DOLENJSKE NOYIC E Izliajnjo 1. in 15. vsacsga meseca. Cena jim je 3 poštnino vred z& celo leto niipvej 2 K, za pol leta 1 K. Nanićniua za Neindijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise s^irejenia urednik, naroinino in ozttaniU tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu, OoNpodarsko stvîiri. Oskrbovanje čebel v času rojev. liftjnik roje pozUti, Juny jili pcirebriii, Julij jili iiuleBeni In «T^ust ue jih boji. Pokjr umnega prezimovanja, ki znaci mojstra, ima čebelar v aa,m rojev največ prilike, da pokaže svojo praktično izvežbanost, in znanje v Čebelarstvu. Od pra-viliiejja oskrbovanja v teb (\veli dobah zavisi, s kakimi uspclii se bode bavH e to kmetijsko panogo in zato zasluži tudi to delo posebno pozornost. Ko je tedaj nastopila gorka spomlad s svojo oživ-Ijajočo prirodo, ko je vse v evetju na polju in travniku, na iijivab in seiiožetili, v vrtih in v gozda, takrat je "It lepem vremenu pogrnena eebelieam bogato obložena niiza. Z le njim lastno neumorno pridnostjo hitijo si pridobivat in prenkrbovat živeža za neugodni čas in za zimo. Vidno ae v panju množi med in cvetni prah ; vidno rHste in se širi velikost obsedenega prostora; vidno narašča ob enem zarod. Vse se giblje in deluje v panju ! Ni čuda, Če postaja prostor v njem pi'emajhen množeče iu rastoče število Ijtidstva ! Čebelar, ki vse to opazuje, pomaga pri tem čebelicam. Z veščo roko jim širi prostor v panj», dodaja prazne satnike in t>livirčke z začetniki in skrbi tako, da postajajo panji vedno močneji, t. j., da imajo vedno veČ ljudstva, medu i» satovja, veseleč se trenutka, ko mu bodo vsled^ po-ï^ianjkanja prostora in naravnega nagona začele rojiti. V tem stanju ao čebele na vrhuncu razvitka in moči. S tem se začenja doba intenzivnega oskrbovanja. V tem času je; 1.) Neobhodno potrebno, da ne puaéa čebelar svojega čebeljnaka o lepem vremenu nikdar brez zanesljivega nadzorstva, ampak da preskrbi, da se iiabaja kaka oseba v njega bližini, bodisi, da pazi samo ali pa da opravlja kak posel, ki zapazi izleteli roj takoj in tudi mesto, kamor se je vsedel. 2.) Pripravljene mora imeti, Če ne vee, vsaj nekoliko panjev, da takoj vsadi roj ali če jih je zaporedoma ali hkrati več, tudi te, ne da bi šele sedaj panje «"ažtl, popravljal itd. 3.) Pripravljeno mora imeti i vse čebelarsko orodje priprave, ki so potrebne, da more roj ogrebsti in opraviti, tudi če se je ta vsedel na neugodno mesto, če so čebele razdražene, da ga ne opikajo ter da ne pobegne. 4.) Za čas deževnega iu neugodnega vremena naj ima pripravljen med, da ž njim pita slabeje roje, zlasti ako nastopi po rojenju koj slabo vreme, da čebele ne trpijo pomanjkanja, ampak da neprenehoma čvrsto zidajo satovje in pitajo zalego. Ravno tako je koristen med za pozneji Čas, ko so travniki in košeniee pokošene, če ni gojzdov v bližini, kajti nek čebelarski izrek veli : Od sv. Marjeteij do nebovzetja Marije^) Čebela največ lakote užije. 5.) Odstranjuje vse ovire, ki škodujejo čebelam iu njih razvitku in sicer, da ne trpi pajčevine ne v Čebelj-naku iu njega okolici ; da ne dopušča, da bi v najbližji okolici gnezdili sicer koristni ptiči, kakor senice, lastavice itd., posebno pa bode preganja! srakopere ; da zatre vsako moljevo zalego in zabranjuje z vednim čiščenjem, da bi se ta največji čebeini sovražnik v panju ne ugnezdil in razširil; da preganja zahajanje mra\Ij v panje in da v poletnih večerih pazi, da mu ne dela metulj smrtoglavec škodo. G.) HrezmatiČnili panjev iu slabičev ne bode trpel v cebeljnaku, ampak bode skrbel, da dobijo prvi zopet matico in slabiče bode združil z drugimi panji. 7.J Imel bode v bližini vedno z vodo napolneno in zato nalašč pripravljeno posodo. Ker smo ravno v najlepšem spomladanskem času, želimo vsakemu čebelarju veliko majnikovib rojev, posebno pa še, da bi se k našim starejim izkušenim možem pridružili mlajši čebelarji, začetniki, ki bi se poprijeli te panoge tako, da ne bi pri naa čebeloreja od leta do leta pešala, temveč da bi se povzdignila na tisto stopinjo razširjenosti in izobraženosti, ki jo zasluži po naši ugodni legi in po izvrstni pasmi, ki jo imamo v domači čebeli. V ta namen imamo dandanes na Kranjskem na deželi toliko izobraženili mladih posestnikov, rokodelcev, obrtnikov, zasebnikov, itd., ki bi se lahko s to kmetijsko panogo bavili, da je neopravičeno in greli, da tak zaklad, ki nam ga je modri Stvarnik podaril, puščamo premalo izkoriščen. Opravilo, ki ga nalaga ta kmetijska panoga, pa nI ne tako obsežno, ne tako težko, da ga ne bi vsak poleg svojih stanovskih dolžnoBtij mogel z lahka in z veseljem opravljati, zlasti ker nam čebelarstvo povzroči le enkrat v letu bolj intenzivno oskrb in delo, katero traja komaj dva meseca, vse drugo delo se izvršuje ob prostem času, ki ga inia vsak več a!i manj na razpolago in katerega i navadno ne izkoristi. 1) 13. julija. — 15. avgusta. 9. štev rolitičiii pregled. Cesar je odlikoval ministej-skefia predsednika s tem, da mu Je podelil veliki križ Štefanovega reda. Korber si je to odlikovanje pridobil in tudi zaakižil 0 previdnim in spretnim ravnanjem v najbolj razburjenih časih. Po aklepn cesarjevem vpeljala se bode v Avstriji dveletna vojaška služba. Priprave za to se vrse z naj-vefyo naglico. Treba pa bo sedaj vsako leto več vojaskili novincev, kar bode stalo precej milijonov. Ik državnega zbora je za vinorejce važen predlog, naj država podpira priprave za odvračevanje slane. V jeseni predloži vlada poslancem v odobrenje postavo o zavarovanju delavcev. V Ljubljani vršile so se dne 20., 22. in 24. m, m. dopolnilne volitve v občinski svet. Izvoljeni so sami pristaši narodno-napredne stranke; ker se katoliško-narodna stranka volitev ni udeležila, je bila udeležba jako sUI)a. Tudi v Trstu se vrse občinske volitve. Slovenci 80 se jako dobro pripravili, in kolikor je sedaj znano, 80 zmagali v vseh šestih okrajih okolice. V Zagrebu je bilo minole dni vse po koncu. Ma-žarska vlada na razne načine kaže oholo zaničevanje in preziranje