Gospodarske stvari. Obdelovanje vinogradov. Slovenec se veseli goda sv. Martina iz trojnega uzroka. Ta svetnik je naš rojak, ter nam to spričuje, ') Drobt. 1852, str. 20. •) Ivan Lensurt, da je Bog tudi za zaničevanega Slovenca nebesa pripravil. Drugič zato, ker irna ta svetnik lepega belca, kakoršnega si želi vsak gospodar, kar je, žaliee, vedno le redkejša prikazen, in malo je kraetov, ki bi bili »na konju«. Svetega Martina se pa posestnik tudi zato veseli, ker je on krstnik vina, ter mu da ime: čvičkar, ali pa dobra kapljica. Letos mu je dal lep priimek — zlata kapljica: pa samo, da nara je krščavanje prenaglo opravil, ker našel je v kleti le malo polovnjakov; tedaj mu ne bo treba pripreža dajati, kakor nekdaj v starih časih, ko so vozniki vino vozili od Terezinega daleč črez Martinovo, po stezi pokali, pili in peli: Konjički škrebljajo — In voz'jo težko, — Ker vince peljajo, -5 Je močno sladko! Splošna pritožba vinogradnikov je: malo, malo; komaj polovico od lanskega smo pridelali! V starih časih so posestniki imeli polne pivnice vina tako, da jim je na jesen pomanjkavalo sodov in prostora. Zato so veselo popevali: Preljuba vinska trta, Je z brajdami podprta; Po zimi spi, Po leti cveti, V jeseni sode nataka. Mi pa v praznih kletčh žalujemo, ker nam ljuba vinska trta le samo: >V jeseni sode namaka.« Različni so uzroki pičlega nabora. Vso vremenske nezgode ali uime danes na stran pustim, in omenim le samo eden uzrok, zakaj da mnogoteri kmetje od leta do lela vedno manje mošta nažmikajo. Ta uzrok leži v tvoji gorici in imenuje se: Rejava! Ali se grozdje bere s trnja, z oseta, praprota in mežnarce, ki v tvoji gorici na velikih plehavah raste? Kjer ni trsa, tudi grozda ne bo. K obilnejšemu naboru torej treba te prazne prostore iz gorice odpraviti, ali s trsjem napolniti; kar se na dvojni način more zgoditi. Rejave odpraviš: 1. z grobanjem. Nekateri viničarji nečejo grobati ali prelagati, ker jim je premudno delo ali premali zaslužek. Zato iraajo različne izgovore, s katerimi nevednega gospodarja preslepijo; rozge porežejo in skurijo, gorica pa vidoma peša. Le tri leta ti je treba grobanje opustiti, pa boš to zamudo težko kedaj več popravil. Ako tedaj vidiš, da ima trs poleg take rejave tri ali štiri dolge rozge, ali da imata dva trsa štiri do šest lepih rozg, tedaj le napravi raed njima jamo ter jih preloži ali pogrobaj. Tako dobiš šest mladih trsov, ki ti bodo takoj prvo leto rodili. Jama mora biti primerno globoka; dno še nekoliko razkrampaj, potem naloži celine ali gnoja in vrh še rodne zemlje. potem razpelji na vse kraje trsove rozge, nameči vejnika in vse lepo zakoplji. Ako je pa gorica bolj v ravnici, kjer se voda zbira ali zastaja, tam pa jamo napolni z vlago in trs na vrhu razpoloži, da ne bo v vodi prhnel; zato jo po grabicah izpelji. Viničarji namreč ugovarjajo, da voda v takih jamah trs ukonča, kar pa ni res, ako tako ravnaš, le za mudno delo jim ni. Ti pa po takem grobanju pri najmanjših potroških gorico najhitreje pogoščiš. Kar te delo več stane, prihraniš si pa pri vlagi. (Konee prih.) Sejmovi. Dne 24. novembra pri Sv. Marjeti na Pesnici in v Poličanah (svinjski sejem). Dne 26. novembra v Vildonu, na Ptuju in v Kaniži pri Ptuju. Dne 28. novembra v Imenem (svinjski sejem). Dne 29. novembra na Hregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 30. novembra v Svičini, pri Sv. Andražu v Slov. gor., v Rogatcu, na Bizeljskem, v Celju (tudi konjski sejem) in v Vržeju.