NOVI TEDNIK NT&RC
Direktor NT&RCd.o.o, Jože Cerovšek ŠT. 45   -    LETO XLVII     -    CELJE, 11. 11. '93      -      CENA 125 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stomejčič
Kdo se spominja Mihe Bojoviča?
HsjpopulaTnejsiceljskirokomtBŠ
"vsehtasofspregovohlpo
desetletnem molku. Reportažni
lntemnastnineh20,21.
Obračun
politike I
s strol(o
Dmgli NE za Antonijo fkšl. Stran 7.
IZ VSEBINE:
Vroča tema
Nezakonit prevzem oblasti v Teharju? Stran 3.
Gospodarstvo
Spravili so nas na kant! Stran 5.
Kronika
Posllstvona višjem sodišču. Stran 18.
Glasba
Avsenlklpo Sloveniji. Stran 26.
Vroča kri za zidovi župnišča
Pekel na
Velikih Rodnah
Porušena sosedska slogazaradi ceste. Reportaža nastranlžl
yNovlCerkvljeduhovnlksodnolzselllsvojogospodlnjo.yroiatemam
2
Tremerski odsek uradno odprt
Podpredsednik slovenske
vlade Lojze Peterle je v pone-
deljek v Tremerju uradno od-
prl nov odsek na magistralni
cesti Celje-Laško. Odsek
v dolžini dobrih dveh kilome-
trov, s 147 metrov dolgim vi-
aduktom in podpornim zidom
na pilotih v dolžini 300 metrov
so zgradili v letu dni in je ve-
ljal 460 milijonov tolarjev.
Lojze Peterle je ob tem za pri-
hodnje leto napovedal izgrad-
njo devetih avtocestnih odse-
kov, kljub temu pa naj bi se
našel tudi denar za nadaljnje
urejanje povezav med Štajer-
sko in Dolenjsko.
Številne goste in predstav-
nike investitorjev, projektan-
tov in izvajalcev del je najprej
pozdravil predsednik celjske
skupščine Anton Boječ, ki je
ocenil, da gre za prvi večji od-
sek ceste, zgrajen po dokonča-
nju slovenike. Pomeni odstra-
nitev tremerskega zamaška pri
starem podvozu pod železnico,
kjer se je zagozdil marsikateri
tovornjak, vsako leto pa ga je
večkrat poplavila Savinja. Po
Rojčevih besedah pa s tem od-
sekom ni rešen problem pove-
zav na celotni trasi magistral-
ke. Še vedno ostaja odprto
vprašanje prometa skozi Celje,
kjer bi bUo nujno prestaviti
cesto na novo traso. Roječ pa
je opozoril tudi na pomen iz-
gradnje ceste med Drami jami
in Krškim kot delom phymske
avtoceste.
Vodja izgradnje odseka Ju-
rij Vojsk z Republiške uprave
za ceste je opozoril na nekate-
re tehnične podatke o odseku,
ki so ga načrtovali že pred 15
leti, najtrši oreh pri tem pa je
bilo reševanje križanja ceste in
železnice. Prvotni rok dokon-
čanja ceste je bil 15. septem-
ber, ki so ga morali zaradi za-
pletov ob podpisu pogodbe po-
daljšati za dva meseca, dela pa
so nato končali pred rokom.
TC
Foto: EDO EINSPIELER
Od obljub se ne da živeti
Približno 30 avtobusov iz vseh koncev Slovenije je v soboto pripeljalo v Ljubljano preko tisoč
udeležencev delavskega protestnega shoda, ki so ga pred Metalko organizirali Svobodni sindikati
Slovenije.