Hrvatov. To, kar Mažari s Hrvati počnú, mora tudi najbolj mirnemu razgreti kri. Vladi nasprotni hrvatski listi so drug za drugim zaplenjeni, ker se vlada boji, da ne bi svet izvedel, kolike krivice ee godé Hrvatom; več urednikov, sotrudnikov in drugili znanih domoljubov so zaprli, drugi so ubežali. Ječe so vse prenapolnjene. Ljudstvo se zbira v gostih gručaii po trgih in ulicnh, tako da imajo redarji, orožniki in vojaki, katere so sklicali od vseh stranij, dokaj opravila. Gibanje proti sedanjemu skrajno nepriljubljenemu banu vedno Ixdj narašča in govori se, da bo odstopil. Ruski car je precej svobodomiselno in novodobnim razmeram primerno preuredil ruako šolstvo. Podučni so dogodki na Francoskem. Z nedopovedljivo silo preganja in izganja vlada redovnike. Ti pa gredo večino v Ameriko in Avstralijo, koder Jih z veseljem sprejemajo. Pa vsi redovniki ne gredo kar na prvi poziv, ker v tem pač niso dolžni vbogati vlade, kako naj služijo Bogu. Pred vsem karttizijani so vlado obvestili, da se umaknejo le surovi sili. Tako so storili tudi premnogi drugi redovniki. Vlada ne vé, kaj bi storila. A dovolila si je še drugo krivico. Combea, odpadnik duliovskega stamt, je škofom prepovedal, da ne smejo redovnikom dovoliti, da bi opravljali kaka cerkvena opravila, zlasti, da redovniki ne smejo pridigati. Komu naj škof dovoli pridigati in komu ne, o tem pač samo on odločnje ne pa vlada. Škof v Nancy-ju seje ostro postavil vladi po robu, in drugi ga posnemajo. Zato ran je pa (Jombes odtegnil plačo, a duhovniki in verniki mu pošiljajo svoje prihranke. Junaški zgled škofa, ki se je potegnil za pravice sv. cerkve je silno navdušil francoske katolike. — In kaj ima francoska od tega boja? 50 miljonov na leto veČ stroškov za šole iti učitelje in še bo ostalo veliko otrok brez poduka. Kakšni da bodo, si vsakdo sam lahko misli. A kaj je vladi na pravi omiki in nravnosti ljudstva ! Prvo je boj in sovraštvo cerkvi, potem dolgo niČ ni, potem šele svoboda in omika. A to preganjanje bo francoske katolike le ojačilo. Dobri bodo se boljši, slabi pa bodo odpadli. V balkansko vprašanje posegajo sedaj štiri države: Avstrija, líiisija, Bolgarija, Turčija. Turčija noce nič storiti, da bi ukrotila albanske vstaše in tako pripravila mir v deželo, Bolgarijo pa dolže, da na tihem in skrivnem podpira vstaše. Uusija in Avstrija pa skupno in složno zahtevate, da i Turčija i Bolgarija store svojo dolžnost. Sultan je sicer poslal do 250,000 mož v nemirne pokrajine, a nič ne pomaga. Vstaši ropajo, morć in po-žigajo da je groza, ter se tako maščujejo nad Tiirki, ki 80 svoj čas podobno ravnali ž njimi. Vstasi imajo pripravljenih 100.000 dobro oboroženih mož, obilo orožja in streljiva, tudi dinamita imajo dosti, s katerim nameravajo v zrak razstreliti razna turška uradna iu javna poslopja. Italija je Avstriji zvesta zaveznica, kakšna, kaže to-Ie: V Palermo so zborovali dijaki, Garibaldijev sin jim je poslal pismen pozdrav, v katerem je pisano, da je Avstrija država, ki mora izginiti iz zemljevida. Dijastvo je te besede navdušeno odobravalo. — Iraška vojska bo imela svoje vojaške vaje letos proti avstrijski meji, kar se zgodi letos vprviČ. Angleški kralj l'jdvard VII. se je mudil zadnje dni aprila v Neapolu in Rimu, začetkom maja pa gre v Pariz. v rim! Do Padove. (Djlje.) V Pdiitablju je bila zmešnjava. Eni ao se peljali kar dalje Ěez mejo v Pontebo, drugi, velika veéiua, pa smo ostali še na avstrijskih tleh, V krasuem, velikem salonu žeJeznišk« restavracije smo zasedli naglo vse mize in čakali vliika, ki bo pripeljul druge nmmrje od Duiiaja sem. Dolgo je bilo to Čakauje in mučno. Zato 30 se nekateri podah ćez mejit pogledat, kako se godi oiiim. ki so se peljali naprej. Meja med Pontabljem in Pontpbo ter tudi meja med obema državama je reka, imenovana Fella, ki šumi pod precej visokim »Kistom. Ob obeh straneli so straimce, áiroko odprte, v katerih Ěakajo linaucarji potnikov. Na laiki strani je bila vrh tega se preko ceste potegnjena debela železna veriga. Čudno je, kaka razlika med tu in tam. Tu v Pontablju vse nemško, tam vse laško, tu domaće, tam vse tuje, nié prehoda ni, ampak strogo luèeno. Laška straža nas mirno pusti, in kmalu smo na kolodvoru, koder najdemo naše ljube sopotnike v tesni, ozki restavraciji. Ze imajo pred seboj one z bičjem ovita trebnhaste steklenice, ki so nas prihodnjili 14 dnij vsepovsod srečavale, in ki se splošno zovejo „chianti", ker se navadno v njih daje na mizo našemu burgundcu podobno vino z imenom „chianti". Vino ni slabo, a pili smo se dokaj boljše, tudi drago ui, in še steklenico imaš po vrhu, S tem vinom pridno zalivajo popotniki, kar so SI doma naložili kot breŠno, in zares, ni malo to. Pa Êako diše te klobase in sunke in potice! Vsaj Uflkaj domačega. Hudomušen gospodje dejal, da bi vsak Kranjec za nami sledil prav do Ilima po tem značilnem duhu. Mora že sam \edeti, da je to res. Tn smo tudi imeli priliko dati na poskušnjo svojo lasčino; ej, bože moj, malo je je in slaba je, pa bolje kot mé, in razumemo se vendar le. Do Rima se naa bo že še kaj prijelo laških besedij. Ko smo izdali prve lire podobne našim kronam, in (»drinili težki bakreni denar, ki je moćno podoben našim nekdanjim „Četrtflkom", napravimo se nazaj na Avstrijsko, In da ne pridemo prazni nazaj, vtakne eden tudi eno steklenico - pletenico pod suknjo, da ima dokaz; na Tjaskem smo bili Ko bi se bili peljali do Poutehe, pa bi si bili priliranili nerodno in neprilično pot, ki smo jo nastopili sedaj. Tavali smo po slabo razsvatljenih blatnih ulicah 3 kovćegi obloženi <1« iniistii in laške finnnètie strjiie, Ti B<> posebno stikali za tobakiim in ciguraiiii. Tudi po kavi so povpraševali. A ko nisu II 6 iiasli, natfde knž s kredo na kovčeg m dobro je Čudno se nam je zdelo, zakaj so jim tako dišale naše cigare, a zvedfli smo pozneje, njih tobak m cigare so za nié. In menim, da, ko bi se kdo z^ćel z laškim tobakom uĚiti kaditi, bi gotovo opustil to razvado. Na kolodvoru y Ponlebi vendarle dočakaiHo romarskega