in konje, še celrt človeku je nevaren. Volčja koža nam daje kožuhovino, pa tudi dobro in terdno usnje. Lev ali oroslan (Lowe, Felis leo) je v Afriki doma in je najmočnejša in najpogumniša divja zver. Oko ima iskreno, pogled veliven in zelč mogočno hojo. Dolg je blizo 8 čevljev, a visok okoli 4 čevlje. Velike grive, ki mu pokrivajo vrat in pleča, dajejo mu veličastno podobo. Glavo ima bolj štirivo- glato nego okroglo in široke močne persi. Dlake je rumene. Zadnja stran njegovega života je tenka in gibčna; rep je tri čevlje dolg in na koncu čopast. Njegov glas je votlo doneče rjovenje, kakor bi iz zemlje gromelo. Po uro daleč se sliši njegov glas, pred kterim beži vsa zverina in skoro od straha uiti ne more. Zobe ima tako močne in ostre , da ž njimi vse kosti zdrobi in da v gobcu lehko celo govedo seboj vleče. Tudi v repu ima lev tako moč, da ž njim lehko človeka ubije. Vsak dan mora imeti najmanj po 15 funtov mesa. Mlad se da ukrotiti in se marsičesa nauči. Tur ali bizon (Aueroelis, Bos Urus) je 10 čevljev dolga in 8 čevljev visoka divja žival. Glavo ima debelo, čelo široko in zbočeno, in dva privihana ne ravno dolga, svitločerna rogova, ki sta od spodej počez nagerbana. Od spodnje čeljusti mu visi brada, po vratu in persih ima dolgo in volnasto dlako. Veliki očesi imate nekaj divjega in grozivnega. Dlake je černkasto - rujave, po leti tudi popolnoma Černe. — Nekoliko sto turov živi še dandanes po rusovskih gozdih, kjer je varujejo, da popolnoma ne zginejo. Nekdaj so živeli po vsej Nemčiji. Nemci so je imenovali Vizent, Rimljani pa Bonasus, odtod menda Bizon. Mrož (Wallross, Trichecus rosmarus) je velika, debela in okorna, 15 — 20 čevljev dolga žival, ki meri v obsegu 10 — 20 čevljev in jo nokaka rujavkasto - rumena dlaka pokriva. Zgornja ustna je napihnjena in na vsako stran s kratkimi pa debelimi ščetinastimi berkami obrasena. Iz gornje čeljusti molita dva dolga zobova, tako imenovana očnika ali čekana, ki sta večkrat po 30 palcev dolga in po 5 — 10 funtov težka. Mroži žive v severnem ledenem morji, kjer jih je večkrat po več sto skupaj in se redijo z ribami, raki in dru¬ gimi morskimi živalmi. Zarad čekanov, iz kterih se mnogo dragih reči izde- ljuje, je ta žival veliko vredna, pa tudi zarad kože in masti jo preganjajo in love. Medved (Bar, Ursus arctos) je največa evropejska ropna žival. Truplo ima zelo okorno in z gosto, kocinasto, rujavo kožuhovino pokrito. Rep ima kratek, glavo špičasto in močno zbočeno čelo. Na nogah ima široke, gole, žuljaste podplate, po kterih hodi, na perstih pa jako močne, dolge in ostre kremplje, s kterimi se brani. Medved se nahaja po vsej Evropi; pri nas in po drugih južnih krajih najčešče v visokih gozdih in skalnatih berlogih. V hrano mu so razne gozdne živali, sadje, med in zaželke. Sim ter tje napada tudi domačo živino, človeka le tedaj , če je posebno lačen in razdražen. Na¬ vadnega rujavega medveda marljivo zasledujejo, zarad njegove cenjene kožuho¬ vine in mesa, ki je neki tudi za vžitek dobro. Mladi medvedje se dado ukrotiti in se lehko mnogo umetnij nauče. Nosorog’ (Nashorn, Rhinčceros indicus) je velika okorna žival. Kožo ima debelo, razpokano in neprederljivo, ki je terda kakor rog in z debelimi gerbami predeljena. Ušesi ste dolgi in v leviš šterleči. Posebno znamenita je zgornja ustna, ki se, kedar žival žre, kakor perst izsuka. Na nosnih kosteh ima 3 čevlje dolg špičast rog, s kterim se brani. Čekanov nima ta žizal; ima pa po 2 prednjeka in na vsakej strani po 7 kočnikov, na nogah pa po 3 perste. — Ta zelo lena toda miroljubna žival živi po močvirjih vzhodne Indije in se hrani po ..največ od drevesnega listja. Posušeno kožo vporabijo za ščite, palice in jermene, a rog za različne posodbe, posebno za rožene in vkusno izdelane pitne kupice ali kozarce. III. Ujedne ptice. Planinski orel, Postojna (Steinadler, Aquila fulva) je 3 čevlje dolga ptica; z razprostertimi peroti pa meri čestokrat čez 6 čevljev. Perje ima cerno- rujavo, po glavi in po vratu je pa s temno -rujavim, špičastim perjem pokrit. 5 Voščena koža okoli kljuna in persti so rumeni. Kljun je pri korenu še precej raven, na koncu pa kljukasto zakrivljen. Nogi ima močni in do perstov lepo operjeni. Kremplji so dolgi, priviti in ostri. Perotnici pokrivate rep skoro popolnoma. Planinski orel prebiva po goratih krajih skoro po vsej Evropi, severnej Aziji in Ameriki. On je najpogumniši in najmočnejši zračni ropar, ki dostikrat veliko kvara naredi, kajti ne ropa le ptic, gosi in rac, ampak zalezuje tudi mlade serne, zajce, ovce in kokoši. Berkasti sel’ (Liimmergeier, Gypaetos barbatus) je z repom vred 4 čevlje dolga ropna ptica. Po verhu je sivo-rujav z belimi ostricami, spodej pa rujavo- rumen. Glavo in vrat mu pokriva kratko, rumeno - belo perje. Kljun je na korenu raven, na koncu pa močno zakrivljen. Na podbradku ima ščetinasto brado. Kratki nogi ste do perstov operjeni in imate dolge, zakrivljene in ostre kremplje. — Berkasti ser je enako orlu največa in najsorčniša ujeda. Prebiva na pirenejskih in drugih visokih gorah Sardinije in Gerške, kakor tudi na naj- viših evropejskih, azijskih in severno afrikanskih gorah ter vzrokuje veliko straha gamzom , ovcam, kozam , lisicam , zajcem in drugim enakim živalim , na ktere se kakor blisk in nenadoma iz neizmerne višine spusti. Dostikrat se je že pri¬ petilo , da je celo majhne otroke pobral. Kondor (Condor, Sarcorhamplius Gryphus) je 3 čevlje dolga ujeda. Perje ima sploh čenio, le zadnje perotničino ali letavno perje je lepo belo. Okrog vrata ima lep snegobel krežljic, izpod kterega mu temnorudeč vrat moli, ki je sim ter tje s kratkimi ščetinami pokrit in z nekakšnim mesenim glavnikom o- zaljšan. Glavo ima rujavo - rudečo. — Kondor živi po najviših grebenih andeš- kih gora v južnej Ameriki, kjer se čestokrat čez 20.000 čevljev visoko vzdigne. Iz te neizmerne visočine preži na svoj plen, ki obstoji večidel iz merhovine, na ktero se bliskoma spusti in se je s tako požrešnostjo naje, da potem ne more več lehko zleteti, in se prav lehko v zanjke vjame. Sokol (Falke, Falco peregrinus) je večidel 1 '/ 2 čevlja dolg in meri raz¬ pet 3 — 4 čevlje. Po verhu je pepelnaste barve s černimi poprečnimi lisami opisan, spodej pa rudečkasto - bel s černimi popreknimi progami. Zgornji del glave in maroga pod očesom je černa. Rep ima 9 — 12 černih poprečnih opasic. Voščena koža okoli kljuna in nogi ste rumeni. Kljun je kratek in koj od korena zakrivljen. Nogi imate dolge perste z močnimi in ostrimi kremplji; perotnici ste dolgi in špičasti. — Sokol živi po vsej Evropi; jeseni odhaja v gorkeje južne kraje, medtem da neko drugo pleme iz severnih krajev v naše dohaja. Sokol je sploh močna in serčna ujeda in naredi med manjimi ptiči veliko kvara, ker jih mnogo ugonobi. Sova, velika uharica (Ohreule oder Uhu, Strix bubo) je po 2 čevlja dolga in meri v letanji skoro do C čevljev. Vso njeno truplo, posebno pa glava, je pokrito z rahlim, mehkim, narazen šterlečim perjem; zarad tega se jej vidi glava in vso truplo močno debelo. Perje ima rujavo-rumeno, temno vžarjeno , spodej z zobčastimi podolgatimi progami opisano. Nad ušesoma ima dva dolga 6 v verh stoječa pernata čopka, nad očmi pa višnjevo mreno , ktero spušča čez oči, kedar se jej preveč blišči, ali če jo kdo hoče v oči dregniti. Očesi ima nenavadno veliki, ki jej v sredini pernatega venca, kakor v kakej globini ležite, in ste rodeče-rumeni. Kljun je kratek in Cern, ki je koj pri korenu kljukasto vpognjen. Noge, celo persti, izmed kterih lahko enega povoljno nazaj zaberne, so prav na gosto s perjem obraseni. Sova se derži najraje v pečevji, skalnatih votlinah, starih razvalinah in votlem drevji, in vidi najbolje o mraku in mesečini. Po dnevu je večidel skrita, a po noči napada v lahkem in tihem letanji manje in veče živali ter dela med divjačino mnogo kvara. Sovin glas je nekak: uim! uim! ali pa: uhuhuhu! kar je po noči strašno za slišati, in je že tudi marsikterega babjeverca v smerten strah pripravilo. Kregnlj ali kokošar (Habicht, Astur palumbarius) je dostikrat po 2 čevlja dolga ujedna ptica. Trupla je tenkega in močnega; po verhu je sivo- rujav, spodej bel z valovitimi, černo-sivimi poprečnimi progami. Voščena koža okoli kljuna in nogi ste rumeni. Kljun je že pri korenu nekoliko vpognjen, potem pa čedalje bolj. Kep ima dolg, ki je s peterimi temnimi pasovi opisan. Nogi ste le za tretjino operjeni; a ne celo do perstov, kakor pri drugih