Udeleženci so ostro protestirali proti socialni in gospodarski politiki vlade in zahtevali
takojšen sprejem zakonov oziroma ukrepov, ki bodo izboljšali položaj delavcev, zmanjšali število
brezposelnih in zaščitili domačo proizvodnjo. V protestni izjavi, ki jo je v imenu 440 tisoč
delavcev, članov svobodnih sindikatov, prebral sekretar Bajko Lesjak, so nadalje zahtevali
takojšnjo zaustavitev nmožičnega odpuščanja delavcev. Družbeni kapital, ki se je nezakonito
odlil v tujino, naj se usmeri v nove projekte in nova delovna mesta, njihovo odpiranje pa naj
spodbuja ustrezna davčna politika. Protestnega shoda so se udeležili tudi delavci štorske
železarne ter libojske Keramike. DN
Nadzor na papirju
Celjski IS je spomladi
predlagal skupščini v spre-
jem paket ukrepov za izvaja-
nje nadzorna nad poslova-
njem Javnega podjetja Ko-
munala Celje. Minulo sredo
pa so na osnovi poročila o 8-
mesečnem poslovanju Ko-
munale, analize, ki jo je iz-
delal finančni strokovnjak
Pavle Podlesnik ter ugotovi-
tev Strokovne službe za ko-
munalno gospodarstvo člani
IS ugotavljali, da je nadzor
nad poslovanjem javnega
podjetja ostal zgolj zapisan
na papirju.
Vodja Strokovne službe za
komunalno gospodarstvo
Ivan Pfeifer je prepričan, da
je potrebno sklepe o izvaja-
nju nadzora dosledno izvaja-
ti, čimprej pa bo v občini po-
trebno doseči tudi dogovor
o reorganizaciji Komunale
na osnovi novega Zakona
o javnih gospodarskih
službah.
Na osnovi poročila o 8-
mesečnem poslovanju Ko-
munale in analize poslovno-
finančne tispešnosti javnega
podjetja, ki jo je izdelal Pa-
vle Podlesnik, je razvidno,
da se je izguba v javnem po-
djetju v zadnjih dveh mese-
cih povečala iz 2,4 milijona
na 7,5 milijona tolarjev. Že
to je po mnenju IS zadosten
razlog, da v JP Komunala
nemudoma začnejo z izdela-
vo sanacijskega programa,
le-ta pa lahko nastane samo
v okviru vodstva podjetja, ki
najbolje pozna dosedanje
poslovanje.
Člani IS so tako JP Komu-
nalo zadolžili, da do 20. no-
vembra izdela sanacijski
program ter ga obravnava
v svojih organih upravljanja,
zatem pa ga morajo v roku
petih dni predložiti tudi
v obravnavo občinski vladi.
IS
Po hitrem postopku
Zalomilo se le pri Imenovanju članov ekspertne skupine za
ugotovitev statusa Zdravilišča Dobrna
Poslanci celjske občinske
skupščine so minuli četrtek
v nadaljevanju 36. skupnega
zasedanja po hitrem postopku
sprejeli kar nekaj odlokov, za-
taknilo pa se je pri zadnji toč-
ki, ko naj bi imenovali svoje
3 predstavnike v tripartitno
ekspertno skupino za ugotovi-
tev statusa Zdravilišče Do-
brna.
V začetku skupščinskega
zasedanja so poslanci podprli
predlog svojega izvršnega sve-
ta, da po hitrem postopku
obravnavajo besedila odlokov
o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin občinske-
ga družbenega plana za ob-
dobje 86-90 ter lokacijskem
načrtu za zgraditev magistral-
nega plinovoda Štore-Laško,
prav tako pa so v enofaznem
postopku potrdili tudi odlok
o povprečni gradbeni ceni sta-
novanjske površine, povpreč-
nih stroških komunalnega
urejanja stavbnih zemljišč in
vrednosti m^ stavbnega zem-
ljišča v celjski občini.
Poslanci so v nadaljevanju
zasedanja sprejeli še osnutek
odloka o prostorskih ureditve-
nih pogojih za del ureditvene-
ga območja Gaber je in za ob-
močje na sotočju Vogla j ne
s Savinjo, ki je pomemben
predvsem z vidika okoljevar-
stvene zaščite zdaj ekološko
močno degradiranega okolja.
Kot zadnjo, dodatno točko
dnevnega reda naj bi poslanci
skladno s svojim sklepom iz
konca oktobra obravnavali tu-
di imenovanje treh svojih
predstavnikov v skupino za
ugotovitev statusa Zdravilišča
Dobrna. Komisija za volitve,
imenovanja in kadrovske za-
deve je - po uskladitvi s posa-
meznimi strankami - v 9-član-
sko ekspertno skupino za svoje
predstavnike predlagala Bo-
ruta Alujeviča in Mira Gradi-
ča (oba DPZ) ter Jožeta Tum-
ška (ZZD). S takšnim predlo-
gom se ni strinjal predstavnik
socialdemokratov Mirko Fric
Krajnc, ki je poudaril, da so
v stranki stališča IS do status-
nega preoblikovanja zdraviliš-
ča podprli v dobri veri, da gre
za preprečevanje divje privati-
zacije, na hitro sestavljena ek-
spertna komisija pa tega ne
napoveduje več. Krajnc je
izrazil še pomisleke zoper tele-
fonsko usklajevanje predlaga-
nih kandidatov, saj stranke ta-
ko niso imele priložnosti argu-
mentiranega in tehtnega raz-
misleka o predlaganih imenih.