vlaka, se bomo saj kam vaedli m ae ïimlo naslonili, ker spantc je prišel s težko premagljivo silo, vkljub kavi in čaju, s katerim nam je postregel laaki gostilničar. A glej, kaj dirjajo Inêki ktuulukterji ob \laku a tako naglico gor in dol? Kaj pa je, kaj tako kriče'? Ćemu merijo naše vozove z nekimi „latami" ? In slednjič izvemo, res ne v svoje veselje: dunajski vlak ne moro ves do Kima, nekaj vozov je preširokih za tunele laških železnic! Presesti bo potreba nekaterim, mi pa, čakajmo, vadinio se v potrpežljivosti in ogledujrao laške orožnike, ,,ka-1'abinieri" imenovane, katerih dva ee saiiioznvestiin sprehajata gor in dol pred kolodvoiom. Ti so še dokaj lepi in čvrsti ljudje, slišali smo pozneje, da so prav res izbrani, a dosti Šibkejši in alabejši so vojaki, saj teh par gorskih lovcev tu pred nami je zraslo pod srednjo možko mero. Tudi sicer je v Italiji videti malo krepkih vojakov. Na»i fantje gotovo za tri, štiii zaležejo in bi se vsak tudi s petimi spustil v boj. Slednjič po dvenrneni čakanju, ki pa ni bilo na vsporedu, 80 vredili vozove in sedaj liitro na svoj prostor. Med tem ko sem imel nninega opravka v vozu, v katerem se je vozilo vod.sivo romarskega vlaka, so drugi zlezli v vozove. Ko se tudi jaz spustim v tek proti zadnjemu koncu slloo dolzega vlaka, ř.e da vlakovodja znamenje za odhod, teČem, tečem, a teci s kovčekoiii, dežnikom in celim kupom papirjev v rokah èft moreš. To iiKtjo zadrego vidi nek gospod kanonik, ki me je poaiial iz dijaških let, pokliče me po imenu, mi odvzame kovčeg ill potegne v voz, in še niso dobro vrata zaprta, že potegne *!ak in gremo v predor, ki je precej za kolodvorom. Hvala Bftgn in dobremu gospodu, sicer bi bil ostal v Pontebi, tako pa sem se vozil skoro do Padove v prvem razredu. Pač ni nesreče brez si'eče. In z velikansko hitrostjo drvimo nizdoli nied gorami in pieko mostov in skozi predore — tako nam pové uho, kadar ne spimo — v teneško ravnino. Le na večjih postajBli se ustavlja vlak. Skoro se začne daniti, a videti ni l0 letih z njih potomci na Angleže iznnrodijo. Obupni položaj dolenjskega kmeta. — V črno-"'»ijskem, novomeškem, kiškem in kočevskem okrajnem gla-Vflrstvu se ljudstvo posebno izseljuje, tako, da je y teh krajih danes že prav težko dobiti zdravega, čvrstega možkega v starosti od 20 do 40 let za poljska, vinogradna in obrtuii dela, kajti vae hiti v Ameriko, Večkrat je bilo čitat), uaj, kdor le more ljudstvo odvrača od izseljevanja v Ameriko, tudi vlado so klicali na pomoč, naj izseljevanje otežkočuje in zadržuje. A to je vse zastonj, saj se ljudstvo za kratek čas ali zabavo v Ameriko ne izseljuje. Nas kmet po Dolenjskem ima proti kmetom po Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in plan nskih deželah prav malo posestva; travnikov ima malo kdo, mesto tistih ima pa največ slabe košenice; gozdo? ali nmm ali jih ima pa mnogo premalo, in še tiste močno izsekane, tako, da mu navadno zelo primanjkuje nastelje in gnoja; zemlja je po največ rumena ilovica, na kateri pridelki le teduj dobro obrodijo, ako se jim dobn» gnoji. Kmet s 15 orali sveta velja pri nas že kot imovit mož. Največ je pri uas kmeto/ s pod 8 or»li skupnega zemljišča. Pred nastopom trtne uši in pe-ronospitre pridobivalo se je po Dolenjskem mnogo okusnega zdravega vina, katerega so posebno Gorenjci in Korošci radi pri nas kupovali. Nastopile so pâ omenjena trtne bolezni, vinorejatvo ja propalo in revni kmetovalec, kateri je imel svoj vinograd v malovredni nizki ilovnati zemlji med skalami, na kateri je po prejšnem obdelovanju vendar z obilim trudom pridelal nekaj polovnjakov vina in s prodajo tistega poplačal davke in obresti od dolgov, je bil zdaj prisiljen obdelovanje vinograda opustiti, in je tako izgubil še ta dohodek od kmetijstva. V tacili skalovitih vinogradih, kjer je preje rastla vinska trto, kateii se radi nizke zemljo ne dajo rigolati, raste aedaj fižol in koruza, in še to kaj slaht». Ako se k temu vpošteva, da je naš revnejši kmet, kateri ima posestya pod 8 oralov, (in tacili kmetovalcev je po Dolenjskem do tri četrtine), po največ zadolžen, ima največkrat, mnogo otrok, je skoraj vsako leto oškodovan po toči, zgodnjem mrazu, živinskih kugah in zaprtijah, ako se vpošteva, da vsled pomanjkanja gnoja, ker je zemlja izsesana, ista vsako leto slabeje rodi, da imajo poljski pridelki od leta do leta uižje cene, poljski delavci so pa leto za letom dražji, in se jih sploh le težko še dobi, ker vsi boljši delavci v tuje kraje odpotujejo, potem se ni čuditi, ako se naš kmet leto za letom bolj zadolžnje in kouečno v obupu svoje posestvo proda, ker ne mara doma poginiti. Dosedanja pomoč je nedostatna. — líeanično je to, da so država, kmetijska družba in I'azni okraji napravili trtuice, iz katerih kmetovalci cepljene ali nt-cepljene amerikanske trte in poduk o novi saditvi trt dobivajo; tudi se jim dajejo večletna brezobrestna posojila za napravo novih rigolanib vinogradov. Vse to pride pa le boljšim kmetom, večjim posestnikom največ v korist, revnejši kmet, kateri je prisiljen v Ameriko odpotovati, si pa tega ne more oskrbeti, ker rigolanje je dragoceno in zelj trudapolno delo, lu tako, ker ubostvo pri kmetovalcih po Dolenjskem leto za letom narašča, je naravna posledica, da istim potom tudi blagostanje pri trgovcih, obrtmkili in posestnikih po dolenjskih mestih in tr|;ih tako zelo propada, da je p-ava bela vrana pri nas tisti, kateri je še brez dolga. Dežela je paČ vstanovila na Grmu pri Novem mestu kmetijsko in vinorejsko šolo celej deželi v koriït, kajti po poročilih obiskuje to šolo več Gorenjcev, Notranjcev, Primorcev in Štajercev, kakor pa Dolenjcev. To šolo obiskujejo tudi največ sinovi imovitpjšili kmetovalcev, ker le tem je v prvi vrsti namenjena. Deželne štipendije so majhne, in kedor hoče sina notri solati, mora še mnogo dodati iz svojega. Tega pa revnejši kmet ne zmore. Ako pa našemu kmetu dobrih travnikov in gojzda manjka, ima le malo zemljišča in veliko dolgov, potem mu tudi v kmetijski šoli