ma¬ kih pticah. Kregulj se derži po vseh evropejskih krajih in to še cel6 v obližji vasi, kjer posebno rad kuretino obiskuje. Preganja vsaktere tiče, posebno pa jerebice in golobe ter je večkrat tako prederzen, da vpričo človeka kokoš od hiše odnese. IV. Ptice pevke. Kos (Amsel, Turdus merula) je domača, vesela, jako priljubljena, nekaj čez 9 palcev dolga ptičica. Kljunček ima lepo svitlo- rumen in tudi okrog očesic ima rumeno okrožje, drugače je pa popolnoma Černe boje ali barve. Perot- nici mu niste dolgi ter pokrivate le polovico repa. Njegovo petje je glasno zelo mično žvergoljenje; derži se navadno po naših domačih gozdih in lokah pobiraje razne škodljive merčese. Verh tega je kos zapomnjiva ptičica, ki se lehko mnogo lepih načink ali vižic nauči. Slavec (Nachtigall, Lusciola luscinia) je 6 palcev dolga, tenka, gibčna, vitka in boječa ptičica. Po verhu je temno - rujava, spodej svetlo-siva; ima rudeče zagorel rep in rujavkasti nogi. Ta ptičica biva najraje v germičkih poleg kakega potoka ali pa žitnega polja. Večkrat preživi vse svoje življenje na enem mestu, ako je kaj ne zalezuje ali spodi. Slavec živi ob mravljih jajcih, pobira muhe, červičke in različne druge mergolince, pa tudi jagode rad zoblje. Samec poje prav prijetno in milo ; njegov glas je močen in poln najlepših melodij. Včasih poje skoro vso noč, navadno pa le od zgodnje zarje do večera. V kletki živi slavec k večemu do 8 let; v hrano mu dajejo različne červe in mravljinje. Kobilar (Kirschpirol, Oriolus Galbula) je kosove velikosti in se z lepim zlato-rumenim perjem posebno odlikuje. Rep in peroti ste černi, a konec repa je tudi rumen. Kljun je nekoliko prikrivljen in kervavo-rodeč, nogi ste černo- modri. Samica je drugačne barve kakor on, od zgorej je namreč zelena kot oliva in ima černo - sive peroti. Ta lepa ptica prihaja proti koncu meseca velikega travna iz toplejih krajev, berž ko ne iz Afrike, kjer prezimuje, v naše domače kraje, kjer pa ne ostane dalje nego do konca meseca vel. serpana. Bela prav umetno gnjezdo in ima veliko skerbi s svojimi mladimi. Redi se od zaželk, gosenic, červov, hroščev, žab, črešenj, jerebik in graha, toda ga je težko zre- jati. Posebno čudno je to, da kobilar le meso iz črešenj obira, koščice pa pusti, medtem ko dlesk (Kirschfink) terde koščice razgrize, za meso pa no mara. Broze«? (Singdrossel, Turdus musicus) je zarad lepega izbranega petja jako priljubljena domača ptica. Od zgorej je kostanj ato - ruj av, spodej po gerlu rumen, po trebuščeku pepelast ali siv s špičastimi rujavimi in trivoglatimi lisami. Kljun je od zgorej čern, spodej belo-rumen. Gnjezdo si nareja najraje na mladih smrekah, hruškah , jablanih, hrastih, pa tudi v gabrovo germovje si ga čestokrat postavi. Po vinskih krajih naznanja, da je grozdje zrelo. Ščinkovec (Buchfink, Pringilla coelebs) je vrabčeve velikosti, in se je zarad svojega izbranega, glasnega in stanovitnega petja po mnogih krajih močno prikupil. Po gerlu in trebuščelm ima rujavo-rudeče perje, na perotih pa po dve lepo beli poprečni progi. Sploh je ta ptica prav lepo pisana in prebiva najraje po germovjih in verteh. Redi se od repnega, zeljnega in solatinega semena, pa tudi proso r oves in konoplje rada pobira. Iz tega se vidi, da posebno na verteh veliko škode napravi. Konopljenka (Hanfling, Fringilla Cannabia) je prav zala ptičica, kterej je narava lepo perje in izbrano petje podelila; prebiva po vsej Evropi in se- vernej Ameriki. Lotavna in repna peresa so černa z belimi obrobki na vsakej strani, sploh pa je perje po starosti in letnih časih mnogim spremembam podverženo. Samec je večidel rujavo-rodeč, samica pa popolnoma siva in rumenkasto rujava. Gnjezdo si napravlja najraje v goratih, gozdnih krajih v nizka germovja černega lesa, bezgovja, smrečja i. t. d., pa tudi po nogradih se konopljenkino gnjezdo čestokrat najde. Lišček, os ati ca ali štigeljc (Distelfink, Fringilla carduelis) je kakih 5 palcev dolga, lepo pisana domača ptica, ki se izmed vseh drugih naših do¬ mačih ptic s svojim lepim, raznobojnim perjem najbolj odlikuje. Po verhu je sivo-rujav, spodej belkast; na temenu in šinjku je čern, čelo in gerlo ima lepo kervavo rodeči. Repna in letavna peresa so černa, na okrajih z belimi končeki ozaljšana; čez peroti ima svitlo - rumen pas. Živi najraje v obližji vasi ter leta po logili in po njivah. V živež mu so konoplje, lan , prosd, osatno seme, zelenjava, trepotec, torioa in razna druga plevelna semena. Gnjezdo si nareja po drevji, ki je prav umetno med veje postavi. Samica znese po 4 — 6 morskozelenih jajčic z rujavimi pikami ali progami. Poje veselo in prijetno. Pravijo, da liščeki, ki so dolgega kljuna, najprijetniše pojo in to skoz vse leto, le takrat prenehajo, ko se skubejo. Lišček ne dela tolikega kvara, kakor konopljenka. Pen iea (Grasmhcke, Sylvia hortensis) je po velikosti in vnanjej podobi slavcu močno podobna. Po verliu je nekako rujavo - pepelnasto siva, spodej umazano bela, rep je pa sploh pepelnaste boje. Zarad ljubkega gostolevanja in posebno izbranega drobljenja se je ta vesela in gibčna ptičica mnogim jako priljubila, toda kakor vse druge ptice enakega plemena, se tudi ta prav težko vzreja. Pri nas prebiva najraje po gozdih , germovjih in verteh, koder prav marljivo mergolince in jagode pobira; ne dela tedaj nobenega kvara, marveč je zelč koristna ptica. Senica modra, min išče k (Blaumeise, Parus coeruleus) je skoraj po vsem svetu znana in zel6 prijetna ptica. Po herbtu je rumeno-zelenkasta, spodej rumena. Po temenu in okrog vrata je lepo modra; tudi letavna in kormiina peresa so modre barve. Kljunček je kratek in kopičast, okrogli nos¬ nici ležite na kljunovem korenu in ste s kockami pokriti. Nogi ste kratki z močnimi persti in zelo zakrivljenimi kremplji, ki so jej kakor nalašč za obešanje in plezanje ustvarjeni. Pravijo da poškoduje berstjo na sadnih drevesih, kar pa ni res, ker si išče le merčesnih jajčic, kterih mnogo pokonča in je torej velika dobrotnica sadonosnemu drevju. Tudi meso kaj rada je, in vsako kost prav do čistega obere. Včasih se tako naje da celo razpoči. Gnjezdo si napravlja v drevesnih duplih. Ster Žek , palček, kraljiček (Zaunkonig, Troglodytes parvulus) j e najmanjša ptica, ki se nahaja v Evropi, komaj kake 4 palce je dolga. Barve je zagorelo-rujave s temnimi poprečnimi progami. Kljunček je šilast, nekoliko navzdol vpognjen in je skoro glavine dolžine. Rep in perotnici ste kratki in zakroženi. Potika se najraje po germovji vlažnih in mokrotnih gozdov in gora, Gnjezdo si nareja iz mahu, ki je zelo umetno napravljeno. Ako mu kaka ne¬ varnost preti, skrije se v votla drevesa, včasih celč v mišje ljuknice. Pastarica , tresorepka (Bachstelze, Motacilla alba) je kaj živa, vitka in gibčna živalica; dolga je 7 — 8 palcev in je posebno zarad svojega repa zanimljiva, ki ga v ono mer potresa. Na temenu in persih je černa, po verhu pepelnate barve, drugače pa sploh bela. Kljunček je tenek in valjčkast, nogi primerno visoki, rep dolg in lepo prirezan. Zadnji perst ima dolg in tenek krempeljc. — Pastarica je selivna ptica, derži se najraje mest in vasi, polja in voda; živi se od mergolincev in gosenic, čestokrat tudi od muh, os, kobilic in različnih metuljev. Zarad pokončevanja tolikanj škodljivih merčesov je pastarica jako koristna ptica. Gnjezdo si nareja v travo ali pa na verbe. Cizek, ternjevka ali cajzelc (Zeisig, Fringflla spinus) je majhna in lepo pisana ptica. Po verhu ima olivno - zeleno, spodej bolj rumeno perje. Teme, perotnici in rep je čern, vnanja repna in srednja letavna peresa so na korenu rumena. Živi po leti najraje v jelovji, od koder se jeseni v druge top¬ leje kraje poda. Redi se po največ od različnih oljnatih semen ter posebno rad pobira smerekino, borovo, jelšino, brežino, makovo in solatino seme. Spomladi tudi merčesno mešičevje in drevesno berst pobira, iz česar se lehko sodi, da veliko več škoduje nego koristi, to pa posebno tedaj, kedar jih veliko v kakem kraji prebiva, 7 V. Domača perotnina. Pavasti golob (Pfauentaube, Columba laticauda) je posebno čudna domača ptica, ki se k našej domačej perotnini prišteva. Ima mahalčast rep, s kterim se posebno odlikuje, ker ga na vsakoršne zelč smešne načine lehko razvije. Labud (Schwan, Cygnus olor) je mirna, posebno lepa povodna ptica, po vsej pravici pravi vzor ptičje natore. Tiho in ponosno pluje labud po jezeru. Noben list se ne gane, noben val ne, le labud kroži po mirnej