UDK 811.163.1'367.625:811.163.6'367.625 Aleksandra Derganc Filozofska fakulteta v Ljubljani
ŠE NEKATERE RAZLIKE V RABI GLAGOLSKIH VIDOV V RUŠČINI
IN slovenščini
V	članku se opozarja na to, da je v primerih, v katerih nastopa v posplošeno-dejanskem položaju v ruščini nedovršnik, v slovenščini nedovršnik večkrat nesprejemljiv. Namesto nedovršnika je treba uporabiti dovršnik, saj nedovršnik ohranja pomen procesnosti ali iterati-vnosti.
The article points out the fact that in cases when in generalized-actual position russian uses imperfective, it is often not acceptable in Slovene. Instead, the perfective needs to be used as the imperfective preserves the meaning of processuality or iterativity.
Ključne besede: posplošeno-dejanska raba glagolskega vida v ruščini in slovenščini
Key words: generalized-actual use of verbal aspect in russian and Slovene
1	Uvod
V	pričujočem članku bi rada opozorila na še eno področje razlike v rabi dovršnika oz. nedovršnika v slovenščini in ruščini, in sicer pri posplošeno-dejanskem tipu rabe (rus. oöoö^eHHO-^aKTHHecKHH ali oö^e^aKXHHecKHH xnn ynoxpeöfleHHa) nedovršnika1. Kot pri že obravnavanih razlikah v vidski rabi med ruščino in slovenščino (npr. Plot-nikova 1998, Derganc 1998, Derganc 2003, Sever-Derganc 2006 glede ponavljajočega se dejanja, historičnega sedanjika, performativne rabe, velelnika), se tudi tu izkaže, da je obseg rabe dovršnika v slovenščini precej širši kot v ruščini.
2	Splošno-dejanski tip rabe nedovršnika v ruščini
Ta tip rabe2 je opisan npr. v Bondarko, Bulanin 1967 (57-8), v akademski slovnici ruskega jezika 1982 (RG: I, 604-13; avtor tega dela je A. V Bondarko), prav tako v Rassudova 1982 (40-55), Padučeva 1996 (32-66). Splošno-dejanska raba nedovršnika nastopa tedaj, ko je pozornost usmerjena na prisotnost oz. odsotnost dejanja oz. dejstva ($aKT) dejanja (ali je bilo ali ga ni bilo), medtem ko značaj potekanja tega dejanja (ali je bilo pripeljano do konca ali ne oz. ali je doseglo svojo mejo ali ne) ostaja izven pozornosti. Jasno je, da se za neomejena/necelostna dejanja v takem položaju uporablja nedovršnik, vendar se nedovršnik uporablja tudi za omejena/celostna dejanja, za
1	Pri klasifikaciji tipov vidskih rab izhajam iz klasifikacije, ki je uveljavljena v ruskem jezikoslovju (npr. Bondarko), saj je v slavistiki precej razširjena (prim. tudi Merše 1995: 47). Seveda ta teoretični okvir v množici tako ruske kot druge slavistične aspektološke literature nikakor ni enoglasno sprejet, vendar omogoča vsaj izhodišče za medjezikovne primerjave.
2	Ob izrazu tipi rabe (THn^i ynoTpe5jieHHa bh^cb) se pogosto uporablja tudi izraz posebni ali delni pomeni vidov (nacTHMe BHgoBMe 3HaHeHHa), vendar v RG 1982 Bondarko uporablja izraz tipi rabe, da še poudari, da pomen pri posameznih tipih rabe izhaja iz skupnega učinka glagolskega vida in konteksta (605).
izražanje katerih bi pravzaprav pričakovali rabo dovršnika. Vendar je v teh položajih to, da gre za omejeno/celostno dejanje, pogosto razvidno iz zunajjezikovnega vedenja ali pa iz širšega konteksta. Nekaj zgledov take rabe (iz prej naštetih del, pa tudi pe-truhina 2000 in Gurevič 2008):
Bu Humanu (ND) BouHy u Mup? (če ste jo brali, ste jo verjetno tudi prebrali.)
Bnepa no paduo nepedaeanu (ND), nmo ce^o^HM 6ydem do^db.