izšolani sin ne more doma čudežev delati, ako bi zanj se toliko žrtvoval. Kranjska dežela je prispevala s precejšnjo vsoto dolenjskim Ratečam k gradbi mosta čez Savo. To je popolnoma lokalnega pomena in le malej okolici v korist, ker šenirupei'ske in mokronoške okolice vsakdo potuje raje v Sevnico na železnico, kakor preko strmega Brunka in Eateč na Zidan mířst. Regulira se Mirna na Dolenjskem, kar bode mnogo denarja veljalo, a bode le v korist maloštevilnim imovitojšim posestnikom, kateri imajo svoje travnike ob Mirni, širši Dolenjski pa v nobeno korist. Gradilo se je na Dolenjskem potem, ko jih je bilo že mnogo po drugih krajih dežele dograjenih, z dr/.Hvnim in dežťlnim pria pe v kom vodovode v Kočevju, Črnomlju iu Novem mestu, Piiznamo radi, da so vse te naprave dotičnim krajem zelo koristne. Ali pa mislite, da se b« vsled teh resnično koristnih naprav tudi 1« eden Dolenjec ninnje v Ameriko preselil? Rateski most je bil potreben, uravnava Mirne ravno tako, in vf^dovodi z zdravstvenega ítaliáéa silno koristni. Pii vseh teh koristnih napravah pa naše ljudstvo gineva, propada, ker vse te naprave našega ljudstva ne živijo; radi njih lahko pogine. Nečloveško bi bilo naše ljudstvo skozi toliko časa od izseljevanja za-diževati, dokler se mu ne dá potrebnih sredstev, da bi se za moglo na svoji rodni zemlji pošteno preživeti. (Dalje pribodujič.) Nekoliko o razsvetljavi Novega mesta. Po celem svetu se posebnu v mestih največja važnost pripisnje trem glavnim ljudskim potrebam in te so: zdraya pitna voda, čisti zrak (kanalizacija) in svetloba ali luč. Zdravo pitno vodo smo po trnjevem potn dobili, kanalizacija se bode počasi prav gotovo izvršila, ker se bode že letos okoli 20 000 K za to uporabilo in se bo ista nadaljna leta nadaljevala, torej je upanje, da se v doglednem času dogotovi tudi to delo. Torej nam je tudi skrbeti za primerno moderno luč, in v tem oziiu st< ril je mestni odbor prti kttrak. Katera luč je za Novo mesto najbolj pripravna, to vprašanje je še danes nerešeno. Za javno razsvetljavo imamo danes na razpolago: 1. Električna Inč; 2. Ogljikov pliu^ 3. Acetylenov plin in 4 Vi^dikov plin; drugih ne navajam. Električna luč je tam, kjer se ne nahaja stalna vodena moč, silno draga. Ogljikov plin se zamore le takrat uvesti, ako je dosti veliko odjemalcev, ker »o iipravni in vzdrževalni stroški veliki. Acetylenov plin je zaradi jednostavnosti in kakor tudi upiavnih stroskov precej ceneji. Vodikov plin je danes jako malo razširjen in ima prectj napak. (Našel se je prijatelj, kateri v svet irobi, da je mestni odbnr precejšnjo svoto odobril za proučevanje tega vprašanja, res velikanski zneiek za — berača, za mesino občino igrača, strmite in Čudite se 50 K?! Velikansko, kaj ne?) Vsaka gori navedenih lučij ima svojo dobro in svojo slabo sti'an. Piediio se bode torej odločilo, kaka luč naj se vpelje, treba bo dognati število odjemalcev oziroma število lučij (svetiljk) in sioprav, ko bode t,o določeno, bode mogoče storiti pravoveljavni sklep. Glavno pratilo pri tem bo, da bi bila sprejeta katerakoli luč, da bode ista morala pokriti vse vzdrževalne stroškf, kakor tndi amortizovati dotično potrebno glavnico. Kmalu se bodo razposlale dotićne pole na vse interesente i 11 od udeleiibe ter števila potiebnili svetiljk bo v prvi vrsti V'dvisno, za kako InČ se bode pozneje odloČilo, ker le zadostno število odjemalcev zamore tudi zagotoviti rentabiliteto podjetja. Pomisleki, kateri so «d neke strani proti ncetylenovi luči posebno glede varnosti, moremo le toliko povedati, da je ni in mogoče ne bode nikoli iznajdena luč, kaiera bi bila tako malo nevaritn. Petrolej je zahteval gotovo že veliko žrtev in vendar v vaaki hiši je nekoliko petrolejskih svetilk in še nismo slišali, da bi kdo raji imel lojeno svečo v sobi mesto petroleja! Tudi vsa novejša prometna sredstva so za človeka nevarna, ako se ž njimi neprevidno ravna, a vidimo, da se ljudstvo v kratkeui času istim popolnoma privadi, ker drugače bi morali po svetu peš hoditi. Čez morje pa nikoli! Mestno županstvo prejelo je že razne ponudbe za načrte, proračune itd, glede ogljikove luči, električne Inči in acetylenove luči, ter se bodo dotični pregledali in razmotrivali. Na prebivalstvu samem je, ali dobimo moderno luč ali ne. Za. danes le toliko. S, Piše se nam: Iz Belokrajine. Pomenljivi dnevi za Bebkrajitio so bili okrog bele nedelje. Ustanovili ste se namreč mladeniške Marijine drnžbe za metliško in črnomaljsko župnijo. Pre- svetli knez in škof sami so pohiteli radostnim srcem iz Ljubljane že v soboto pred belo nedeljo k vsprejemu v družbe. Že v prvi občini metliške župnije so se zbrali možje lokviški, da so pozdravili po svojemu skrbnemu županu g, Drsgovanu svojega nadpaatirja, Nad vse prisrčen pa je bil pnzdrav Presvetlega v Metliki od fantov ob slavoloku, stoječim med Zalokarjevo in Weiblovo hišo. Pa tudi dekleta niso hotela zaostati v udanosti do svojega nadpastirja. Krasen šopek, katerega je vročila Presvetlemu gospodičina Evgenija Golob je tolmačil ta udana Čutila. Zvečer v soboto pa so napravili fantje sijajno bakljado v proslavo Presvetlega in veselega dogodku, ki jih je čakal drugi dsn. Přišedši po mestnem trgu do proátije je zapel ogromen pevski zbor mlaleničev in deklet pod vodstvem organista g. Mihelčiča tri krasne pesmi. Visoko iz zvonika pa je zužarel napis; „Metlika Jezusova po Mariji 1" Drugi dan dopoludne je bil vsprejem I20terili mla-deničev v družbo v prav čarobno od vrlih mladenk ozsljšani cerkvi. Popoludne se je pa blagoslovila krasno izdelana zastava dekliške Marijine drnžbe. K ttij slavnosti so prihitele, kakor dopoludne mladeniške, tako popoludne dekliške Marijine družbe iz sosednih župnij : Hiilior, Itadovica, Semič, Črnomelj in Podzemelj, Po dovršenem cerkvenem opravilu so se odpeljali Presvetli v spremstvu kranjske in hrvatske duhovščine oiiiskat na Hrvatsko sosednjega dekana, gospoda Vidoviča v Kamanje, kjer so bili vsprejeti od ondontnib dostojanstvenikov kar najlepše. Posebno