vodi; zdaj se skrije v vodo, zdaj ze zopet tim sijajniše prikaže iz nje. S svojim čistim, sne- gobelim perjem se odlikuje izmed vseh drugih ptic. Kljun je skoz in skoz enako širok, na poveršji rumeno-rudeč, spodej čem in ima na korenu černo gerbo. Vrat je zelč dolg, ki ga prečudno in dražestno zvija. Kedar vzdigne svoji snažni pe- roti, pluje krasno in veličastno, kakor noben drug ptič. Vsak ud njegovega telesa se lepo in ugodno premiče, vsak njegov gibljej razodevlje plemenitost njegove natore, in prekrasno se odsevajo labudovi udje v vodnem zerkalu. Zarad tega si pa derže to ptico pogosto na ribnikih v verteh za lepoto. V živež mu so različne korenine, semena, červi, vodni žužki, a nikoli ne ribe. Labud dočaka visoko starost in se le malokdaj oglasi s svojim močnim glasom, zavolj tega so poprej mislili, da je nem ali mutast. ltaca (Ente, Anas Boschas domestica) se posebno s svojim lepim, pisanim, v mnoge barve se prelivajočim perjem odlikuje. Telo ima široko, zadnji del privzdignjen, primeren vrat, ploščnato glavo, dolgi ozki lici, majhne na pol skrite Černe oči in lopatast kljun. Perje po glavi in vratu se preliva v temno¬ zeleno barvo, po persih je kostanjeve barve, peroti ste černi v modro ali vi- jolčasto barvo se preminajoči, zgoraj in spodej černo in belo obrobljeni. Kljun je rumeno - zelenkaste boje in pravo mojsterslco delo, kajti on jej je: roka, cedilo, nos, orožje, s kterim se brani, in godbeni nastroj. Nogi ima kratki s ploskami med persti. Posebno smešna je njena hoja; telo se namreč zmerom nagiblje zdaj na to, zdaj na uno stran, na vsem svetu tako, kakor bi se jej vselej skratila ena noga. Na dvorišči jih mnogo posede na okrog in gledajo druga drugo; razprostirajo in otresajo krila, obračajo glave zdaj na desno, zdaj na levo. Raca je najveseleja, ako more v vodo; v vodi ima največe veselje in mnogoverstne igre. Gos (Gans, Anas Anser) je raci močno podobna, a vendar ni njena hoja tako nespretna kakor račja. Široki, ploski nogi ste temno-rumeni, na kterih se ziblje obilo telo; vrat jej sili k višku, oči gledajo nekako glupo naprej; perje ima sivo - belo. če jo podiš, ali kakorkoli dražiš, ne zna si pomagati, ampak oberne se zdaj na desno, zdaj na levo, gugače in pada, težko razprostira perotnici in oteplje ž njima, ker nima toliko moči, da bi vzletela in všla. Gos je zavoljo mesa in perja ena najimenitniših domačih živali. Kokoš , kura (Henue, Gallina domestica) je berž ko ne v južnej Aziji doma, kjer se še dandanes divje kokoši nahajajo, ki so nekake rujavkaste boje ali barve. Naša navadna domača kura je prav lepa, krotka in pohlevna žival, 8 zelo različne barve. Kedar znese jajce, naznanuje svoje veselje s kokodakanjem, kterega ni konca niti kraja. Ako se jej jajca zapored iz gnjezda pobirajo, iznese jih na leto po 60 — 100. Najmanj eno jajce se jej pa mora v gnjezdu pustiti, sicer gnjezdo rada zapusti. — Kokoši redimo posebno zarad jajc in vkusnega mesa, pa tudi perje se za blazinice vporabi. Kokoš hoda sim ter tje okoli hiše, pobira zernje iri razgreba zemljo; povsod hodi za človekom ter mu je zmerom zvesta žival. Petelin, kokot (Hahn, Gallus domesticus) se kaj lepo odlikuje med domačo kuretino. On ni le veči, ampak tudi lepši od kokoši ali kure. Posebno lepo se mu sveti perje na vratu in v serpasto zakrivljenem repu. Na glavi mu stoji lepo narezljan kervavo-rudeč greben; pod brado ga pa lepotičita dva kervavo - rudeča okrožena podbratka. Na vsakej nogi ima od zadej ostro ostrogo. Petelin je jako ponosna žival ter stopa nekako mogočno med kurami po doma¬ čem dvorišči. Z glasnim petjem oznanuje dan in nas budi na delo. Petelin nam daje meso in perje. Puran, pur man (Truthahn, Meleagris Gallopavo) je čez 3 čevlje dolga, nema in čmerna žival; iz temnega in čmernega očesa mu serši sama jeza. Verh tega je pa še ohol in se nekako čudno šopiri po dvorišči; vse perje serši od njega, rep ima razprostert, s perotnicama pa kerčevito maha ob tla. Na glavi in vratu ima golo, nagerbančeno kožo in je sploh očemelo - sivega perja. — Puran je prišel v Evropo še le v šestnajstem stoletji. Pravijo, da so se per- vikrat ž njim mastili na svatbi francozkega kralja Karola IX. Puran ima mnogo dobrega, tečnega in jako slastnega mesa. VI. Dvoživke. Žaba , vodna krota (Unke, Bombinator igneus) je poldrugi palec dolga in ima bradovičasto kožo. Zgoraj je sivkaste, spodej pomorančaste barve. Na nogah ima celo plavno pečico. Nahaja se skoraj povsod v solnčnatih stoječih vodah, kalužah in mlakah v velikih trumah, v kterili žalostno upije. Zelena žaba (gruner Wasserfrosch, Rana esculenta) je čez 3 palce dolga, zele¬ na in po herbtu s tremi podolgastimi rumenimi progami in černimi pegami opisana. Zadnji nogi imate celo plavno pečico in ste daljši nego pervi. Ta žaba se derži skoro povsod v stoječih ali mertvih vodah in se živi od različnih zaželk, golih polžev in červov. Stegna zadnjih nog se jedč. Rega ali vega (gruner Laubfrosch, Hyla viridis) je komaj 2 palca dolga, po herbtu lepo jasno zelena, spodej rumenkasto-bela; za vsakim očesom jej gre rujava proga po boku. Po letu se premeni zelena barva v rujavo, pozneje pa skoraj popolnoma v sivo. Pod gerlom ima samec glasilni mehur ali pihavnik, kterega pri reganji močno napihne. Zadnji nogi ste dalji nego pervi , in imate le na pol plavno pečico. Rega živi dostikrat po germovjih in drevesih, koder pi-av spretno po vejah skače in si zaželk in mergolincev išče. Pravijo, da njeno glasno regljanje dež naznanuje; zarad tega si jo pogosto derže kot vre¬ menskega preroka v sklenicah in jej žive muhe v živež pokladajo. Belouška (Ringelnatter, Coluber natrix) je čestokrat čez 4 čevlje dolga in popolnoma neškodljiva kača. Po verhu je zeleno- ali modro-siva, ima majhne luske s posameznimi sim ter tje raztresenimi černimi pikami. Od spodej ima veče luske, ki so na pol Černe, na pol pa bele. Tudi na glavi ima vefie luske, na šinjku pa dve veliki rumeno - beli marogi ali lisi. Belouška je največa in najčešča domača kača. Prebiva najraje v obližji voda, plava prav dobro in se redi od žab, miši, martinčkov in drugih manjih živalic. Belouške, najbodo še tako dolge in velike, niso strupene, marveč zarad pokončevanja škodljivih mer- česov jako koristne kače. Močerad (gefleckter Erdmolch, Salamandra maculata) je 6 palcev dolg in po vnanjej obliki še najbolj kuščerju podoben. Truplo ima stegnjeno z dolgim repom na konci, pokrito z golo kožo, ki ima to lastnost, da poti jedek sok iz sebe. Barve je lepo čeme z dolgimi nerednimi in rumenimi lisami. — Moče¬ rad prebiva v vlažnih senčnatih gozdih pod kamenjem in listjem,. Kedar dalj časa dežuje, pokaže se iz svojega zakotja in se hrani z zaželkami, červi in polži. Prej so mislili, da ne zgori na ognji, kar pa se ve, da ni res. Želva ger.ška (griechische Landschildkrote, Testudo graeca) ima zbočono herbtno črepino z rumenimi, černo - pegastimi, na kraju brazdastimi roženimi ploščami, ki je s spodnjo trebušno, popolnoma gladko in rumenkasto črepino, zraščena, in ima le za glavo, noge in rep posebne luknje. Glavo in noge skrije lehko povoljno pod terdo črepino. Redi se od rastlin, sadja, polžev in glist. Daje nam dobro postno jed; zarad tega jo donašajo na prodaj in jej solato in druge sočnate rastline v živež pokladajo. Gad, pisani modras (Viper, Vipera berus) je komaj kake 2 čevlja dolga in za doberšen perst debela strupena kača. Po verhu je siva ali rujava, in ima čez herbet čemorujavo zobčasto progo, ob straneh pa celo versto okroglih, černkasto - rujavih peg. Na glavi, po kterej je pokrita z majhnimi luskami, ima černo čezkrižno liso. Spodej je čema, belopikasta. Gad je edina pri nas na¬ vadna strupena kača, ld se derži po gorah, na suhih skalnatih krajih, pa tudi na solnčnatih zamoklili senožetih in celč v močvirjih. Najraje prebiva v nizkem germovji ali na kamenji in lesovji, ki je solnce pregreva. Strupene kače, kakor je gad, imajo po dva ali še več votlih zob, nad kterimi so majhni mehurčeki s smertnim strupom. Kedar strupena kača piči, izpusti strup skoz votle zobove v rano, strup pride po kervi v serce in človek mora umreti. Krokodil (Krokodil, Crocodilus vulgaris) je velikanska 20 — 25 čevljev dolga kuščerica. Truplo ima stegnjeno, ki stoji na štirih kratkih s plavnimi kožicami previdenih nogah, in je s terdimi koščenimi ščiti pokrito. Rep ima dolg in stisnjen , ki je po verhu kakor žaga nazobčen. Zgorej je lepo zelen in černo-lisast, spodej