Mu npu^namanu (ND) nojiuHy, He 3Ham, noneMy oHa He npumna.
ffoKmop Opjoe, ecju He omuöamcb? - ffa, ^mom, a eu?... npocmume, Hey3Ham. -^H Cyxu. Mu ecmpeuanucb (ND) c eaMu Ha cuMno3uyMe ^eHemuKoe e BapHe.
V	tem tipu rabe se pomen nedovršnika izkazuje kot nemarkiran/nevtralen glede na omejenost (npege^tHOCTt) in celostnost (^eflOCTHOCTb) dejanja, torej tistih pomenskih razlikovalnih lastnosti, katerih prisotnost v dovršniku je podlaga markiranemu statusu dovršnika v privativni opoziciji med DOV in ND. V posplošeno-dejanski rabi glagol v ND dejanje preprosto poimenuje. Dovršnik kot markirani člen vidskega nasprotja take vidske nevtralnosti ne more izražati.
V	literaturi se ta tip rabe deli (z manjšimi razlikami med avtorji) na več podtipov. podrobneje so semantične lastnosti posameznih podtipov prikazane npr. v padučeva 2006, vendar se bomo tu omejili na kratek prikaz nekaterih tipov.
2.1	Ta tip rabe pogosto nastopa v vprašanjih in trdilnih oz. zanikanih odgovorih nanje v kontekstu: Ali si (že) (kdaj) _ , (Še) (nikoli) nisem _ in pa v vprašanjih in odgovorih o dejavnostih, ki se redno dogajajo vsak dan, vsak mesec ipd. Pozornost ni usmerjena na značaj poteka dejanja, temveč na to, ali se je to dejanje sploh (kdaj) zgodilo oz. se ni (nikoli) zgodilo oz. ali se je že zgodilo tisti dan, mesec itd. čas, ko se je to dejanje zgodilo, je načeloma nedoločen, dejanje se je lahko zgodilo več kot enkrat, vendar vsaj enkrat, čas dejanja je ločen od trenutka govorjenja (pa306^eHH0CTb gencTBHH c MOMeHTOM peHH, prim. Isačenko 1960: 426 in d).
Bu CMompenu (ND) ^mom ^ujbM? CMompen.
^ Haxodun (ND) e ^moM jecy pu^uKu.
Mou dndn eocxodun (ND) Ha ^eepecm.
Tu Ko^^a-Hu6y^b nepennuean (ND) ffHenp?
Tu Ko^^a-Hu6y^b pajčuean (ND) ^eHHym easy?
Tu Ko^^a-Hu6y^b mepRn (ND) 3oHmuK?
Tu ce^o^HM noKynan (ND) xje6?
Bu ce^o^HM y^e očedanu (ND)?
2.2	Zanimiva podskupina te rabe so zgledi z ND glagoli premikanja tipa npuxodumb, npue3^amb, pa tudi nekaterimi drugimi glagoli, npr. omKpueamb, 6pamb, daeamb, nodHUMambCM, ecmaeamb itd. Za vse te glagole je značilno, da imajo svoje antonime (yxodumb, ye3^amb, 3aKpueamb, eo3epa^amb, 3a6upamb, cnycKambCM, cadumbCM/ jo^umbCM ...), katerih dejanje deluje nasprotno dejanju prvega glagola. Ti ND glagoli, uporabljeni v pretekliku, pomenijo, da rezultata dejanja, ki ga ti glagoli izražajo, v trenutku govorjenja ni več, ruske slovnice govorijo o izničenosti rezultata dejanja (aHHy^npoBaHHOCTb pe3yflbTaTa gencTBHa) ali o dvosmernosti dejanja (nekdo je prišel
in odšel, okno je bilo odprto in zaprto itd.) Zdi se, da je pri taki rabi nedovršnika pomemben element pomena - ločenost dejanja v preteklosti od trenutka govorjenja, tako da rezultata tega dejanja v trenutku govorjenja ni več mogoče pričakovati. Raba dovršnika teh glagolov (npuumu, npuexamb, 3aKpumb, eepHymb itd.) implicira perfektni pomen, tj. da je rezultat dejanja v trenutku govorjenja prisoten (nekdo je prišel in je še vedno tu),. Pri takih glagolih nedovršnik in dovršnik torej opisujeta različne položaje, zato zamenjava ni mogoča.