je ugajal vsem pozdrav šolske mladine. Vidi se pač, da je v rokah vernega učitelja, ki visoko spoštuje cerkvenega dostojanstvenika. V pondeljek dopoludne so obiskali Presvetli še ludi grko katoliškega dekana pri Sveti Nedelji gospoda Visoševiča, na kai' so odrinili v Črnomelj, kjer so vsprejeli drugi dan okrog sto fantov in sto deklet v že ustanovljeno dekliško družbo. Marijinim družbam, pa, ki bodo velikanskega pomena za belokranjsko ljudstvo v verskem in družabnem ozirn tudi v daljni Ameriki, kličemo: Le naprej v krščanski zavesti ! DomaČe venti. (Osebne vesti). Cesar je imenoval deželnosodnega svetnika v N(vem mestu g. Ludvika G oli a za deželnosodnega nadsvetnika na sedanjem mestu, (Premeščen je) č. g, Jakob Benedičič, kaplan v Šmarjeti, kot župni upravitelj v Črni vrh nad Polhovim Gradcem. (Umrla) je na Drski pri Novem mestu g. Ana Jenič, mati generalnega zastopnika za Bosuo in Hercegovino ces, kralj. priv. jadransko zavarovalnega društva (Riunione Adriatica v Ti stu) v Sarajevu gospoda Vekoslava Jeniča, v 88. letu svoje dobe. Bila je 25. m. m. pokopana v Novem meslu. (Dolenjsko pevsko društvo) priredi 9, t. m. zvečer ob 8. uri v čitalnični dvorani običajni pomladanski koncert s plesom. Vspored se priobči na lepakih, posebna vabila se ne bodo raznašala. Pristop imajo člani narodnih društev in po njih vpeljani gostje in sicer člani „Dol, pevskega društva" brez vstopnine, (Šola „Glasbene Matice y Kudolfovem«) priredi koncert 2, maja 1903 v Čitalnični dvorani v Novem mestu. Voditelja gg.: Ignacij Hladnik in Anton Spaček. Vspored na lepakih. Početek točno ob polu 8, uri zvečer. Cene prostorom : Sedeži v prednjih petih vrstah po 1 K 20 li, od šeste vrste dalje po 1 K, stojišče 80 li, dijakom 40 h. Sadeži se dobivajo v knjigarni J. Krajec nasi., na dan koncerta od 7. ure zvečer pred dvorano. ^ Posebna vabila se ne raipošiljajo. (Nesreča), Dne 22. m. m. storil je nesrečno smrt Janez Cugel, star 16 let, iz brusniške župnije, ki je služil pri Franc R-ihrmannu, gostilničarju na Malem Slatniku za hlapca. Ko je razkladal smrekove hlode, ga je po neprevidnosti en hlod pobil takoj do smrti. (Povozil) je v Noyem mestu 22. aprila 341etni Janez Mihelič eoletno oskrbnico c. kr. stotnika pl, Lehmauna Heleno Pire. Dan potem je umrla, (K o m i s i j s k i o b h o d) v zadevi poprave občinske ceste Birčna vas — Hmeljnik, preložil je deželni odbor radi slabeg» vremena na dan 5, maja. (Novomeška požarna bramba) si je kupila novo jako uporabno iu pripravno Icatvo. 16. m. m, so jo poskušali lia glavnem trgu. Stane 1400 K. (Uatrtilil ae je) v Ljubljani 25. m. in. Ferdinand Marki Gnzani, vodju c. kr. okr, gtavHratva in deželnovladni svetnik. OmraĆil se mu je bil duh. Bil je svoj ćas okrajni i;lavar v Ornonilju. Priljubljen je bil pri ljudstvu kakor ne z lepa kak ))olitiOen uradnik. Z'irađi vestnosti v službi, prijaznosti v obievanju cenili so g» njegovi predstojniki, spoštovali tovariši, Zapnst.1 vdovo in tri otroke. (Na pokopališču) opaziti je v zadajem Času dokaj zlovnljuili, hudobnih tatvin in poškodb pri cveticah na grobeh. V imenu občinstva zahtevamo, da se take tatvine prav ostro kaznnjfjo, pred vsem doma slariši. Grobi naših rajnih nuj bodo vendar vsakemu svet kraj Dosedaj se je posrečilo samo v «nem jitii.-aju dobiti storilca. Opozarjamo tudi, naj obiskovalci grobov ne puščajo rn,ilili vi-iit odprtih, marveč naj jih skrbno Zapirajo. (Na (lolen j ski h žel eznic&h) se voznirtd a 1. majem nič ne spremeni. Iz Novega mesu odhajajo torej vlaki : zjutraj ob 5. uri 34 min., dopoldne ob 11. uri 22 min., popoldne ob 5. liri 25 min,, in prihajajo v Novo mesto: dopoldne ob 10. uii 23 min,, popoldne ob 4. uri 11 min., zvečer ob 10. uri H min. (Lanski vinski pridel ek) se vedno boljše kvalificira. Vina iz slaviii'znanih vini^gradov Gadova peč, Hučje, Šrtenski vrh, Pirnski vrh so gl«đe okusa kakor tudi jakosti uprav izborna. Na prodaj ga imamo se vec tisoč veder. Gostilničarji in vinski trgoici, pridite k nam ter pokusit» naňo dobro i« zdravo dolenjsko kapljico. Sigurno se vam bo tako omilila, d* se t'oste težko ločili od nje. Tozadevne informacije daj« iz prijHziiosti in v interesu kriievskih vinogradnikov Ivan Ml In ar ič, nadučitelj in vinogradnik. (Deželni odbor) obvešča s tem vse mlekarske-sirarske zadruge in kmetijske podružnice, da se zglasé pri deželnem fldboru, ako želé dobiti deželnega airarja, da uravnava njih mlfkarne in sirarne, ~ Tudi za poletno planšarsko dobo je na brezplačno razpolngo deželni airar, ki more tudi za nekaj [(kIiio7 ostati na ptnninah. (Cea kr. ministerstvo) notranjili zadev je poizvedbo, da skuša luk zdravnik dr. pl. GotthanI v Ignape (Brazilija) !!vab;ti izseljence v S. Paolo v ta namen, da bi si njegova posestva obliudil. Dotična posestva go blizu moija ležeča, de-looia p:i tudi v iintranjem ozemlji. Ona pri morju ležeča zemljišča so za izseljence v.sled tega skrajno ntugodiia, ker se "a iitili le najslabše pridelke doiiavi, diug;a v sredini ozemlja pa vsled pomanjkanja slehernih komunikacij sploii nič vredna. — Gifde na te i-koltíčine je treba, da se ljud.itvo o nakani pl. Gotthard a svari, in posehio na neugoden socijaleii in gospodarski položaj opozori. — Ker je v »vodno omenjenem dobavnem razpisu vlade države St, Paolo pogojeno, da .se mora za slehernega izt«eljenca doprinesti potrdilo oblasti slednjega stal-isega bivališča, v katerem je overjeno, da pi'ipada poljedelski 1'odbini, da je delozniožen, iu kako je njegovo nravno in državljansko vedenje, se občinam strogo prepove, sploh kaka taka «pričevala izseljencem izdati, temveč jih opozoriti na pred leti se pojavljenim žalostnim shičajim, katerim so ae tak' atni izšel enci v Brazilijo razpostavili in so tudi valed nečloveškega ravnanja ž njimi v Braziliji večinoma od gladu in bolezni tam pomrli. (O. Hai-tmanov oratorij „sv, Frančišek") se je obneael nad vse izvrstno. Uspeh je prekosil tudi najdrznejše imde. Prostorna stolnica je bila oba večera do zadnjega kotička natlačena, in