rumenkasto - zelen. Na ploščati glavi ima mnogo jamic iti gerb. Oči se mu svetijo in leže daleč zadej od žrela. V širokem žrelu ima dolge špičasto zagozdene zobe. Kratki jezik je na spodnjej strani priraščen. —• Krokodilje najstrašneja ropna žival, ki živi pogosto v Nilu, Senegalu in drugih afrikanskih rekah. Po dnevi leži navadno pri miru ob bregovih in gre večidel le po noči na svoj plen. Na suhem je jako neukreten in se prav težko obrača, a toliko bolj uren je v vodi. VII. Ribe. Karp (Karpfen, Cyprinus Carpio) ima visoko, primemo vpognjeno herb- tišče in velike enakomerne luske. Po verhu je modro-zelenkast, na boku in trebušji rumenkast. Iz zgornje čeljusti mu vise štiri kratki berki. V čeljustih nima nobenih zob, neb6 je pa s ploščnatimi in brazdatimi zobmi nasajeno. Na herbtu ima eno samo in dolgo plavuto. Persni plavuti stojite pred trebušnima; repna plavuta je viličasta, zadnja pa kratka. — Karp je najnavadniša riba, ki se nahaja v naših sladkih vodah. Pedi se od mehkih rastlinic, blata, čer- vov in merčesov. morski konjiček (Seepferdchen, Hippocampus brevirostris) je 10 palcev dolg in ravnega trupla. Posušen je veliko krajši in zvit kakor čerka S. Glavo ima podobno konju, odtod menda njegovo ime. Gobček ima cevkast in usta brez zob. Truplo ima sedem robov in je s terdimi ščiticami pokrito, ki so v lepih verstah nabrane. Ta riba nima niti v repu, niti na trebuhu nobenih plavut in jo po svojej vnanjej obliki zelo zanimljiva. Živi v morji in se hrani s červi in drugimi manjimi morskimi živalicami. Mesa ima prav malo, zarad tega ga menda tudi ne zavživajo. Ostrež ali čop (Flussbarsch, Perca fluviatilis) je za čevelj dolga riba, ki tehta 2 — 3 funte. Truplo je podolgasto in z velikimi, terdimi in pustimi luskami pokrito. Pokrovki, ki ju ima na ušesih, sto ostro narezljani; čeljusti in nebč so z majhnimi in ostrimi zobmi nasajeni. Jezik je gladek. Herbtišče je močno vpognjeno in nosi dve plavuti. Trebušni plavuti ste ravno pod persnima; razun teh ima še eno zadnjo in eno repno plavuto. Barve je sploh zelenkasto- rumene s černkastimi marogami, po trebušji je nekoliko bolj bel. Plavute so sploh rudečkaste ,J)arve. — Ta riba je zelo požrešna in ima veliko kosti. Sprednja plavuta na herbtu je tako ostra, da ž njo lehko rani. Zavoljo mesa teh rib sila veliko polove. Morski volk, p o že run (Haifisch, Squalus Carcharias) je naj veča morska riba, ki je čestokrat že tudi ljudi požerla. Truplo ima tenko in gibčno, proti repu čedalje bolj stisnjeno; ni pokrit z luskinami, ampak z nekovo ostro hrapavo kožo. Žrelo ima veliko in široko, v kterem je po več verst zelo ostrih, trivo- glatih zob. Bolj zadej za glavo ima na vsakej strani po 5 škeržnih poklin, na herbtu dve plavuti. Barve je sivkasto-modre, spodej rudečkasto-bele. Prepluje 9 z neko posebno sterpljivostjo in urnostjo skoro vsa morja in sledi urnim barkam po več dni daleč. Kožo in jetra vporabijo; sicer nam pa ne donaša nobene posebne koristi. Love ga z železnimi kaveljni. Jesetra (Štor, Acipenser Sturio), ki tudi v Donavi prebiva, meri po 6 — 12 čevljev dolžine in tehta po 2 — 8 centov. Truplo ima stegnjeno, v pet verst razdeljeno in le na krajih s koščenimi ščitci pokrito. Tudi glava je z inakimi ščitci pokrita, na koncu špičasta in gobčeku podobna; na dolnjej strani gobca so poprečna usta, izpod kterili jej vise štiri berki. Repna plavuta je na enem koncu dalji, kakor na drugem. Barve je lepo bele, po herbtu modre- sive. Meso je-za vžitek. ščuka (Hecht, Esox lucius) je zelo požrešna roparica. Truplo ima steg¬ njeno in valjasto, glavo ploščasto, in-velike, zakrivljene, špičaste zobe. Pokrita je z majhnimi luskami; na herbtu ima eno samo kratko plavuto, ki jej stoji nad zadnjo podrepno plavuto. Barve je sive, zgoraj bolj olivasto - rujave, spodej pa lepo bele. Ščuka živi po vseh naših sladkih vodah in se redi od červov, vodnih merčesov, rib, žab, kač in podgan; čestokrat tudi race in gosi napada, kedar plavajo po vodi. Ena sama velika ščuka naredi v ribnikih med krapi dostikrat veliko škode; zategadel derže ščuke v nalašč zato napravljenih ribnikih in jim pokladajo majhne manj cenjene ribe v živež. Ščuka tehta večkrat 20 — 30 funtov. Jegulja ali ogor (Flussaal, Anguilla vulgaris) ima stegnjeno, valjasto, kači podobno truplo in debelo zelo polzko kožo, v kterej so prav majhne luske skrite. Glavo ima majhno; zgornja čeljust je krajša nego spodnja. Škeržne pokline jej leže na straneh blizo persnili plavut. Na trebuščeku nima nobenih plavut; dolga herbtna in zadnja plavuta ste kakor rob in se še le v repu strin¬ jate. Barve je umazano-zelene, od spodej rumeno-bele. Prebiva v vseh evro¬ pejskih rekah, izvzemši tistih, ki so v černo morje iztekajo. Na Kranjskem se dobi v Idrici. Jegulja tudi na kopnem lehko dalj časa živi in gre po noči na njive, ki so v obližji rek, in po kterili raste grah, kterega se do sitega nazob- lje. V živež jej so različne male živalice in je navadno 2 — 3, le malokdaj 5 — 6 čevljev dolga. Vlil. Metulji. Mlečkovi večernjak (Wolfsmilchschwarmer, Sphinx euphorbiae) ima na prednjih olivkasto - zelenih krilih rumenkasto - bele, na zadnjih Černe in rožno- bele pasice ali proge. Truplo je močno in debelo, tipalniei ste kratki, tri ro¬ bati in v sredi nekoliko debeleji nego na krajih. — Ta metuljček ferči najraje o večernem mraku. Njegova gosenica je velika, ima 16 nog in je popolnoma gola; na predzadnjem členu jej špičast rožičelc k višku šterli. 2 10 Citronček, rumenjak (Citronenfalter, Colias Khamni) ima ošpičeno- voglata, lepo rumena krila z rudeče - rujavo piko v sredi. Ta zali metuljček se prikaže izmed vseh naših domačih metuljev najpervi, in če je vreme lepo in prijazno že meseca svečana ali sušca po zraku preletava. Njegova zelenkasta, na bokih belo - progasta, čemo pikasta gola gosenica živi na kozji črešnji in na kerliliki. Večerni pavlinček (Abendpfauenauge, Smerinthus ocellatus) je najlepši izmed naših domačih somračnikov. Sprednji krili ste sivo-mjavi, robati, ozki in okroglo izrezani, zadnji ste skoro za polovico krajši, lepo rudeči in imate v sredi vsako po eno veliko modro čemo - obrobljeno oko. Njegova gosenica je skoro za perst debela, je zelenkasta z belimi pikami po verhu; na straneh ima po več poprečnih prog in rudeče, belo obrobljene dušnice. Živi najraje na ver- bah in topolih; tudi na jablanih se čestokrat najde. Roprivar, rujavček (Fuchs, Vanessa urticae) ima robata, nazobčena, zgorej rujavo - rudeča in černo lisasta krila. Gosenica je černa in živi najraje po koprivah. Lastovičar (Schwalhenschwanz, Papilio Machaonj je velik in prav lepo pisan podnevni metulj. Sprednji krili ste trirobati, zadnji imate rog. Barve je lepo rumene, ob krajih široko in černo obrobljen. Na vnanjem robu ima celo versto prav majhnih polomesečnih rumenobojnih pik, na sprednji strani štiri velike, rumene lise in v notranjem kotu rudeče oko. Gosenica je zelenkaste barve in ima čeme rudeče - pikaste pasove po sebi. Admiral (Admiral, Vanessa Atlanta) ima močno izrezana, nazobčena in lepo žametasto - černa krila s škerlatasto rudečim pasom, ki je na prednjih krilih skoro v sredi, na zadnjih pa le na gornjem vnanjem obrobku. Na kraju prednjih kril ima na vsako stran belo liso. Zadnji krili imate žareč rob in ste spodej mrežasto - sivo marmorirani. Gosenica je rumene, rudočkaste, sive ali čerakaste barve; ima rumene terneke po sebi in na strani rumeno pol¬ mescu podobno progo ali preko. Pogrebec (Trauermantel, Vanessa Antiopa) ima temno - žametasta voglata krila, ki so rumeno ali belo obrobljena. Pred vnanjim obrobkom ima prav lepe modre pike ali lise. Na spodnjej strani je čern s temnimi čertami in z belo piko na sredi. — Gosenica je černa, z majhnimi belimi pikami osipana, na herbtu rudeče - lisasta in z ostrimi terneki poraščena. Živi po verbah, topolih in brezah. Smertoglavec (Todtenkopf, Sphinx Atropos) je velik, temen in žalostno opisan somračni metulj. Truplo ima debelo, proti koncu ošpičeno, in dolga, ozka krila. Na opersji nosi podobo mertvaške glave, odtod menda njegovo imenovanje. Prednji krili ste černo-rujavi z rumenkastimi lisami po verhu, a zadnji rujavo- rumeni z dvema černima progama čez sredo. Zadnji del trupla je s černimi krožki opasan. — Ta metulj je razun svoje posebno čudne podobe še zarad tega zanimljiv, da nek čuden, otožen glas daje. Njegova gosenica je jako velika, gola in zelenkasto - rumene barve; na predzadnjem členu ima špičast