VmpoM KO MHe npuxodun (ND) ^py^. (Prijatelja ni več, je že odšel.)
VmpoM KO MHe npumän (DOV) ^py^. (Prijatelj je še tu.)
Okho Kmo omKpMean (ND)? (Okno je zaprto.)
Okho Kmo omKp^m (DOV)? (Okno je odprto.)
Hey^enu meöe onnmb Hy^Ha ^ma KHU^a? ^eedb oduH pasy^e daean (ND) ee me6e. (Knjigo sem že vzel nazaj.)
2.4	K posplošeno-dejanskemu tipu rabe nedovršnika nekateri avtorji (npr. RG) prištevajo tudi nedovršnik v stavkih, ki opisujejo celostno/dokončano dejanje, vendar glagol v njih ni del reme. Pogost je v vprašanjih s Kdo? Kaj? Kje? itd.
Kmo cmpoun (ND) 3umhuu ^eope^?
Kmo eaM denan (ND) peMOHm e Keapmupe?
Kyda me6R ympoM TambMHa nochinana (ND)?
Kmo 6pan (ND) 6uMemu e ^upK? Konn? Hey^enu oh He MO^ eu6pamb Mecma nonynme?
V	takšnih primerih je mogoče uporabiti tudi DOV, vendar tedaj, ko nas zanima samo okoliščina, DOV prinaša 'odvečen' pomenski element, saj v vprašanjih po okoliščini celostnost/dokončanost dejanja sodi v presupozicijo (ve se, da je Zimski dvorec zgrajen; stanovanje je obnovljeno; sogovorec se je do trenutka govorjenja že vrnil od tam, kamor ga je poslala Tatjana; karte, in to slabe, imamo.)
2.5	Ker gre pri posplošeno-dejanski rabi nedovršnika lahko za opis celostnega dejanja, ni čudno, da je za opis istega položaja lahko uporabljen tudi dovršnik. Pride do t. i. konkurence vidov. čeprav je včasih težko opisati pomensko razliko med stavkoma z ND oz. DOV, ki opisujeta isti položaj, razlika ponavadi obstaja v različnem obsegu presupozicij. Stavki z ND so odgovor na vprašanje Si (kdaj) ali nisi ?, medtem ko stavki z DOV implicirajo dodatni pomen Si ali nisi storil tisto, kar je bilo dogovorjeno, pričakovano itd.
Bu Humanu (ND) ^my cmambm?
Bu npoHumanu (DOV) ^my cmambm?
V	drugem stavku z DOV se govorec implicitno sklicuje na neko pričakovanje, dogovor, da bo nagovorjeni prebral članek, morda na splošno pričakovanje, da so vsi prebrali ta članek. Drug razlog za uporabo DOV je perfektni pomen dovršnega preteklika: če je članek prebran, lahko npr. nagovorjeni da govorcu članek.
Kot piše Gurevič (2008: 112) se v realnem govoru včasih te pomenske razlike med vidoma zabrišejo in je lahko ta ali ona raba več ali manj naključna. Vsekakor je precej primerov, ko je mogoče uporabiti oba vida:
OmKyda mu ^mo 3Haemb? npouuman (DoV)/«uma^ (ND) e KaKou-mo ^a3eme.
KoMy mu o6 ^moM e^e CKajan (DOV)/^oeopun (ND)?
2.6	posplošeno-dejanski tip rabe nedovršnika se pojavlja predvsem v pretekliku, vendar obstaja tudi v prihodnjiku, kjer pa je v primerjavi s preteklikom omejen predvsem na vprašalne stavke in na pogovorni jezik (Rassudova 1982: 75-76).
Bu 6ydemeycmpaueamb (ND) e ^moM MecR^e eenep ecmpenu c no^maMU?
B ^moM ^o^y oHa 6ydem nocmynamb (ND) e eenepHuu UHcmumym.
Tu 6ydemb y^uHamb (ND)?
Ko^^a 6ydym cmpoumb (ND) cnedym^uü Kopnyc?