Socialdemokrati so zatem
protestno zapustili skupščin-
sko dvorano, župan Anton Bo-
ječ pa je po razpravah še neka-
terih drugih poslancev, da bi
moral biti skupščinski pred-
stavnik tudi eden od poslancev
zbora KS, odredil 5-minutno
prekinitev za usklajevalne po-
govore strank. O tem, ali naj bi
skupščino skupaj s po tremi
predstavniki IS in zdravilišča
v ekspertni skupini za ugoto-
vitev statusa Zdravilišča Do-
brna predstavljali predlagani
trije kandidati, ah pa naj bi
enega od njih nadomestil po-
slanec zbora KS iz Dobrne Pe-
ter Bošer poslanci minuli četr-
tek niso več odločali, saj je bilo
zasedanje po 5-minutni preki-
nitvi nesklepčno.
I. STAMEJČIČ
Zanimiva poliorsica
turistična regija
v gorskih turističnih cen-
trih, zdraviliščih in turistič-
nih krajih, ki so povezani
s Pohorjem kot zeleno oazo
Slovenije, imajo 8933 ležišč,
v avgustu pa so dosegli
128.537 prenočitev.
Ob organizirani alpski in
obmorski tvuristični ponudbi
naj bi tudi zeleno Pohorje
z zdravilišči (Dobrna, Laško,
Atomske Toplice, Rogaška
Slatina, Topolšica, Terme
Zreče), z mesti, kot so Celje,
Maribor, Ptuj, Slovenj Gra-
dec, Slovenska Bistrica, Slo-
venske Konjice, Velenje, Ža-
lec, Mozirje in turistični cen-
tri Mariborsko Pohorje, Ro-
gla, Solčava in Logarska do-
lina ter Kope tržili kot pri-
vlačen turistični produkt.
Seveda, ob finančni podpori
državnega sekretariata za
turizem in gostinstvo, saj je
bila doslej pohorska turistič-
na regija prezrta - navzlic te-
mu, je na primer dejal Boris
Završnik iz Atomskih To-
plic, da v Sloveniji ni bolj
razvitega turističnega ob-
močja, kot je vzhodna Slove-
nija.
V tako ugotovitev je izzve-
nelo odlično obiskano torko-
vo posvetovanje v Termah
Zreče o strategiji razvoja tu-
rizma, organiziranosti turi-'
stične dejavnosti in o skup-
nih promocijskih dejavno-
stih. Pogovora, ki ga je orga-
niziralo Ministrstvo za go-
spodarske dejavnosti, so se
udeležili predstavniki izvrš-
nih svetov, gospodarskih
zbornic in turističnih orga-
nizacij. Soglašali so z usta-
novitvijo medregijske delov-
ne skupine, ki naj bi zagoto-
vila skupni nastop maribor-
ske, celjske, koroške in ve-
lenjske regije pri izvedbi
promocije Pohorja in obpo-
horske turistične ponudbe.
Del sredstev za promocijo je
obljubilo tudi Ministrstvo za
gospodarske dejavnosti. Na
posvetu so tudi menili, da je
dovolj vzrokov za drugačno
povezovanje štirih regij pri
domišljanju nove strategije
turizma. Država ponuja
v razmislek državno strate-
gijo turizma in ukrepe za
njeno izvedbo. Rezultati bo-
do slabši, če tudi za občine
turizem ne bo ena izmed ve-
likih razvojnih možnosti na
pragu tretjega tisočletja.
J. V.
Cashevci brez
premoženja
LJUBLJANA, 9. novem-
ber (DNEVNIK) - Krimi-
nalisti ljubljanske UNZ so
ugotovili, da je bruto pro-
met firme Exocoma, ki je
organizirala igro Cach the
cash, dobrih 107 milijonov
nemških mark. Ljubljan-
skemu tožilstvu so krimi-
nalisti poslali 19 ovadb od
skupno 28 osimnljencev
storitve kaznivega dejanja
zatajitve davščin. Zanimi-
vo je, da večina doslej ova-
denih nima premoženja.