rožiček. Nahaja se najraje po korunovem zelišči. Apolon (Apollo, Doritis Apdllo) je lepo pisan metuljček. Krila ima skoro previdljiva, ki so z rudečimi očmi in černimi lisami olepšana. Ta metuljček je eden najlepših podnevnih letalcev in se nahaja večidel le v bolj goratih krajih. IX. Žužki ali zaželke. Zelena kobilica (griine Heuschrecke, Locusta viridissima) je čez palec dolga in vsa zelena. Krila so jej še enkrat tako dolga kot zadek, tudi nitkasti tipalnici ste daljši od telesa. Samica ima kakor sabljo zakrivljeno bodalce, s kterim jajca v zemljo zabada. Zelena kobilica skače pogostoma po polji in germovji; krila dobi enako drugim kobilicam še le meseca vel. serpana. S tem da dergne krilo ob krilo, glasno škriplje. Med manjše versti kobilic, ki skačejo po travnikih in po polji, se štejete tudi modra in rudeča kobilica, ktera zadnja se pozna po lepih rudečih krilih. Ko gač (Hirschkiifer, Lucanus Ocrvus) je največi izmed naših domačih kebrov ali hroščev. Barve je čeme, zgorej kostanjevo - rujave in ima dve lepi rogovju podobni gornji čeljusti. Tipalnici ste dolgi, grebenasti in v sredi kolenčasto upognjeni. Glavo ima široko, štirivoglato. Prebiva v hrastovih gozdih, kjer se redi od soka hrastovih mladik, ktere z močnimi gornjimi čeljustmi prebode. Seršen (Horniss, Vespa crabro) je za doberšen palec dolg, rudeče - rujav, na zadku rumeno okrožkan. Prebiva najraje v duplih. Seršen, ki se šteje k našim največiin osam, hudo piči in je konjem in ljudem nevaren. Kačji pastir (Wasserjungfer, Agrion virgo) je z lepimi barvami ozaljšana zaželka. Glavo ima veliko, truplo dolgo in tenko. Krila ima štiri, ki so enako dolga, previdljiva in mrežasto-žilava. Na glavi vidimo dvoje velikih izbuljenih svitlih očes, kratki nitkasti tipalnici in močne, čvorsto čeljustnice, s kterimi grize. Tenki zadek se zlato - zeleno ali pa zelenkasto - modro sveti. — Ta zold lepa zaželka preletava najraje ob senčnatih potokih ali pa počiva na rastlinah , ki visijo nad vodo. (Tnerlj (Hummel, Bombus terrestris) je veliko veči od naše domače na¬ vadno bčele in jo z dolgimi kosmatinami pokrit. Barve je Černe, le na spredujej opersnej strani in prek drugega obročka na zadku ima široko rumeno progo, a na koncu trupla belo piko. Živi le v majhnih rojih (k večemu po 100 — 200 skupaj) in si dela gnjezdo pod zemljo in po luknjah. Itramor (Maulwurf.sgrille, Gryllotalpa vulgaris) je ponočna , podzemeljska zaželka rujave barve. Močno in debelo truplo je 2 palca dolgo, tipalnici in krila so krajša od trupla. Posebno čudni ste prednji nogi; členi na teli nogah so namreč široki, ploščnati in z močnimi zobmi oboroženi, ž njimi rije pod zemljo. Bramor jo jako škodljiva zaželka, ki v podobi in načinu življenja spo¬ minja na kerta. Na suhih njivah in po vertili koplje ravne hodnike in pri tem dolu ogrize in ogloje vse tenke koreninice, še celo mladim drevesom veliko škode dela. Samica znese meseca rožnika ali mal. serpana v okroglo jamico za poldrugi čevelj globoko pod zemljo blizo do 300 rumenkastih, kakor konopljino zerno debelih jajčic. Hrošč, keber (Maikafer, Melolontha vulgaris) je za palec dolga sploh čermi zaželka, le tipalniei, noge in krila so rudeče-rujave. Truplo ima tri glavne dele, namreč: glavo, opersje in zadek. Na glavi ima ob straneh tipal- nici, ki imate na debelem koncu 6 ■— 7 mahalčasto nabranih' premikovalnih listekov. Opersje obstoji iz treh delov, na kterih so krila in noge. Zadek ima 7 roženastih, černih, belopikastih krožcev in se končuje v navzdol zavihan oster konec. Hrošč se prikaže konec meseca mal. travna ali koj v začetku meseca vel. travna, tedaj ravno o tistem času, ko drevje listje poganja. Živi se od drevesnega listja in cvetja; zategadel naredi veliko škode, posebno če se v ve¬ likih tropah prikaže, kakor ima sploh navado vsako četerto leto. Po dnevi sedi prav tiho in mirno na drevji, zvečer pa roji okoli. Kedar hrošči jajca ležejo, poskrijejo se v zemljo in kmalu potem poginejo. Čez kakih 5 — 6 tednov se izležejo iz jajčic červom podobne ličinke, ki je ogerce imenujemo. Ogerci, podjodi (Engerlinge) se rede s koreninami različnih rastlin in so zelo požrešni. Ti červi prerijejo zemljo, na vse strani in ponavljajo to škod¬ ljivo delo 3 — 4 leta. Naposled so podobni 2 palca dolgim, rumenkasto-belim, členastim červom, ki imajo na pervih treh obročkih po 3 pare nog. Na koncu četertega poletja se zarijejo skoro seženj globoko pod zemljo, se zapredejo v mešičke in na spomlad se prikažejo kot popolni hrošči. Ta merčes se še naj- lože zatare, ako so zemlja marljivo prekopava in preorava. Na ta način se spravijo na zemljino poveršje in vrane, kavke, Škerjanci in razni drugi tiči je pozobljejo. Govnač (Rosskafer, Scarabaeus stercorarius) je za dober palec dolg keber. Barve je Černe, ki se sveti kakor višnjevo jeklo. Tipalniei imate na koncu mahalčasto trilistnato betičico. Truplo je jako zbočeno in s terdim oblačilcem pokrito. Govnač počasu in težavno hodi, na večer pa glasno brenčajo leti. Prebiva najraje v gnoji in-v odpadkih različnih domačih žival, kjer tudi njegove ličinke žive. X. Raki, polži, červi in pajki. Jedljivi polž (Weinbergsschneke, Hclix pomatia) ima koželjasto, kroglo lupino s peterimi zavoji, rumeno - rujavkaste barve z rujavimi pasovi. Žival, ki jej veliki jedljivi polž pravijo, se lehko vsa v svojo lupino skrije, in je 11 največa izmed naših domačih na suhem bivajočih polžev. Glavo ima veliko s štirimi tipalnicami, ki je lehko povoljno nazaj potegne in od kterili dve daljši nosite očesi. — Ta povsod znani polž se derži najraje po senčnatih krajih, v gozdih, verteh in nogradih. Zvečer in tudi po dežji lazi okoli iskaje si živeža, ki obstoji iz sočnatih rastlin. Proti zimi zapre ustje svoje hišice z majhnim, belim, apnenastim pokrovcem. V tem stanu zakkpljene je ljudje nabirajo in na prodaj nosijo, a kuharice je na več načinov v jed pripravljajo. Rak (Flusskrebs, Astacus fluviatilis) je navadno pol čevlja dolg in s terdo černo-zelenkasto lupino pokrit, ktera se pri kuhanem raku v prav lepo jasno-rudečo barvo spremeni. Glava in opersje ste vraščeni in z eno samo lupino obdani. Glava se končuje v trivoglato bodkasto proeelo. Na glavi ste jako dolgi, nitkasti tipalniei, in izbuljeni, nasajeni očesi. Na spodnjem glavinem opersji ima 5 parov nog, izmed kterih ima pervi par klešče, s kterimi ščiplje. Rep ali zadek je dolg, stegnjen in členast ter se končuje v razširjeno plavuto. Rak živi v rekah, potokih in ribnikih; po dnevi se skriva v luknje, pod kamenje in med drevesne korenine; še le po noči gre ali plava ritinsko veslajo in si išče rib, žab, polžev, červov in drugih manjih živočih ali mertvih živalic v živež. Rake love z roko, mrežo ali pa na vabo. V mesecih, ki so brez čerke r, to je, od meseca vel. travna do vel. serpana, so raki najboljega okusa. Najimenitniši raki so pri nas iz reko Kerke na Dolenskem, ki jim kerški raki pravijo. V znaminje da so bili raki pred kuho živi, imajo rep podvit. Močvirni mlaknžar (Sumpfschnecke, Limnaeus palustris) ima tenko, po- dolgasto, koželjasto in černkasto-rujavo lupino s sedmimi zavoji, kterih poslednji močno trebušnast vse druge na velikosti preseže. Živi najraje v močvirji med vodnimi rastlinami. Marmorni ali kopičasti polž (Marmorschnecke, Conus marmoreus) ima kopičasto, gladko in terdno lupino, ki je rujave barve in z belimi progami prav lepo opisana. Marmorni ali kopičasti polž živi v indiškem morji. Pijavka ali pivolica (Blutegel, Sanguisuga medicinalis) je 3 — 5 palcev dolga, ima ploščnato okroglo, spredej široko, zadej bolj ozko, členasto ali v kolca zvito truplo brez ščetinic. Na vsakem koncu trupla ima sesuljo, to je, torilčasto jamico za sesanje. V sredi prednje večje sesulje so trivoglata usta s čverstimi, zobčastimi čeljustmi. Po lierbtu je rumenkasto - zelena in ima 6 rujavih čern o-pikastih prog; po trebušji je zelenkasto - rumena s černimi pro¬ gami opisana. Živi v stoječih, malokdaj v tekočih vodah, in se hrani s kervjo rib, žab in drugih manjih ali večih živalic. Zdravniki jo rabijo za kervopijo (puščanje kervi). Pisana troblja, lestvičar (Tritonshorn, Tritonium nodiferum) se šteje k največjm polžem. Lupino ima do poldrugi čevelj dolgo, ki je jajčasto kopi- časta, od spodej trebušasta, gerčasta ali lestvičasta, belo in rudeče - rujavo pisana. Živi v medzemeljskem in atlantskem morji. Ako se jej špica odlomi, 2 * 12 vporabi se lehko za trobljo ali rog, ki daje močen, daleč