Tudi tu so primeri, kjer je mogoče uporabiti oba vida, ne da bi to pomenilo kake posebne razlike med pomenom obeh stavkov:
^ noseoHM (pOV)/6ydy seoHumb (ND) eMy 3aempa.
2.7	Posplošeno-dejanski tip rabe nedovršnika se pojavlja tudi v nedoločniku. Nekaj zgledov iz RG:
Tenepb eom, HedaeHo, npumMocb nocM^amb (ND) H^be ^eHe^ Kyda-mo e Cu6upb.
3aempa Hado 6ydem eunManueamb (ND) compydHUKaM ^aMoeaHbe.
Prevladujoč je ND v nedoločniku po zanikanih predikativih tipa He Hado, He cmoum, He Hy^Ho, He^e^o, He3aHeM:
He Hy^Ho omK^adueamb (ND). He^e^o sadep^ueambCH (ND).
3 Nedovršnik v posplošeno-dejanski rabi v slovenščini
O posplošeno-dejanski rabi nedovršnika navaja Slovenska slovnica naslednje: »Nedovršni glagoli so nasproti dovršnim nezaznamovani v tem smislu, da jih v nekaterih primerih rabimo namesto njih. /_/ Ta sodje delal res dober sodar. - Me je kdo klical danes dopoldan? - Kdo je vabil tega človeka na svobodo? - Si ti to res pisal? Mišljeno: 'napravil', 'poklical', 'povabil', 'napisal'.« (Toporišič 2000: 350-51).
Vendar ob opazovanju ruskih zgledov splošno-dejanskega ND hitro ugotovimo, da bi v mnogih zgledih v slovenščini sicer res uporabili ND, v nekaterih oba vida, v nekaterih pa je raba nedovršnika za izražanje celostnega dejanja vprašljiva ali nemogoča (prim. tudi Derganc 2006).
Ste brali (ND) Vojno in mir?
Včeraj so po radiu poročali (ND), da bo danes deževalo.
Ste danes že kosili (ND)?
Kdo je zidal (ND) Zimski dvorec?
Kdaj boš večerjal (ND)?
Itd.
pač pa:
Doktor Orlov, če se ne motim? - Da, to sem jaz, kdo pa ste vi? Oprostite, ne morem se spomniti. - Jan Suchy. *Spoznavala (ND) sva se na simpoziju genetikov v Varni.
Moj stric se je *vzpenjal (ND) na Everest.
Si kdaj *razbijal (ND) dragoceno vazo?
Si kdaj *zgubljal (ND) dežnik?
V gornjih stavkih ni mogoče trditi, da ima nedovršnik nevtralen pomen in samo poimenuje dejanje, zdi se, da ohranja pomen procesnosti ali ponavljanja, kar onemogoča razumevanje teh stavkov kot opisov enkratnega celostnega dejanja.
pač pa je v naslednjih stavkih poleg verjetno pogostejšega dovršnika mogoč tudi nedovršnik, morda zato, ker kontekst prispeva k razumevanju, da gre za enkratno celostno dejanje:
Koliko stane ta knjiga? Ne vem, kupil (DoV) / kupoval (ND) jo je brat.
Kdo je danes kupil (DoV)/kupoval (ND) kruh?
3.2	pri vzporednih stavkih z dovršnikom in nedovršnikom je tudi v slovenščini mogoče opaziti učinek 'pričakovanosti' pri rabi dovršnika:
Si bral (ND) ta članek?
Si prebral (DoV) ta članek?
Drugi zgled lahko razumemo tako, kot da je branje članka že bilo v mislih ali pogovoru udeležencev pogovora, ali pa govorca zanima, ali je bilo branje pripeljano do konca iz kakega drugega razloga, npr. ker bi ga rad zdaj on bral. Vendar se zdi, da ta razlika ni izrazita in je verjetno raba ND oz. DoV mnogokrat tudi naključna.
3.3	popolnoma nemogoč je stavek s prihajati, prinašati in pomenom odsotnosti rezultata v trenutku govorj enj a, saj se delovanj e glagolov premikanj a v slovenščini precej razlikuje od tistega v ruščini (Jakopin 1971, Derganc 1986). Naslednji stavek ne more pomeniti, da je zjutraj Kolja prišel in odšel in je tudi sicer v taki obliki nesmiseln, saj prihajati pomeni bodisi proces bodisi iterativnost:3
*Zjutraj je prihajal (ND) Kolja in pustil zate knjigo. (prim. VmpoM npuxoduM (ND) ko^h u ocmaeuß me6e KHU^y.)