KrUično
o memorandumu
LJUBLJANA, 9. novem-
ber (DELO) - Državni zbor
je začel razpravljati o pro-
račvmskem memorandumu
za prihodnje leto. Sloven-
ski premier Janez Drnov-
šek je povedal, da se bo
s sprejetjem memorandu-
ma zaključilo najtežje ob-
dobje gospodarskega prila-
gajanja, ter hkrati napove-
dal leto napredka. Iz raz-
prav poslancev je bilo sli-
šati, da ljudska stranka in
demokrati ne bodo podprli
proračuna, največ kritik pa
je bilo usmerjenih na rovaš
sociale.
Uran krivec za
razvojne motnje
ŠKOFJA LOKA, 9. no-
vember (DELO) - V tukajš-
nji zdravstveni službi ugo-
tavljajo, da je v občini vse
več otrok z različnimi raz-
vojnimi motnjami, podatki
pa kažejo, da se povečuje
umrljivost dojenčkov.
Zdravstveni delavci ugo-
tavljajo, da je glavni krivec
za slabšanja zdravja otrok
radioaktivno sevanje, torej
dogajanja povezana z rud-
nikom urana Žirovski Vrh.
Knjige na ogled
LJUBLJANA, 9. novem-
bra (VEČEB) - V Cankarje-
vem domu je Milan Kučan
slovesno odprl letošnji 11.
Slovenski knjižni sejem, ki
bo trajal do 16. novembra.
Na ogled je 6 tisoč knjig, od
tega več kot tretjino novih.
Na sejmu so podelili tri
priznanja, bronaste kipce
sovice, ki so jih prejeli obli-
kovalca Darja Spanring in
Lucij an Bratuš ter ilustra-
torka Marlenka Stupica.
O problemili nove
Evrope
LJUBLJANA, 5. novem-
bra (Delo) - Evropsko zdru-
ženje Liberalnih, demokrat-
skih in reformističnih
strank je v sodelovanju
s slovensko LDS pripravilo
dvodnevno konferenco No-
va Evropa.
-NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo:   Marjela   Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja  Intihar,  Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič,   Željkc   Zule.   Tehnični
urednik: Franjo Bogadi. Obli-
kovanje: Minja Bajagič. Tajni-
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 45 - 11. november 1993
3
Nezakonit prevzem oblasti?
Teharski zapleti se naaallulelo, začasno ¥otlstvo vztraja
Poročali smo že, da so na
zboru krajanov na Teharju ko-
nec oktobra razrešili doseda-
nji svet KS z njegovim pred-
sednikom Emilom Hedžetom
in za začasno vodstvo imeno-
vali delovno predsedstvo ta-
kratnega zbora na čelu s pred-
sednikom Ferdom Ježovni-
kom. Vendar so se s tem zaple-
ti šele začeli.
Na dobro obiskanem zboru
krajanov, prisotnih jih je bilo
kar 80, so izven dnevnega reda
izglasovali nezaupnico dote-
danjemu vodstvu krajevne
skupnosti. Predsedniku sveta
Emilu Hedžetu so namreč oči-
tali nepravilnosti pri vodenju
finančnih in administrativnih
zadev v krajevni skupnosti.
Med drugim naj bi posodil de-
nar svoji matični firmi v okvi-
ru Merxa, ta pa ga doslej ni
vrnila krajevni skupnosti.
Onemogočal naj bi pluralizem
na Teharju in seje sveta zapi-
ral pred javnostjo. Vodstvo
krajevne skupnosti tudi ni re-
agiralo na težnje, da bi Tehar-
je razdelili med dve novi obči-
ni. Ne nazadnje, nekdanji
predsednik sveta že nekaj časa
ni več krajan Teharja. Vse to
so bili po mnenju krajanov ra-
zlogi za razrešitev, medtem ko
odgovorni v občini ugotavlja-
jo, da zadeve niso bile izpelja-
ne zakonito.