tudi, ko so v tret|jič izvajali oratorij v minski cerkvi, še mnogo mnogo ljudij, niti domačih niti od daleč prišlih tujcev ni moglo dobiti prostora. Občinstvo je bilo kai' očarano vznesene in globoke zamišljene skladbe. Umetnika, ïi^i ai je a svojim neprisiljenim, poiiižniiit in ljubeznjivim nastopom kmalu pridobil src* poslušalcev, je občinstvo biirno pozdravljalo, kakor je bilo tudi slov« na ljubljanskem kolodvor« prav prisrčno. P. Hartmann je opetovano prav zelo pohvalil oba zbora „Glasbene Matice" in njijn skrbnega, spretnega in neumornega vodjo, g. M. Huhada. Obiskal je se Bled njega okolico, ter obljubil, ako mu bo mogoče, še priti v Ljubljano. „Glasbena Matica" je pač veliko delo storila s tem 01'atorijem in ai utrdila svojo že priznano veljavo. (Poučilo) kaj je kurj» kolera (kurji typhoid) in kako jo je zfttirati — 1. Kakšna je bolezen in kako se razširja. Kurja kolera je nalezljiva, prav lahko prenesljiva bolezen, ki se loti dnmnče kuretme, zlasti kokoši, puranov, goai in rac, in brez izjeme smrtno konča. Zdrava knretina naleze bolezen največkrat, če ae nanovo spusti k ujej bolna kuretina. Razen tega se Ěiri bolezen tudi s kuretino, ki je na ujej poginila in z odpadki (z jajci, kurjekom, krvjo, drobovkom, perjem itd.) živili ali zaklanih bolnih koktiši, gosi, rac itd- Tudi se more zdrava kuretina okužiti s tem, da pride na ceste ali pašnike, v potoke in kale, kjer je bila poprej bolna kuretina. — 2, Kako se kurja kolera spozna V — Da je kuretina okužena, se spozn* najprej po iem, da ae pripeté nepričakovani smrtni primeri. Gosi, kokoši, race itd, poginejo večkrat, ne da bi se mogla na njih opazovati kaka očitna znamenja bolezni. Pri natančnejši preiskavi je pa potem, ko so se pripetili prvi smrtni primeri, opaziti, da lo nekatere živali medle in žalostne, da perje šopirijo, perotnice pobesajo, večkrat bljujejó in trpé zii smrdečo drisko. Od sebe dani kurjek je najprej gost kakor močnik in belorumene barve, pozneje slizast, voden in zelenkast. 3 Kako je odvračali kurjo kolero? — Da ae kuga ne zanese, se je najbolje ravnati po naslednjih varnostnih naredbah : a) Ogibati se je nakupovanja tuje iz inozemstva importirane kuretine; b) odstranjevati in neškodljive storiti je odpadke v domaČem gospcidarstvu zaklane ali porabljene tuje kuretine; c) kuretine ni puščati na take cest«, pašnike, potoke itd., kamor zahaja tuja kuretina ; d) ni puščati, da bi kupčevavci s kuretino hodili po dvorcih, Kadar ae ni mogoče izogniti nakupovanju tuje kuretine, kakor n. pr. za pleme, tedaj je svetovati, da se kupljena kuretina drži zaprta 6 do 8 dni v posebnem prostoru in se šele potem spusti k domači kuretini, ako se v navedenem času niao pokazala nikakorSiia znamenja bolezni. Kot «hranilna sredstva je nadalje upoštevati tudi cepljenje zojier bolezen. — 4, Naredbe po izbruhu kurje kolere. Obolelo kuretino zdraviti, je navadno brez uspeha in zntorej to tudi ni priporočati. Veliko piimerneje je, obolelo kuretino nemudoma zaklati in neškodljivo odstraniti, ker sc iako samo v posameznih primerili pripeti, da ozdravi. Na vsak način ae mora kuretina, ki je navidezno še zdrava, od obolele »M bolezni sumljive kuretin» takoj odločiti in v posebnih prostorih pospraviti. Zdrava kuretina mora dobiti tako posodo za pičo in pitje, ki je obolela kuretina še ni rabila. Dalje se priporoča na videz zdravo kuretino ločiti v več m&njsih pai'lij, in ubraniti vsako dotikanje teh partij. Kuretina, ki je poginila, ali bila bolna zaklana, se mora z vsřmi deli tudi s perjem — ako se pfrje ne more na neškodljiv način tehnično uporabiti (s prcdelaiijem v kafildesinfcktorjn) — sežgati ali pa na prostoru, za mrhovino odločenem, tako globoko zakopati in z ugašenim apnom posuti, da je mrtva kuretina ntjmanj 1 meter visoko z zemljo pokrita. Jako nevarno je mrtvo kuretino zakopavati v gnojne jame ali na gnojišča, ker se kužuina kurje kolere v gnoju dalje časa vzdrži in more s tem novi izbruh kuge provzročiti. Kadar je v kakem okuženem dvorcu vsa kuretina poginila ali bila zaklana ali kadar je od tega časa, ko je zadnja žival poginila, bila zaklana, ali je ozdravila, že minilo osem dni, tedaj se morajo vsi prostori, ki je v njih bivala bolna kuretina in — v kolikor je to mogoče — tudi vsi predmeti, ki je ž njimi prišla v liotiko, korenito očistiti od kužnine. — Najprimerneje se zgodi očiščenje tako: a) Kurjak, ostank« piče in skupaj pometeno nesnago je sežgati ali pa tako, kakor kuretino, ki je za kugo poginila (tretji odstavek) zakopati; b) tla, vrata, stene, grêile, poiode za pičo in |)*tje je z vročim sodalugom (tri kilograme pralne sode na 100 litrov vode) korenito pomiti ; pošitodovane in malo vredne lesene predmete je najprimerneje sežgati. Zemljo in pesek je, ako možno, najmanj 10 centimetrov globoko izkopati in izkopani material ravnotako kakor kurjak in nesnago (po odstavku a) zakopati. Plavali.sča je izpustiti in korenito počediti ; c) očiščene kurnike, je izdatno prezračiti, potem je d) tla, stene, vrata itd, z be-leiem (pet kilogramov ugašenega apna na 100 litrov vode) pobeliti. To se vsled razjiisa c. kr. ministrstva za notranje itvari z dne 31. marca 1903, st. 10.585, daje na znanje in občno ravnanje. C. kr. dežfllna vlada za Kranjsko, 9. aprila 1903. (Nagle smrti) je umrl 26. m, m, Andrej Levstik, kmet IZ Pudgorice, župnije Dobrepolje. Zdravil se se je v bol-iiioi usmiljenih brutov, a želel si je doiimv. Komaj [nv sed*! v Tlak, se zgruJi inctev, zadet od aríiie kapi. (Ob i 9k ovan j e pres v. Res nje g a Telesa), Otrokom, ki se pripravljajo za prvo sy. olibajilo, priredil „Kršćanski detoljiio". Z dovoljenjem vis. častitega kn -sk, ordinariata. Str, 16. Cena 6 vinarjev, — Otroci, ki se Loôejo dobro pripraviti za prvo sv. obliajilo, morajo prav jnigosto obiskovati 8v. Eešnje Telo. Ta knjiga jib poučuje, kako naj se pri tem vedejo, in kaj naj molijo. Molitve so prav kratke, tako, da jib bodo otroui laliko vsak dun niolili- Tudi so prirejene za skupno molitev. Gotovo bodo