se razlegajoči glas. Ce prazno lupino deržiš na uho, se sliši v njej neko šumenje, kakor sploh pri vseh večih zvitih polžjih lupinah. Škorpijon (Skorpion, Scorpio europaeus) je 2 palca dolg in ves pokrit z roženasto černo- rujavo kožo. Sprednji del trupla je valjast, na kterem ima 4 pare nog in dva velika čeljustna tipalnika, ki sta podobna rakovim Škarjam. Tenki zadek je členast in se končuje v mehurčkasto votlo in strupeno bocko ali želo. Prebiva le v gorkih, toplih krajih; čez dan se derži pod kamenjem, v starem zidovji in zidnih spoklinah, po noči si pa išče živeža, ki obstoji iz različnih zaželk, ki je zgrabi s škarjastima tipalnikoma in je umori z želom. Razdražen tudi človeka piči, toda ne tako hudo, kakor se ga ljudje navadno boje. Deževna »lista (Regenvvurm, Lumbricus terrestris) je večkrat po čevelj dolga in ima valjasto, kot peresna cev debelo, na obeh krajih ošpičeno, rudeč- kasto telo, ki je iz premnogih krožcev ali obročkov sestavljeno. Glavo in očes nima. Pod pervim rilčkastim obročkom ima usta. Na vsakem obročku se vidi s povek- šavnikom osem kratkih kocinic ali nog. V prednjej tretjini telesa je nekoliko ob¬ ročkov debelejših in širjih, ki je imenujemo sedlo ali pas. Deževna glista živi v vlažnej zemlji in pride le po noči in po kakem tihem gorkem dežji na zemljino poveršje. V živež jej služi zemlja, toda le tako imenovana sperstenina ali černa perst, kterej so primešane različne rastlinske in živalske gnjijoče stvari. Zarad tega pa nosi slamo, majhne papirčike, listje, perje itd. v svoje luknje, da tam sperstene in jej pozneje služijo v živež. Največi njeni sovražniki so: kert, jež, miš, perutnina, žabe, ribe, kebri in mnoge druge živali. Po zimi se 3 — 4 čevlje globoko pod zemljo zakoplje. Pajek križnik (Kreuzspinne, Epeira Diadema) je veliko veči nego navadni domači pajek. Truplo ima jajčasto okroglo, močno napihnjeno in je rumenkasto ali pepelnate barve. Na herbtu nosi iz belih peg sestavljen trojni križ, od koder njegovo ime. Pajek križnik dela velike kolesaste mreže, ktere razpenja navpik ali ob straneh med veje, kole in zidovje. XI. Sadj'e. Kntna, tunja (Quitte, Pyrus Cydbnia) je germ ali nizko drevo, ki raste po peščenih krajih južne Evrope. Listi so jajčasto okrogli, celorobati; veliki cveti izrastejo posamesno in so rudečkasto-beli. Cvete meseca vel. travna. Sad je navadno okroglast, lepo rumen in dobrodišeč. Surov ni za vžitek; kuhajo ga z drugim sadjem vred ali ga pa posamesno pražijo s sladkorjem in delajo sladko čežano. Kutna se v rodovitnej, ilovnatej, suhej zemlji prav dobro obnese in učaka lehko 30 let. Jablana (Apfelbaum, Pyrus malus) je drevo srednje visokosti, z lepim okroglim verhom. Listi so okroglasti, kratkošpičasti, tumpasto napiljeni, spodej večidel kosmati, in so blizo le na pol tako dolgi, kakor peceljni. Veliki beli, zunaj rudečkasti cveti so združeni v stoječe češulje in se pokažejo z listjem vred. Sad je navadno okroglast, spodej in zgorej popkasto izdolben. Jabelka so jako priljubljeno kiselkasto in zdravo sadje. Hruška (Sirne, Pyrus communis) je večidel drevo visokega debla in visokega verlia. Listi so okroglasti, prišpičeni, drobno napiljeni, goli in blizo tako dolgi, kakor njih peceljni. Beli cveti so združeni v stoječe češulje in se pokažejo z listjem vred. Sad jo okrogel in tam, kjer se derži peceljna, ni popkasto izdolben, ampak podaljšan. Cepljene hruške, nam dajejo dobro in sladko sadje, ki ima mnogo sladkorja v sebi. Češplja (Zwetschke, Prunus domestica) je drevo srednje visokosti, s po- dolgasto - okroglim, napiljenim, nekoliko gerbastim in kosmatim listjem. Beli cveti se pokažejo večidel po dva skupaj. Sad je jajčast, nekako višnjevkast (plavkast) in ima ploščnato, nebrazdato koščico, in grenko podolgasto jedro. — Tu sem se prišteva tudi sliva (Pflaume) z lepim, zlatorumenim in velikim sadom , kakor tudi vse druge zelo različne češplje in slive, ki so iz jutrovih dežel doma, pa je zdaj sade pogostoma tudi po drugih celo bolj merzlih krajih. Slive in češplje cvetb meseca malega in vel. travna. Razun sadu, ki je vžiten, naj si bo surov ali posušen, dajejo tudi lep, terd, rujav les za strugarska in kolarska dela. Mi ra bela (Mirabelle, Prunus insititia cerea) ima okrogel, lepo rumen, na solnčnoj strani rudeče- opipan sad. Meso je mehko, sladkega okusa in se od koščice prav lehko odlušči. Raste tudi po naših krajih in zahteva močne , do.bro pognojene zemlje, v kterej se čestokrat prav dobro obnese. Sadje je tudi posušeno dobro za vžitek, le polagoma je je treba sušiti. Vinska teria (Weinrebe, Vitis vinifera), ki nam daje žlahno in sladko grozdje, se je udomačila iz južne Azije naj pred po Gorškem in Italiji, od koder se je pozneje razplodila po vsej južnej in srednjej Evropi. Veje ima koljencaste, ki se, ako se ne porežejo, spenjajo jako visoko na druge terte in drevesa, kterih se dorže s svojimi ročicami ali viticami, ki stoje listom ravno nasproti. Listi so dolgopeceljnasti, okroglasto-serčasti, globoko-kerpi in debelo napiljeni; dokler so mladi, so spodej kosmati. Majhni rumenkasto - zeleni cveti izrastejo, v gostih kitah, so zelo občutljivi in mraz jim čestokrat mnogo škoduje. Groz- dove jagode so krogljaste ali podolgasto jajčaste in lešnikove debelosti. Ko¬ likor voče in debeleje so jagode, toliko veči je, se ve da, tudi grozd, liobe se nekteri grozdi, ki so čez čevelj veliki in tehtajo nekoliko funtov. V sočnatoj grozdovi jagodi leži 2 — 5 semenskih zernic, a nektera plemena jih prav nič nimajo. Jagode so rumenkaste, svitlo zelene, rudečkaste ali modre barve. Črešnja (Kirschbaum, Prunus avium) je veliko, 30 — 40 in še več čevljev visoko drevo. Listi so suličasti ali narobe jajčasti, napiljeni, mehki, nekoliko gerbasti in visijo na dvožlezastih pecoljnih. Cveti so beli in dolgo- peceljnati. Sladki .sad je okrogel in gol, ima okroglasto, gladko koščico., in je rudeč, pegast, rumenkast ali čern. XII. Koristne rastline. Kamilica (Kamille, Matricaria Chamomilla) ima enoletno, koželjasto korenino in golo, skoro za čevelj visoko, vejnato steblo. Travnato - zeleni listi imajo prav ozke, skoro nitkaste končke. Koški so konec vej in imajo bele nazaj zavihane cvete v kolobarji in rumene cevaste cvete v krožcu. Votlo cvetišče se potem kegljasto podaljša. — Ta močno dišeča rastlina daje znani kamilični čaj, raste sim ter tj e okrog vasi, kraj potov in po njivah. Cvete od meseca vel. travna do kimovca. Kavino drevo (Kaffeebaum, Cofea arabica) je šibko, 15 — 20 čevljev visoko, vedno zeleno drevo, ki ima navskriž stoječe, razširjene veje. Tudi jajčasto podolgasti, goli, zgorej temnozeleni, spodej bledi listi so nasprotni. Beli, dišeči cveti so po 3 — 7 v pashah nakupičeni, ki se razvijejo v jajčasto jagodo z dvema predalcema. Dozorela jagoda je temno-rudeča in ima 2 spredaj ploščnata, na lierbtu zbočena, kakor rog terda zerna. Kavino drevo so presa¬ dili iz pervotnc njegove domovine, iz Arabije in Etijopije, v vzhodno in zahod¬ no Indijo. Evropejci kuhajo kavo še le od 15. stoletja in vendar se je vpo- raba žganih kavinih zern tako razširila, da jih potrebuje sama Evropa na leto 225 miljonov funtov. Poprov genu (Pfefferstrauch, Piper nigrum) je ovijajoča se rastlina, ki raste v vzhodnjej Indiji, kjer ga ljudje prav pridno sade, in mu vsajajo kole, da so okrog njih ovija, skorej ravno tako, kakor pri nas hmelju. Sad je grahove velikosti, najprcd zelen, potem rudeče-rujav in z mesnato kožico ovit. Nabirajo ga navadno še nezrelega, ga posuše in prodajajo kot občeznano dišavo, ki jo čemi poper imenujemo. Ako zerna popolnoma dozore in se jim vnanje luščinice odluščijo, dobimo tako imenovani beli poper. — Popra se zelo veliko speča; to pa menda zato, ker ga prodajajo po prav nizkej ceni. IzIaiKlski lišaj, plučnjak (Isliindisches Moos, Cetraria islandica) ima k višku stoječo, germasto, zelo razraščeno, ploščnato steljko navadno rujavkaste barve. Najzgornje kerpice imajo navadno po kraju prav majhne kocinice, ki nosijo tudi latvičaste, rujave plodiče, ki so pa zel6 redki. Ta lišaj raste po- gostoma po vseh severnih krajih, posebno na Izlandiji, kakor tudi na visokih gorah in pokriva mnogokrat tla na široko. Pa tudi pri nas v nižavah raste sim ter tje, posebno po pustinah. Pri nas ga kuhajo, da se pije njegova voda; visoko na severjp pa daje ljudem in živalim zdravo jed. Konoplja (Hanf, Canabis sativa) je enoletna rastlina, ki ima terdo, k višku stoječe, zgorej vejnato steblo. Listi so dolgo-peceljnati, večidel nasprotni, 5 — 9 perstati; postranski listki so suličasti, ostro in debelo napiljeni, zgorej hrapavi, kakor steblo. Cvetje je zeleno. Zeruje je majhno, podobno sivim oreli- kom s kerliko luščino. — Konoplja je v jutrovih deželah doma, pa se je tudi pri nas mnogo seje po njivah. Iz steblovih vlaken se dela debelo platno za jadra, vervi i. t. d. Oljnata konopljina zerna ptiči prav radi zobljejo. Cvete meseca malega in vel. serpana. 