Nasl6dnja dogodbica se je resnično doigrala na železniški postaji proge: Grobelx.o—Rogatec. čitatelji bodo že oprostui, ako zamolčinlb ime. Nesrečni postajenačelnik, za katerega gre v naslednjem, se itak ni upal dolgo v javnost. Kjub temu pa j^ spoštovan in v službi vesten mož. Nikdar se še ni zgodilo, da bi ne bil stal na svojem mestu, ako j& vlak pripeljal na postajo ali odpeljal dalje. In postajenačelniča je pravi biser. Je vrla gospodinja in si je štedljivi zakonski par vsako leto deval na stran majlino vsoto, dokfea^a^nista kupila majhen košček zemljJt^H ju dovoljno preskrbuje s krompirjem in zeienjavo. Cilj vseh nJBnih želj je že bila do_$o krava —¦ ki naj bi bila l_sona doigoletni štedljivosti — in sicer lepa gladjm in lisasta kra,va. Za naknp večjega^zivinčeta je pač vedno nedostajalo denarja. Bft prvo silo sta se zadovoljila zakonca mesto s kravo, s kozo. Nepopisno sta bila vesela kezjoga meketanja in še bolj pa sta se radovala nad krepilnim mlekom. Gospodinja je razvajala bradato rog-ačo preko mere, skoraj talio, kakor bi bila njen lastni otrok. Koza pa je sevrv tudi vraca.a dobrote z zvestobo kaJcor najboljši pes. Žival j-e tako vJsela na postajenačelnikovi ženi, da se ni pustila od nobenega drugega molzti. In tako so živeli gospod pastajenafielnik, njegova soproga In koza srečno in zadovoljno. Lepega dne je prejel zakonski par sporočilo, da je umrla teta gospe postajenačelnikove in jej zapustila nekaj denarja. Stara teta je živela v bližini Maribora in je moral eden od obeh zakoncev odpotovati, da prevzame ded« ščino. PostajenaCelnik ni mogel O3taviti službe, toraj je morala ženka na pot. Prvič, odkar sta bila porocena, stfli se morala tokrat ločiti za kratek časi Mož bi naj ostal sam le eden ali kveč?eimi dva dni... Soprsga se je res odpeljala in mož je tekal brez glave pO hiši. Zasmodil ei j^ jed, tibil najlepšo taso, kmalu nl mogel ničesar veC najtt in j« pričel svojo boljšo polovico se bolj ceniti, kakor je bil to storil doslej. Ta nesrečna Isoza mu je povzroCila najbolj resne skrbi. Uboga živalca je hregeneča meketala celi Ijubi dan. Kar pa jaMlo hujše od obupnih kozjih klicev, Jl bilo dejstvo, da; se ni pustila molzti od poste.jenačelnil_a in se mu je kratko« malo uprla. Mož si ni znal pomagatl Kakorkoli se je bližal živintetu, se jl pač uverll, da mlefca ne bo dobil. Urad« nik je slednjič potožil kozje gorje dtj« brejnu sosedu. ^Oh!« se je ta odrezal, >^ivinče je pafl ^»»ee in nima pameti. Hitro pojdi do*mŁ, obleci staro krilo svoje žene, pre« piTtal se boš, kako ti bo koza takoj pokorna.« Postajenaf-elnik, ki je že bil sit nepre« staiiega — bolestnega nieketaiija, si nJ pustil svetovati dvakrat. Tekel je na dorn, vrgel nase najslabšo ženino kiklo in se pokazal kozi v preobleki- Žival se je pustila precaottti in po-» molzti. Postajenačelaik je bil v glavnem pomirje.., gte^nl Je »prav giatJovoUno in pa»osn«, jtako se je golnilg posoda z nj-teltoal.... '..?* : Naen]<rat — presžrsšii se je n^smrt — je pazvonil si^naliri zvoi^c. Ivfoj Bogl Moj Bogl Vlak je peljal na postejoi; ; V duhu je že gJedal, kako je sfcal vlaK na lijcgovi postaji -r- briez nfega, ki je vondar duša prometa. O Bog! O Bogt Njegova tolikoletna služba je bila na tehtnici... In vse to gorje se je že zlivalo nanj radi ene smešne koze! Resni.no, nl imel Teč toliko časa, da bl bil vrgel s sebe tensko krilo. Iz hleva je stekel v urad&o aobo, pograbil rdečo alužbeno kapo In se je postavil še jedva pravočasno pred lokomotivo vlaka, ki se je baš kar fcstavil. Pa, zakaj so ae smejali slatinski letoViščarji, ki so gledali akozi okna, tako »a glas, in kazali začudeno nanj ? Božel Bože! Tako mirni — da, dostojanstveni _radnik je zagorel v obraz in najrajši J>1 se bil pogreznil v črno zemljo. Ven4ar se ni smel ganiti od vlaka, dokler fa ni odpravil. Po spodnjih krajih še danes po par desetletjih pripovedujejo zgodbo o po#tajena.elniku, kl Je vrSil odpremno Blužbo v atarem ženskem krilu In z rde$o kapo na glavi <•**