katelietje za knjižico „katol. društvu detoljub"V" prav hvaležni. Dobiva se pri J. Krajec «asi. v Rudolfovem. (Današnji list) obsega deset strani. Uu/ne stvari. * (Ne zasramuj sv. spovedi.) V Steinberf^u na Tirolskem si je dovolil neki breíibožni mladenič leta 1865 prav ostudno in pregrešno šalo. Imet je prav zelo velikega psa in s tem psom je prišel nekega dne k svojemu župniku in mu rekel, da naj spove psa, će hoèe. Gospod župnik je mladega brezbožneža re.suo pogledal, misleč da ima pred seboj lilaznega Človeka. A oni je pimovil svojo nesramnost in začel it: diugače zssramov»ti zakrament sv. spovedi. Na to je župnik začel svariti mladega pienapeteža, a oni se mu je le smejal. Konečno ga je župnik odslovil z besedam r „Ne pozabi, da ima ljubi Bog zelo tanka ušesa in da sliši vsuko zasra-movatije. Libko se tudi piigodi, da boš se želel ípovednika, pa ti ga ne bi) Gospod Rog dovolil." — Besede iupnikove HO se spolnile novembra meseca 1872. Dva tedna po poroki je šel zasramovalec sv spovedi v gozd sekat drva in neko deblo se je zavalilo nanj. FoslitM S'i naglo po duhovnik», župnik je hitel s sy. popotnico, kolikor je la mogel, a lendar je došel jirepozno. Mladi imiž je umrl, predno se je mogel »povedati. — V obližju mesta Emilia v gorenji Italiji je sel leta 1864. mestni meaar od hiše do hiše, da bi nakupil pri kmetih kaj živine. Ko stopi po takem opravku pri nekemu kmetu v hlev, da bi si ogledal vola, je vidfl blizu vrat komaj par dni Staro slabotno tele. Takoj se posuli proti domačemu gospodarju: „Pojdite po duhovnika, da mu bo dušo prebla-goslovil in da je bo spovedal. Tele ne bo več dolgo živelo." — Kmet je molčal na te brezbožne besede, mesar pa se je poslovil in odšel proti domn. Ko je šel mimo farne vasi, je ae stopil v žtipnišće in dejal župniku, da ima ta in ta kmet v tej vasi bolnika. Goreči duhovnik se takoj odpravi na por, misleč dft je mesar govoril resnico. Kako pa ae začudi, ko pride v hišo onega kmeta m povpraša po bolnik«, ])a so mu domači odgovorili, da ni nihče bolan in da ga je mesar pozval k t»letu. Povedni mn je tudi hišni gospodar, kako se je mesar norčeval v hlevu, ko je teleta zagledal. — Duhovnik se je molče vruil domov, Diiigi dan pa se je raznesla po okolici gtoíítia vest, da je mesar nagloma iti nepreviden umrl. *(Jaz delam za večnost!) Imenitnega slikarja obišče drug slikar, pa gn ypraňa: ^Odkod to, da si ti imeniten slikar, pa naslikaš tako mnlo podob? Glej, jaz nisem tolik slikar kakor ti, pa vendar naslikam v kratkem času mnogo pidob!" In imenitni slikar odgovori: „Ti slikaš za čas, jaz dtlam za večnost." * (Ne prenagli se v sodbil) V Dublinii, znanem mestu irske, je v nekej gostilni ležal bolnik v zadnjih izdihih. Poklicati je dal duhovnika. Bila je temna noč; dež je lil in divjala je nevilita. Vsejedno, duhovnika to ni nič zadrževalo — urno te hitel k bolniku in vestno opravil svoje opravilo. Odtia-jrtji čpga je gostilničar, protestant, povabil v gorko svojo izbico in mu je dobro postregel. Rnzgovnrjala sta «e o tem in onem in sledtijiČ mu je omenil gostilničar, kako ngodno življenje imajo škofje, kardinal. „Vaš kardinal sedaj, ko vi v tej nevihti bolnike obiskujete, gotovo sedi v topli sobi pri dobro obloženi mizi!" Zavinil ga je duhovnik: „Tf-ga ne morete vedeti, vi ga morda napak sodite!" „„Ne verjamem, da bi ga krivo obsojeval."" „Pjav gotovo vem, da to ni reinica ; do sedaj me še niste vprašali za moje ime." „„Pa kdo ste vi?-'" „Jaz sem — kaidinal Knllen!" Odšel je blagi, vneli dušni pasiir, itHkor je prišel, dasi mu je gostilničar ponujal svoj» kočijo, ki ga popelje domov. Ne, raje ,e v neuiju stopal domov po blatnih, deževnih ul cah. Minulo je potem 1« mala dnij — m gostilničar, protestant je obiskal kardinala, pokleknil predenj in prosil za sprejem v sv. cerkev. Želja se mu j& izpolnila; postal je zgleden katoličan. *(ObešeDje roparskega morilca Antona S e n e k 1 a.) Med brzojavnimi poročili so poi očali, da so preteklo soboto ob sedmi uri zjutraj na DniiajU obesili mladega morilca stare traflkan ke Jul ch pl, Jnlienthal, Autona Senekla. S psovko na ustih se je preselil na drugi siet^ ciničen, brez kesa do ladnjt-ga trenotka. O spovedi m botel ničesar slišati in na opetovano prigovarjanje 3p. aprila 1903. Vekoslav JeniČ, Keiionilul Kiisicipiiik y.a. Bohiio iu HitcrkovÍikp cùïI. krulj, priv. JailrsitiHko ^ i!!iv!ir))V!iliinsii društva (líiuiiiiiiniip .-iilniiliai, v Trstu) v Siivii.|«vii, j ZAHVALA. Moj umrli mož Prane I'api-ž bil je 27 let člau prostovoljnega ea-silnega druâtva v, Rudolfovem O njegovi smrti mi je omenjeno ilruštvu izplačalo 20 kron podpore. Vodstvo zveze kratijskib prostovoljnih gasilinb društev v Ljubljani pa mi je izvolilo nakloniti 30 kron. Za ta velikodušna darova se tera potom v svojem in mojih nedoraslih otrok imenu uftjtopleje znhvaljttjetn. Rudolfovo, due i'8. aprila l'J03. Marifa Papež. Naznanilo. v torek in sredo, dne 12. iii 13. maja se bode prodalo — na drobno — potoma prostovoljne javne dražbe, 8 oralov njiv, 17 oralov travnikov ili 25 oralov gojziin. Vsa posestva ležijo ob državni cesti. Prodaja vršila sa boile na licu mesta t. j. na Tratili pri liabji Tasi. Začetek razprodaje ob 8. uri zjutraj. Graben, dne ií7. aprila 1903. [112-1) Rudolf Smola. Lepo posestvo " v Kandiji pri Novem mestu, T bližini dež. kmetijske sole, ob cesti Icžeée in zelo pripravno za vsako obrt, posebn«» pa za gostilniško, se prostovoljno proda prsT po nizki ceni. Posestvo obatdji iz dveb hiě, euega bleva, vrta, njive in travnika. Zemljišča merijo 4 orale, — Veô se izve pn posestniku Rudolf Smola na Grabnu, poŠta Rudolfovo, Dolenjsko. je na prodaj na Drski poleg ITovega mesta. Hiša ima 5 sob, klet in dve knliinji. Poleg liiše je: pod, lilev, vodnjak, gostilniški iii sadni vrt, „Lawn tennis", njive in liosta. — Cena izve se v uproništvu „Dol. Novic". Male in velike podobe v lepi i/beri /a prvo sv. Obliiijilo, v prodajalni J. Krajec nasi, v Rudolfovem. Hiša na prodaj. v Kandiji poleg Novega mesta je na