Sprejemljiv je le dovršnik:
Zjutraj je prišel (DoV) Kolja in pustil zate knjigo.
Nesprejemljiv se zdi tudi stavek:
Ali spet rabiš to knjigo? Saj sem ti jo že enkrat *dajal (ND).
pač pa ob zaprtem oknu ni nemogoč stavek:
Ali je kdo tu odpiral (ND) okno? V sobi je hladno.
3.4	Navedimo še nekaj zgledov posplošeno-dejanske rabe nedovršnika v ruskih besedilih, pri katerih je prevajalec v slovenščino uporabil dovršnik. V prvih dveh zgledih je v tem kontekstu sicer tudi v slovenščini možen ND, vendar je pomenljivo tudi to, da vendarle ni bil uporabljen:
3 ob tej priložnosti velja tudi omeniti, da ima prihajati za razliko od rus. npuxodumb tudi procesni pomen. Glej, oče prihaja je popolnoma sprejemljivo. V ruščini je možno le Cuompu, nana uöem, saj npuxodumb nima procesnega pomena, zaradi česar priročniki opozarjajo pred napačnim *CMompu, nana npuxodum.
^ nonyna.^ (ND) c mex nop MH0^0 HapeKaHuu 3a anaey «Cepn u Monom - Kapa-Hapeeo», u coeepmeHHo HanpacHo. (Epo^eeB: 14)
Dobil (DOV) sem precej očitkov na račun poglavja »Srp in Kladivo - Karačarevo«, vendar pa čisto po krivici. (Jerofejev: 5)
«/.../ noeeano, noee3no! - e^py^ndoeumo 3aKnmHun PmxuH u nonyecmeoean, nmo ^py3oeuK nod hum meeenbHyncR, - cmpenRM (ND), cmpenRM e He^o ^mom 6eno^eap^ee^ upa3dpo6un 6edpo u oöecnenun öeccMepmue ...» (By^raKOB: 94)
«/.../ Srečo je imel, srečo!« je mahoma strupeno sklenil Rjuhin in začutil, da se je tovornjak pod njim premaknil, »tisti belogardist je ustrelil (DOV) nanj in mu zdrobil bedro, pa mu je zagotovil nesmrtnost (Bulgakov: 79)
Bom- eom! - omeeuan (ND) m e eocmop^e. - Bom u MHe, u MHe mo^e - ^enaHHo MHe ^mo, ho Hunymb He Hy^Ho! (Epo^eeB: 25)
Saj, saj, sem odgovoril (DOV) zanosno. - Tudi jaz, tudi jaz sem si to zaželel, potrebno pa mi ni! (Jerofejev: 21)
V naslednjih dveh zgledih s posplošeno - dejansko rabo nedovršnika v prihodnjiku v ruščini, je v slovenščini uporabljen dovršnik, nedovršnik ni sprejemljiv: Eydeme nmo-Huöydb saKasueamb (ND)? (Epo^eeB: 20) Boste kaj naročili (DOV)? (Jerofejev: 14)
Hy KaK, HadyManu? Eydeme 6pamb (ND) ^mo-Hu6ydb? (Epo^eeB: 21) No, ste se spomnili? Kaj boste naročili (DOV)? (Jerofejev: 15) Posebno zanimiv je naslednji zgled, saj gre za prevod iz slovenščine v ruščino. V kontekstu Nihče ni nikoli _ je v slovenščini dovršnik (stopil), v ruščini pa nedovršnik (ecmaean). V slovenščini bi sicer bil sprejemljiv tudi nedovršnik (stopal), vendar je avtor izbral dovršnik, saj, kot je pogosto v takih primerih, nedovršnik slovenščini v večji meri ohranja pomen procesnosti ali pa iterativnosti, in zato lahko deluje moteče.