13 Bombaževe« (Baumwollenstrauch, Gossypium arbčreum) se obdeluje v toplejih krajih starega in novega sveta, posebno pa v severnej Ameriki. Ima visoko k višku stoječe, bolj ali manj vejnato steblo. Peceljnati listi so serčasto- okroglasti. Cveti so veliki in bledo-rumeni. Plod je jajčasta, špičasta, tro- kerpa glavica, orehove debelosti; ta glavica ima mnogo jajčastega semena, ki je skrito v dolge, svitlo-bele, volni podobne kocine, ki je bombaž imenujemo. Kedar plod zori, napenjajo se te jako prožne kocine in razženejo glavico. Iz bombaža, ki je očejen od semena, tko se mnogoverstne tkanine, kakor: katun, muslin, nanking i. t. d. Kitajski čajevec (Chinesischer Theestrauch, Thea chinensis) je jako razraščen germ, ki doseže, ako se pusti, 20 — 30 čevljev, vsajen pa ostane navadno le 4 — 8 čevljev visok. Kratkopeceljuati vedno zeleni listi so jaj¬ často - suličasti, špičasto napiljeni, goli in svitli. Cveti so veliki in dišeči, ter imajo po 6 — 9 belih listkov v vencu. Plod je glavica s semenom lešni¬ kove debelosti. Kaste divje samo na Kitajskem in v Assamu, in se ga tudi samo v teh krajih mnogo sadi. Listje se na leto štirikrat osmuče, v krop potopi, na železnih ploščah posuši, potem posvalka in prodaja kot zeleni ali ruj a vi čaj. Lan (Lein oder Flachs, Linum usitatissimum) ima enoletno, tenko - ko¬ željasto korenino in eno samo, k višku stoječe, 1 — 2 čevlja visoko, le pri verhu kratkovejnato steblo. Premenjavni listi so suličasti in goli. Cveti stoje verh stebla v rahlem latu; imajo 5 časnih listkov in 5 narobe jajčastih, modrih lističev, ki se radi oblete, in 5 prašnikov. Plod je okrogla glavica, ki ima mnogo ploščnatega rujavega semena. — Ta zelo koristna rastlina je iz jutrovih dežel doma in se je seje mnogo, toda ne povsod. Lan se poruje, preden so glavice popolnoma zrele, potem se da goditi, se suši in na terlicah pezdirja očedi (otare). Tako očejena, jako gibka in terdna vlakna se omikajo, in so za prejo terdnih niti prav pripravno predivo. Iz preje, same ali pomešane, se tk6 različna platna. Iz semena se dela mastno laneno olje in še celo ostanki (me- kine) so dobri za pitanje volov ali se pa vporabijo za gnoj. S setvijo te rastline se tudi pri nas na Kranjskem mnogo ljudi prav marljivo peča. V XIII. Škodljive in strupene rastline. Rurieči Iiaperstec (Rother Fingerhut, Digitalis purpurea) ima nitkasto korenino, iz ktere požene k višku stoječe ,2 — 3 čevlje visoko enojnato, kosmato steblo. Listi so široki, suličasti, neenako narezani, spodej belofcosmati. Če se z roko zmanejo, diše neprijetno, so omamljivi in grenko - ostrega okusa. Veliki cveti stoje verh stebla v enostranskem grozdu. Čaša je peterodelna in kratka; venčič zelč lep, blizo 2 palca dolg, zvončast, škerlatno -rudeč in od znotraj belopikast, redko kedaj popolnoma bel. Prašnika sla 2 daljša, 2 krajša. Semenska glavica je podolgasto okrogla, ošpiljena, dvostroka in je polna majh- 14 nega, rujavega semena. — Ta lepa rastlina je ena izmed najbolj strupenih, omamljivih rastlin. Easte divja sim ter tjc po gozdnatih gorah , dobravah in pustinah, koder pokriva čestokrat cele goline; a tudi po verteh jo imajo zarad lepšega. Krista vec, svinjska dušica (gem. Stechapfel, Tollkraut, Da tura Stramonium) ima koželjasto enoletno korenino, ki je po vnanjej podobi rujavo- zagorela, znotraj bela, in k višku stoječe 2 — 3 čevlje visoko, nič kaj posebno terdno steblo, ki se deli v vilicam podobne rastlike. Peceljnati, gladki in jajčasto - okrogli listi so temnozeleni, na krajih močno narezljani. Veliki cveti so beli, 3—-4 palce dolgi ter stoje posamesno med razsohami vej ali listov. Cevasta čaša je peterorobata, trebušasta; venčič bel, prelivaje se v rumenkasto barvo in podoben lijaku. Plod je mnogosemna glavica z ostrimi iglicami ali bodki, močno podobna divjemu kostanju, jabelkove velikosti, napolnjena s čer- nim, gerbavim semenom. Seme leži lehko po več let v zemlji brez da bi strohnelo; če pa pride na poveršje zemlje, poganja kali in se čudovito naglo razrašča. Vsled tega se ta rastlina no da tako lehko zatreti. Vsa rastlina je zoperno smerdcča, omotna in jako strupena. Najbolj strupena je korenina in seme, bodisi že suho, zeleno ali kuhano. Pravijo, da čebele poginejo, ako se na to rastlino vsedejo. Kr ista vec je prav za prav v vzliodnjej Indiji doma; raste pa skoraj povsod, posebno po grobljah, starih zidovjih, ob plotili, gnojiščih, kraj potov in cest, na pustej neobdelanoj zemlji, blizo mest in vasi. Cvete meseca malega in vel. serpana. Volčja jagoda (vierbliittrige Einbeere, Pariš quadrifolia) ima okroglo, čebulasto korenino, ki poganja iz verha samo eno enoj nato, ravno, za čevelj visoko steblo , ki nima nobenih postranskih vejic. Steblo nosi v verhu vretence iz 4 velikih, podolgasto okroglih, gladkih listov in en sam cvet. Cvet je zelen, ima 8 prašnikov in 8 lističev, izmed kterih poslednjih so 4 zunanji širji, a 4 znotranji nekoliko oži. Iz cveta se naredi černoplavkasta, okrogla jagoda, ki je debela kakor črešnja in zelo omotnega duha. Jagoda ima sočnato meso, v kterem je mnogo majhnih trivoglatih, belkastih zernic, ki leže v dveh verstali ena na drugej. Kokoši poginejo, ako te jagode zavžijejo. Eastlina se najde prav pogostoma po senčnatih, vlažnih gozdih. Vsi njeni deli, posebno jagoda, so zelo strupeni. Cvete meseca malega in vel. serpana. Podle S k, jesenski uš iv ec, gol obuj a k (Herbstzeitlose, Colchicum autumnale) je lepa višnjeva cvetlica, ki jeseni po travnikih pogostoma cvete, liste in plod pa še le prihodnje leto naredi. Čebulo ima jajčasto, z rujavimi usnjatimi luskami obdano. Cveti so velikozvončasti, imajo več palcev dolgo cev in šestkrat nacepljen rob, so lepo lilaste barve in izrastejo neposredno kar naravnost iz čebule. Imajo 6 prašnikov, kakor vse druge lilijaste rastlino, pa 3 dolge, nitaste vratove. Plod je triprcdalčasta glaviča in se pokaže med mesnatimi široko suličastimi listi. Ker jo vsa ta rastlina jako strupena, živina ne je njenega listja. — Easte po nekterih krajih brez števila po travnikih in je meseca kimovca in vinotoka zavolj lepega cvetja njih naj veča lepota. Miš jek, smerdljivec (geti. Schierling, Conium maculatum) ima ko¬ željasto, dveletno korenino, in k višku stoječe, 3 — 7 čevljev visoko, okroglo, pri veihu precej vejnato steblo, ki je z vso rastlino vred golo, plavkasto in večidel rujavo - pikasto. Temnozeleni, svitli listi so tropernati, postranski listki jajčasto - podolgasti, špičasti in globoko pernasto nacepljeni. Beli cveti izra¬ stejo v srednje-velikih kobulih, ki imajo navzdol zavihano, mnogolistno ogri¬ njalo in 3 — 4 listno ogrinjalce. Sad je dvorožkast, oblo -jajčast, navadno rujave barve. Mišjek je ena jako omamnih strupenih rastlin, ktere vsi deli, ako se zmanejo, smerdijo neprijetno po miših. Okusa je sladkega, ostrega in studljivega. Vžitek te zelo strupene rastline vzrokuje hudo žejo, bolečine v trebuhu, slinjenje, spanje, terganje po životu, bluvanje, otožnost in naposled še celo smert. Easte pogostoma po neobdelanih krajih, kraj potov, v plotih in mejah. Cvete meseca malega in vel. serpana. Volčja črešnja, norice (Tollkirsche, AtropaBelladonna) je zelo strupena rastlina. Ima debelo, valjasto, razraščeno korenino in k višku stoječe ,3 — 6 čevljev visoke, pri verhu rogovilaste veje, ki so kocinaste, kakor vsi njeni zel- nati deli. Listi so jajčasto - okrogli, blizo 6 palcev dolgi in stoje na kratkih peceljnih. Zvončasti cveti so umazano rujavi, so posamesni ali pa po dva skupaj in imajo po 5 prašnikov. Mnogosemna svitlo - Cerna jagoda je črešnjeve podobo in velikosti. Napolnjena je z rožno-rudečim sokom in sedi v razširjeuej povekšanej čaši. Volčja črešnja je ena najbolj strupenih, najhujše omotnih rastlin, ktere črešnjam podobno jagode so že večkrat zapeljalo nevedoče, da so je vžili, dasiravno se prav lehko spoznajo. Kaste skoro po vseh evropejskih goratih gozdih mnogokrat pogostoma, a vendar ne povsod. Cveto od meseca