prodaj novo popravljena pritličuti hiša. luta je za trgovino na najboljšem pmstoi u, ker je lik mosta, na razpotju treii ceat, Pnida se radi smrti gospodarjeve. (89-2) Lucija Krajec Kandija št 31. Dne 4. maja 1.1. otvorim v Novem mestu na Ljubljanski cesti v nekdatiji g, ,,IVIu1iviča štacunl" svojo drugo prodajalno, založeno z dobrim in novim blagom za oblačila itd, Razne novosti! Nizke cene! Se vljudno priporočam Franc Wokîic pri „škofu". (113-1) Dva učenca se takoj sprejmeta pri Ljud. Ferliču v Novem mestu. (107—i) proti plači od 12 do 20 kron nn mesec išče Jožef Fabijan v Di)l«nji vasi, posta'Mirua peČ. (100-2) .Hajpi:ipi:aunejšc, nojlioi'istncjšc darilce za proda Janez Kulovec, vas Prapreče, p. Straža pri Vavtivasi, Dolenjsko. Tešči-ga in zanesljivega v tej sti»ki, ilňe proti plaôilu od tisoča ali^od meseca za već časa Janko KarlovŠek, posestnik in trgovec v Šmarjeti. (iio-i) Aktiva je lepa molitvena knjižica. Molitvenik! v največji izberi, kakor tudi druge mične stvari za birmanski spomin se dobivajo pri J, Krajec nasi, v Rudolfovem. (los i) mestne hranilnice v Novem mestu dné 31. decembra 1902. Pasiva K h 2,149.080 on 8,420 07 393 70 2.623 36 4 ■ 83 126 65 iGoaa (57 RaÚuii K h bipoteřuih posojil . . . ^ + . . » • . 1,392.548 6S „ ubreiti ; /aostale...... 18 093 06 občinskih poeojil 99.824 60 180,247 _ metiičaili obresti : Zaostale...... 39 59 tekoči .... 87.199 94 a.790 — 3G6.025 55 tfektiiili obresti 5,371 82 iBitmiluili obresti; Zaostnle . . ... 068 lU 591) 64 4« 22 nrftiluib stroškov 47 6» 2.oe3 99 2Ů.871 58 2,176.742 ' 33 Ratlmi vlog......... l)i|)uteiiiih obresti: PreilpUiajie „ obrejti ubSiuskili poBiijil; PreilpIaJatie „ menihih obresti: PretipldSaue . ■ . „ zalozuih obresti: Prortijlačaue . . . (tavliov in [iristojbiii....... iigube in dobiijka: Čisti dobiček . . Aktiva Bilanca rezervnega zaklada dné 31. decembra 1902, a, 176.742 I 33 Pasiva Hríuu efektov; Vrednostni papirji...... K 54.740 b 02 EačQu glavuioe , . . K 71.394 11 30 Vieeóe obresti............. 560 16.0U3 61 67 , A 71.394 1 30 71.394 1 30 Aktiva Bilanca posebne rezerve za kurzne izgube dné 31, dec. 1902. Pasiva Račun glavnice............. Dí»bír'fik liri ^ffiktili...... . * » * K 270 5.008 b 1 01 ' Račmi glavnice . . K 6 284 11 69 5.^81 1 CB 1 ! 09 i - 5.284 Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu. Lepo posestvo v Ih'ušCali, obstoječe iz hiše, poda, lilevn, kleti, kozolca vso še v dobrem stanu ; lepe lioste, kostanjeve, hrastove in bukove kaltib 7 johov, njiv do 30 mernikov posetve, koĚenine do 2 jolta se prostovoljno proda prav po nizki ceni. — Veé se izve pri Jože Brezovar-ju, Zvure, pošta Šmarjeta, Dolenjsko. (05-2) let star. se takoj sprejme, kateri ima veselje do pekovske obrti ter naj bode 15—IC» Kje, pove upravništvo „Dol. Novic". (277-12) ~ koncesijo-vano francosko prekmorsko družbo „Coiiipagnic generale Transatlantique" Edina direktna in n^krajša črta poštnih brzoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni ta ifia^^í^-ii ^ WS^W^&Ê^^ Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila In veljavne vozne liste edina oblastveno potijena potovalna pisarna mmw&m v LJubljani, Dunajska cesta št. 6 blizo znane gostilne „pri Figahirtu", (800-12) Í1 I i i i m i i i i i i i i i EĚĚÍS3 ^ I Najprimernejša » darila a i ' i! za sv. birmo, ki Si/ke cene! zaloga ur, zlatnine, srebrnine in optičnih predmetov V Rudotfovem, glavni trg 85. imporoĚfi slavnemu p. n. obSinstvu, posebno íastiti đubovSčiui ter gg. urađuikuiu, kakor tudi gg. botrom in botram O priliki bližajoče se sv. birme STcjo bogato zalogo uajramomtuejšili zlatih, srobrnih In nikelnastib iepniti ur in verižic, stenskili ur z uibalom in budiinic, zlatih In srebrnil) prstanov, uhanov itd. Cenik^žepnim uram: Najliuej^e nikeinatite ure s liljuûem „ „ „ remontoir. „ aiebrue „ s ključem „ „ „ remontoir „ iste z dvojnim oklepom . H Klate ure za dame . , . zlate ure ta, goapoJe od gld. 2-30 do 5'- „ „ 2-35 „ 6-50 , « 3- >, 8» « i'- . 9-, „ 5'- „ 20'--„ „ 13'- „liO-„ , 25— „ 200'- Amerikanjke budilke po gld. 1-50, line garantirane po gli. a-20. Poštna naročila se točno izvršujejo. Stara zlatnina in srebrnina se po najvišjih cenah "plač nje. » SlasTio občinstvo uljudnu vabim, si mojo zalogo o priliki ogledati, brez da bi bil kdo primoran kaj kupiti. (2—3) i i i i i i i i i i M i UCENEC, kateri imajo znanstro pri zasebnikih, za stalno mesečno plaiïo 60 K in z veliko provizijo isie se takoj povsodi, v vseh mestih, krajih In okrajih. Prodajati bi imeli nov patentiran predmet, kateri je neobhodno potreben pri vsakem gospoůinstvu, pri meščanih in kmetovalcih, ri prodajo se vsak, kateri ima znanstvo v zasebnih krogili, iahko peča v svojem prostem Časn ter si zagotovi lep postransk zaslužek. Ponndbe sprejema pod naslovom : „Neuheit 1703^ RUDOLF MOSSE PR'IG. kateri ima veselje do mizarske obrti, od 14 let star naprej, se takoj sprejme pri Jernej Sitarju, mizarju na Drski pri Rudolfovem, In Řmgm "Hm v št. RUPERTU, se pn>da ali odda v najem pod ugodnimi pogoji. Tudi lepa hosta je na prodaj. — Natančneje pri lastnici Zofiji Kolšek v Laškem trgu. (103-1) Proda se: # Lep izbran krompir, seno in repa, nadalje gozd z mešanim lesom, "^Bi 16 johov v obsegu. Nahaja se v občini št, Peter pri Rudolfovem. Vpraša naj se pri oskrbništvu grajščlne Otočce, Samostansko predstojništvo v Pleterjah (Št. Jernej) e y s Êii® ©x® proti dobri plači, gňíá Ponudniki mijrajo biti lepega zadržanja in sabo prinesti priporočilo (spričevalo) svojega gospoda župnika, (82^3) Samost. predstojništvo. Največja in najstareja parobrodna družba na svetu po-sediýe 279 parnikov, Najvarnejše, najhitreje in uajvedje vrste velikanskili parnikov, ki yozijo samo potnike m cesarsko pošto iz Hamburga v Novi-York so: Deutsíliland . . Augnste Victoria Mohke .... Peuusylvatiîa Gtaf Waldeiííee . Paktia .... Batavift . . . Bulgaria . . . Fttrst Bismark Calutubia . . Bliicher . . Pretoria . . Patricia . . Plioeuicift . . Belgravia . . Armenia . , . 200 m