Tašča: /^/ Nihče ni nikoli stopil (DOV) med njo in mene, kar je bilo, je bilo zmeraj samo za naju. (Hieng: 31)
Te^a: /.../ Huxmo HUK0^^a He ecmaean (ND) Me^dy HaMu. Bce, nmo c HaMu 6^ino, MU nepe^ueanu edeoeM. (XuHr: 314)
4 Širši slovanski kontekst
Že dolgo časa je v slavistiki znano, da se v slovanskih jezikih kažejo skupine z različnimi lastnostmi glede rabe glagolskih vidov in da je slovenščina zaradi širšega področja rabe dovršnika v tem oziru blizu češčini in slovaščini (Plotnikova 1998, Der-ganc 1998 in 2003). V slovenščini nedovršnik večkrat ohranja pomen procesnosti ali iterativnosti kot v ruščini.Vprašanje je seveda, kako bi bilo mogoče te razlike pojasniti oz. ali ima ta razlika v rabi vidov izvor v drugačni naravi vidskega nasprotja v teh jezikih. Petruhina, ki je tej tematiki posvetila več del, meni, da je v ruščini in bolgarščini nasprotje med vidoma »bliže k privativnemu, v češčini in slovaščini pa je na prehodni stopnji med privativnim in ekvipolentnim« (Petruhina 2000: 232). Med diskusijo na Mednarodnem kongresu slavistov na Ohridu l. 2003 je takemu 'gradualnemu' pogledu na naravo opozicij nasprotoval A. V Bondarko, češ da opozicija je ali pa ni privativna in da so le okoliščine glede tega, kdaj lahko celostno dejanje v kakem jeziku izraža nedovršnik kot nemarkirani člen opozicije, različne.
Zanimivo delo, ki se ukvarja z delovanjem glagolskega vida v (skoraj) vseh slovanskih jezikih, je dickey 2000, delo, ki je vsekakor vredno natančnega branja, ki pa ga tu ne moremo zares ustrezno povzeti. Kot mnogim avtorjem pred njim, se mu glede delovanja glagolskega vida izoblikujejo tri skupine slovanskih jezikov: zahodna (češčina, slovaščina, slovenščina, lužiška srbrščina), vzhodna (ruščina, ukrajinščina, beloruščina, bolgarščina) in prehodna (srbščina, hrvaščina, poljščina). Za zahodno skupino je med drugim značilno, da je področje delovanja dovršnika v njej širše kot v vzhodni skupini. dickey te razlike pojasnjuje s tem, da se odpove enotni naravi vidske opozicije v slovanskih jezikih. V zahodni skupini naj bi bila razlikovalna semantična lastnost, lastna dovršniku, celostnost, v vzhodni skupini pa časovna določenost. Dickey tudi ne vztraja na privativni naravi vidske opozicije.
V zvezi z vprašanjem, načetim v tem članku, je relevantno njegovo mnenje, da je v zahodni skupini (torej tudi v slovenščini) v posplošeno-dejanski rabi otežena raba nedovršnikov tistih glagolov, ki sodijo v ti. Vendlerjevo vrsto »achievements« (dickey 2000: 100 in d.), vendar bi bilo treba to preveriti na precej večjem številu zgledov.
5 Zaključek
Glede razlik v rabi posplošeno-dejanskega nedovršnika v ruščini in slovenščini trenutno ni mogoče reči drugega, kot da raba nedovršnika za celostna dejanja, podobna posplošeno-dejanski rabi v ruščini, v slovenščini obstaja, vendar je v primerjavi z ruščino omejena. V marsikaterem primeru, ko je v ruščini uporabljen nedovršnik, je v slovenščini naravnejši ali edino sprejemljiv dovršnik. Za natančnejši opis vidske rabe v omenjenih položajih bi bilo treba narediti poglobljeno raziskavo o vplivu pomena glagola in konteksta v najširšem pomenu (tematsko-rematska ureditev, presupozicije, spremljajoča določila itd.) na rabo vida.
Viri
Mihail Bulgakov, 1969: Master i Margarita. Frankfurt: Posev.
—	1977: Mojster in Margareta. Prevedel Janez Gradišnik. Ljubljana: Cankarjeva založba. Venedikt Erofeev , 1990: Moskva-Petuški. Moskva: Izdatel'stvo SP »Interbuk«.