Razrešeni predsednik Emil
Hedžet je že dan po omenje-
nem zboru krajanov za posre-
dovanje zaprosil predsednika
celjske skupščine Antona Roj-
ca. Ta je zahteval, da se do
problema opredeli občinska
vlada. Pred tednom dni je na
zaprtem delu seje govorila tu-
di o teharskih zamenjavah in
menila, da je bil suspenz sveta
KS nezakonit, saj je bil ta iz-
voljen na neposrednih tajnih
volitvah in ga je mogoče razre-
šiti le na ta način. Do novih
volitev bi moral po njihovem
krajevno skupnost voditi stari
svet.
S temi stališči je Teharčane
naslednji dan seznanil Franc
Gajšek, vodja strokovne služ-
be za krajevne skupnosti v ob-
čini Celje, ki so ga na Teharju
pričakovali v drugačni vlogi.
Menili so namreč, da bo z nje-
govo pomočjo prišlo do pregle-
da dosedanjega administrativ-
nega vodenja KS in ugotavlja-
nja napak, vendar se to ni zgo-
dilo.
Začasno vodstvo krajevne
skupnosti Teharje je seveda
zaradi vsega tega ogorčeno;
meni, da so ravnali pravilno in
da ne more biti govora o neza-
konitosti.    To    utemeljujejo
s tolmačenjem doktorja prava
Lovra Šturma, češ da volitev
v organe KS leta 1990 ni urejal
noben pravni akt ali zakon in
zato tudi ni predpisanega na-
čina, kako naj se ti organi od-
pokličejo ali razrešijo. Sklicu-
jejo se tudi na statut krajevne
skupnosti, ki so ga sprejeli na
omenjenem zboru krajanov in
ki je začel veljati takoj, med
drugim pa določa tudi, da so
predsednik in člani sveta KS
razrešeni, če jim je bila na
zboru izglasovana nezaupnica.
Zato vztrajajo pri svojih sta-
liščih in zagotavljajo, da delo-
vanje krajevne skupnosti
v tem času ni moteno, saj so
ustanovili vrsto začasnih ko-
misij. Po statutu pa morajo
razpisati nove volitve v svet
KS in tudi to so medtem že
storili. Volitve bodo v nedeljo,
5. decembra.
Po mnenju Matjaža Železni-
ka, odgovornega za krajevne
skupnosti pri celjski vladi, so
čimprejšnje volitve pogoj za
rešitev zapleta, vprašanje pa
je, kako bo z ugotavljanjem
nepravilnosti, ki jih krajani
očitajo staremu vodstvu.
TATJANA CVIRN
Za več liberalizma v Celju
»Velikokrat je slišati besedo liberalizem, vsepovsod se
v vsakodnevnem življenju srečujemo z njo, vendarle vsi
o njej veliko premalo vemo, predvsem pa je liberalizem
premalo v čisto konkretnih življenjskih situacijah,« so
menili Mladi liberalni demokrati iz Celja, ki so imeli
minuli petek ustanovni zbor. Na njem so izvolili šest
članski upravni odbor, katerega predsednik je Robi Host-
nik in podpredsednik Joži Jager. MLD-jevci so se dogovo-
rili, da bodo delovali predvsem projektno in sicer na
področjih, kjer se bo med mladimi pokazal interes. Posku-
šali bodo tudi oživiti študentsko življenje v Celju, ki je
zadnja leta popolnoma zamrlo. Žalostno je namreč spoz-
nanje, da celjski in okoliški študentje čez vikend večinoma
ostajajo v Ljubljani.
DIMITRIJ PUR
Odpis doliodnine
»Izvršni svet lahko na obra-
zložen predlog davčnega orga-
na odloči, da se zavezancev
dolg iz dohodnine v celoti ali
deloma odpiše, če bi se z izter-
javo spravilo v nevarnost nuj-
no preživljanje zavezanca in
njegovih družinskih članov,«
je zapisano v določilih za pla-
čilo dohodnine.
Na tej osnovi so v velenj-
skem IS na predlog občinske
izpostave Uprave za javne pri-
hodke odpisali doplačilo do-
hodnine za lansko leto 51 za-
vezancem v skupni višini 574
tisoč tolarjev. Obenem so se
odločili, da 31 zavezancem ne
odpišejo doplačila dohodnine,
ker imajo v lasti nepremičnine
ali pa so njihovi dohodki na
družinskega člana previsoki.