rožnika do vel. serpana. Čerleulta (Nachtschatten, Sohinum nigrum) je polgerm, kterega veje so zelnato in se ramičasto razraščajo. Listi so jajčasto - okrogli, napiljeni, ostro zašpičeni in dolgo peceljnati. Beli cveti stoje v stranskih kimastih kobulčkih in so podobni korunovim cvetom. Drobne jagode so svitlo - černkaste barve in močno strupene. Easte po vertih in zidovjih, po grobljih in neobdelanih krajih. Mlišnica (Kother Fliegenschvvamm, Agarius muscarius) ima na spodnjej strani škerlatastega, z belimi bradavicami posutega klobuka mnogo listkov ali platnic. Spodej gomoljasto- debeli struček je bel in ima zgorej tudi bel obroček, ki pa pozneje odpade. Ta zavoljo strupa sploh znana goba raste najraje po jelovih gozdih. Zalije se z mlekom in se da muham jesti, da cepajo po njej. Prebivalci severno - vzhodne Azije napravljajo iz nje neko vpijanljivo pijačo. XIV. Rudnine in okamenine. Marmor, marmelj (Marmor) je več versti in je sestavljen iz,majhnih drobcev, ki se manj ali bolj blišče, so enobarvni, večidel beli in le malokedaj v modro, rumeno, sivo, rudečo ali zeleno barvo se prelivajoči. Najlopši in naj¬ čistejši je .beli marmor. Imamo pa tudi tako imenovani školjkasti marmor, ki 15 je jedemat apnenec, poln školjkinih drobcev, ki se v posebno lepe barve pre- minjajo. Lep školjkast marmor se dobi v Plajbergu in na Obira, a lep pisan marmor v Terziči, Idriji, pod Pečjo, na Krasu i. t. d. Najlepši marmor nam dohaja iz Italije in tako imenovani kararski marmor je dandanes še najbolj v čislu. Iz marmeljna delajo lepe, vkttsne podobe, pokrivajo stene in pode ter delajo stebre in različne druge stvari. A »'at (Achat) je sestavljen iz različnih rudnin, ki je li kvarcom prište¬ vamo. Najčešče mu so primešani kalcedon, jašma (Jaspis), rogoličnik (Horn- stein) in ametist. Ker se pa te rudnine po barvi močno razlikujejo, je tedaj agat mnogoličen in dobiva po svojih različnih podobah tudi različna imenovanja. Tam, kjer kalcedon ali ametist v agatu prevaguje, je agat prozoren, kjer pa jašma in rogoličnik prevagujeta, tam je neprozoren. Agat se nahaja večidel v okroglih oblikah, posebno v votlinah in vhodih pervotnih gora. Gorski kristal, kamena strela (Bergkrjstall) je prozoren, čist kakor voda in se sveti kot steklo. Njegovi goloti (kristali) so čestokrat čudo¬ vito veliki, dobe se namreč celo taki, ki so po 2 centa težki. Že od nekdaj ga rabijo za kamene v perstanih, pa tudi pečatnike, pitne kupe in različne druge dragocene posode brusijo iz njega. Najlepši gorski kristal se nahaja na sv. Gotthardu v Švajci, pa tudi na Černem verhu blizu Polhovega Gradca, pri kranjskej Cerknici, pri štajarskem Eogatci se dobijo lepi gorski kristali. Svinčena milil (Bleierz) se sveti kot tolšča; po največ je rumena, ali rudeča. Čisti svinec se jako poredkoma najde, a med rudninami je le svinčeni sijajnik posebno zanimljiv in važen. Čisti svinec čez prerezo prav lepo sije, toda sijajnost ne terpi dolgo, marveč naglo pojenjuje in svinec zadobi temno, medlo barvo. Čisti svinec je ll , / a krat težji od vode, se z nožem lehko režo, piše na papir, se vpogne in se da v prav tenek pleh povaliti. (listo srebro (Gediegenes Silber) se ne da klati, na prelomu je repin- často, sije kot kovine, barve je sreberne ali manj naduhle in ima sreberue svitle raze. V zloženih skladih je zobčasto, žičasto, lasasto, pleteno, drevesasto v listih ali ploščah, ali je pa gručasto. Srebro ima izmed vseh kovin najbe- lejšo barvo in se da prav lepo vgladiti. Ena marka srebra ima 16 lotov, zategadel se čisto srebro zove 161otno; 141otno se zove ono, ktero ima v marki 14 lotov čistega srebra in 2 lota bakra, srebro, ktero ima na vsako marko 4 lote primese, zove se 121otno. Iz srebra kujejo novce, pa tudi raz¬ lične druge reči delajo iz njega. Čisto zlato (Gediegenes Gold) se izmed vsega blaga, ki nam ga dajo zemlja, še najbolj obrajta in velja že iz starodavnih časov za sredstvo, s kte- rim se na zemlji vse lehko doseže. Klati se ne da, na prelomu je repinčasto, sije prav lepo, barve je zlate in ima tudi zlate svitle raze. V zloženih zver- steh je žičasto, lasasto, pleteno, drevesasto, v listkih i. t. d. ali jo pa gručasto v zernastem zlogu. Zlato, bodisi tudi po več let na zraku, v vodi, v zemlji, v ognji, žveplu i. t. d., ne spremeni se nikoli niti na barvi, niti na sijajnosti, pa tudi svoje vrednosti ne zgubi. Dobiva se po mnogih krajih, toda nikjer v obilnosti, zategadel je tudi jako drago. V nekterem kamenji je zlato v tako majhnih drobcih, da se še le potem zapazi, ko se kamenje stolče in spere. Babi se za novce in svetinje, za cerkveno, namizno in drugo orodje, za lepoče in pozlatilo drugih kovin. Ker je mehko in drago, ne izdeljuje so čisto, ampak s srebrom ali bakrom, ali z obema pomešano. Marka zlata ima 24 karatov in čisto zlato se zove 24karatno, zmes od 22 karatov zlata in 2 karata srebra ali bakra se imenuje 22karatno zlato i. t. d. Modri bakrenec, a z urit (Kupferlazur) je svitlo-ali temno-moder, kristalizuje navadno le v malih ploščnatih ali liiskastih kristalih in se sveti kot steklo. Prozoren je, kerhek in terd. V zloženih zversteh je kroglast, ledvi- čast, grozdast, gručast ali pa lisast, redko kedaj zernastega zloga. Kjer se obilno nahaja, tope iz njega z drugimi bakrenimi rudami vred baker. V prah somlet daje lepo modro barvo. 1‘remo«' (Steinkohle) je čeme, rujavkaste, časih tudi sive barve. Ne¬ prozoren je in so sveti kot tolšča. Lomi se školjkasto ali gladko in je teži od vode. Zažge se lehko, gori s plamenom in diši po smoli ter pušča manj ali več pepela. Premog je mnogih zelo različnih zversti; rabimo ga za kurjavo v hišah in fabrikah, posebno za kurjavo parnih strojev (mašili). Slovenske dežele imajo veliko rujavega premoga. Najznamenitejši kranjski rudniki z rujavim premogom so: pri Lokah, v Šemeniku in Zagorji; koroški: pri Lošali v pliberš- kem okraji; štajerski: v Hrastniku, v Trebovljah, na Laškem, pri Celji in Konjicah. Amoiiit (Amonit) se šteje med okamenine in bi imel skoro popolnoma podobo ovnovega roga, ako se bi dal razviti. Znotraj je pregrajen. V drob¬ njaku (Grauwacke) se ga le malo nahaja, toliko več ga pa je v školjkastem apnencu in kredi. Oksuiieiieli morski je/. (Verst. Seeigel). Terde apnenaste manj ali bolj okrogle, luknjičasto prevotlene in nagerbane skorje morskega ježa se nahajajo najbolj pogostoma v apnencu in kredi jurajevih skladov. Igle ali bodci, ki sede na majhnih gerbali, se včasih še nekoliko poznajo, večidel so pa popolno¬ ma odločeni. — Okamenine se imenujejo sploh take reči, ki iz početka niso bile kamenene, ampak še le pozneje so okamenele. Vzlasti se najde mnogo okamenelih polžev in lesa. V zemlji, posebno v podzemskih jamah so že našli oroslanove, medvedove, in kosti več drugih neznanih žival, ki so bile strašno veliko. Našli so tudi in sicer na najvišili gorah mnogo okamenelih rib , ki so berž ko ne o času vesoljnega potopa, ko so bile tudi najvisokeje gore pod vodo, po odtoku na suhem ostalo in potem okamenele. V ljubljanskem muzeji v spodnjem oddelku se vidi več okamenelih polžev in rib, v zgornjem pa oka- menelo hrodje velikega medveda. v v 10 ' . *; V Ljubljani. Natisnil Jož. Rudolf Milic. 1869. N Mačka Prešič Velblod Krava Domače dojivke. i. z Medved osorog Divje dojivke. Ujedne ptice Kondor. Kregulj. Berkasti ser. Sova.. Sokol. Planinski orel Slavec. Kobilar. Drozeg Penica, Konopljenka Sčinkovec, Lišček Cizek Storžek Pastarica. Plava senica Ptice pevke. 4 —,, Pavasti golob Labud lili! 1. Kokoš in 2. Petelin Domača perotnina. Raca. Puran. Dvoživke Belouška. Krokodil Rega Žaba Zelem žaba Močerad Želva Gad Ribe Morski konjiček, Ostrež Morski volk Jesetra. Ščuka Jegulja Metulji 8 . Lastovičar. Koprivar Admiral Apolon Pogrebec Smertoglavec. Mlečkov večemjak. Citronček. Večerni pavlinček. Žužki ali zaželke Rudeca kobilica, Modra kobilica Čmerlj Seršen, Bramor Zelena kobilica Hrošč, Govnač cervi in Močvirni mlakuzar Jedljivi polž Marmorni polž Kuhan rak Pijavka, Škorpijon Pajek križnik Pisana troblja Deževna glista Jabelko Hruška. Kutna (tunja) Češplja Crešnje Mirabele (cibore.) Grozd Sadje. Koristne rastline Kamilica, Kavino drevo, Izlandski lišaj Škodljive in strupene rastline Kristavec ftudeči naperstec Volčja jagoda Podlcsk. Mušnica. Volčja črešnja Ccrlcnka Rudnine in okamenine. 1 Marmor.." Svinčena ruda. Premog Amonit. Okameneli morski jež. Agat. Gorski kristal. Modri bakrenec. Cisto srebro. Čisto zlato.