Venedikt Jerofejev , 1980: Moskva-Petuški. Prevedel Drago Bajt. Ljubljana: Cankarjeva založba. Andrej Hieng, 1979: Večer ženinov. Maribor: Obzorja.
Andrej Hing, 1984: Bludnyj syn i drugiep'esy. Prevedla N. Vagapova. Moskva: Raduga.
Literatura
V. Bondarko, L. L. Bulanin, 1967: Russkijglagol. Leningrad: Prosveščenie. Aleksandra Derganc, 1986: Glagolska predpona po- v ruščini in slovenščini. Vestnih Društva za tuje jezike in književnosti 1-2. 12-21.
—	- 1998: Einige Unterschiede im Gebrauch des perfektiven bzw. des imperfektiven Praesens
im Russischen und Slowenischen. Ars transferendi. Sprache, Uebersetzung, Interkulturali-taet Ur. D. Huber /E. Worbs. Peter Lang. 55-63.
—	2003: Nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida v ruščini in slovenščini. Slav. rev., letn. 51, posebna št., 67-79.
Stephen Dickey, 2000: Parameters in Slavic Aspect. Stanford, California: Center for the Study
of Language and Information. V. V. Gurevič, 2008: Glagol'nyj vid v russkom jazyke: značenie i upotreblenie. Moskva: Nauka. Flinta.
Aleksander Isačenko, 1960: Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovackim.
Morfologija. Čast' vtoraja. Bratislava: Izdatel'stvo slovackoj Akademii nauk. Franc Jakopin , 1971: Glagoli premikanja v slovenščini in ruščini. SSJLK 7, 1-12. Majda Merše , 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. E. V. Padučeva, 1996: Semantičeskie issledovanija. Semantika vremeni i vida v russkom jazyke. Semantika narrativa. Moskva: Škola »Jazyki russkoj kul'tury«. E. V. Petruhina , 1998: Sopostavitel'naja tipologija glagol'nogo vida v sovremennyh slavjanskih jazykah (na materiale russkogo, zapadnoslavjanskih i bolgarskogo jazykov). Tipologija vida. Problemy, poiski, rešenija. Otv. red. M. Ju. Čertkova. Moskva: Škola »Jazyki russkoj kul'tury«, 356-363.
- - 2000: Aspektual'nye kategorii glagola v russkom jazyke v sopostavlenii s češskim, slovackim, pol'skim i bolgarskim jazykami. Moskva: Izdatel'stvo MGU. O. S. Plotnikova, 1998: Problemy sopostavitel'nogo izučenija slavjanskogo vida v diahro-nii. Tipologija vida. Problemy, poiski, rešenija. Otv. red. M. Ju. Čertkova. Moskva: Škola »Jazyki russkoj kul'tury«. 364-370. O. P. Rassudova, 1982: Upotreblenie vidov glagola v sovremennom russkom jazyke. Moskva: Russkij jazyk.
Russkaja grammatika I. Red. N. Ju. Švedova et al. Moskva: Nauka, 1982.
Jože Sever , Aleksandra Derganc , 2006: Ruska slovnica po naše. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Summary
The author discusses the use of generalized-actual use of the imperfective in Russian, i.e., the use where the attention is focused on the fact that a particular action took place rather than that it was completed, since the fact that the action was completed is often evident from the situation or extra-linguistic knowledge. Such use is considered one of the main proofs of non-markedness of the imperfective, since the imperfective is used in describing the whole action, for which one would expect the perfective. Hence what is at stake is the possibility of using a non-marked element instead of a marked one.
A comparison with Slovene points out that such use exists in Slovene as well, but many examples of the imperfective in Russian are replaced by the perfective in Slovene, which agrees with the previous findings, i.e., that the perfective generally covers a broader area in Slovene than in Russian (also for repeated action, historical present, imperative, performative use).
The article also points out broader comparative Slavic studies of verbal aspect, leading some linguists to the hypothesis that the nature of aspectual opposition is not necessarily in all Slavic languages privative, and that the semantic basis of aspectual opposition in various Slavic languages might vary as well (e.g., completeness in the Western group of Slavic languages versus temporal definition in the Eastern group).