Tako bodo pridobili nekaj več
kot 342 tisoč tolarjev.       US
Novo vodstvo
Ceijsiciii demoicratov
V teh dneh se začenjajo te-
matska srečanja Celjskih de-
mokratov z drugimi stranka-
mi, na katerih se bodo posku-
šali dogovoriti za sodelovanje
ob posameznih projektih. Prav
sodelovanje z drugimi stran-
kami je namreč ena najpo-
membnejših  točk  delovnega
programa stranke, ki so ga
sprejeli pred kratkim na ob-
činskem zboru.
Tako so se na delovnem sre-
čanju s socialisti že sestali
v torek, 9. novembra, eno pr-
vih naslednjih srečanj pa bo
s predstavniki Slovenske obrt-
no-podjetniške stranke.
Občinski zbor je zaradi
službene preobremenjenosti
razrešil dosedanjega predsed-
nika celjskega občinskega od-
bora Demokratske stranke
prof. Slavka Deržka, na njego-
vo mesto pa so izvolili Janeza
Goršiča. Podpredsednik Celj-
skih demokratov je Dušan Je-
reb, tajnik občinskega odbora
pa Andrej Mimik. Ob sodelo-
vanju z drugimi strankami,
kar je ena pomembnejših točk
novo sprejetega delovnega
programa, so se Celjski demo-
krati dogovorili tudi to, da
v kar najkrajšem času obliku-
jejo komisije za delo po posa-
meznih področjih. Ig
Mladi za
razvoj
v Centru srednjih šol
Velenje in tamkajšnjem se-
kretariatu za družbene de-
javnosti so že enajstič raz-
pisali gibanje Mladi razi-
skovalci za razvoj občine.
Zadnji dan za prijavo na-
log je jutri, v petek, 12. no-
vembra. V desetih letih je
508 avtorjev, predvsem
srednješolcev, izdelalo 251
raziskovalnih nalog.
US
Lastninslcl deleži
lavnega sektorja
Pred meseci sprejet Zakon
o javnih gospodarskih službah
med drugim določa način last-
ninskega preoblikovanja po-
djetij, v katerih imajo svoj
lastninski delež tudi občine
oziroma država. Skladno s tem
so morala podjetja, zvečine gre
za tista, ki opravljajo komu-
nalne storitve, do 2. novembra,
predložiti izračune vseh svojih
lastninskih deležev.
V Celju je tako IS minulo
sredo imenoval posebno komi-
sijo, ki bo morala do 1. decem-
bra oceniti oziroma analizirati
zbrane izračune ter IS predla-
gati, ali naj poda soglasje za
nadaljnje lastninsko preobli-
kovanje podjetij. Komisijo vo-
di občinska finančna ministri-
ca Danica Doberšek, v njej pa
so še vodja Strokovne službe
za korAunalno gospodarstvo
Ivan Pfeifer, predsednik nad-
zornega odbora Javnega po-
djetja Komunala Celje Jože
Tumšek, poslanec občinske
skupščine in dolgoletni dela-
vec stanovanjskega gospodar-
stva Miro Gradič, finančni
strokovnjak Pavle Podlesnik
ter vodja celjske izpostave
Javne uprave za družbene pri-
hodke Franc Prepadnik.
Glede na to, da je bila meto-
dologija za izračun lastninskih
deležev izredno pozno objav-
ljena, v Celju po besedah Iva-
na Pfeiferja v teh dneh še pre-
verjajo, ali so skladno z zako-
nodajo vsa podjetja javnega
sektorja predložila izračime
lastninskih deležev in v prime-
ru, da se katero ni pravočasno
odzvalo, bodo v Celju še ponu-
dili možnost popravnega iz-
pita. IS
Nova Icomisija za priznanja
Celjski IS je minulo sredo skladno s svojim poslovnikom
razrešil nekatere člane Komisije IS za priznanja občine Celje in
imenoval na njihova mesta nove kandidate.
Vzroke za razrešitev nekaterih članov stare komisije gre
iskati v njihovi neaktivnosti ter nesodelovanju pri oblikovanju
predlogov za najvišja občinska priznanja. Tako kot doslej pa je
k osnovni 7-članski komisiji imenovanih še po nekaj članov za
posamezna področja. Komisijo IS za občinska priznanja vodi
Roman Gracer, v njej pa so še Ivan Prodan, Matjaž Železnik,
Bogomir Kim, Franc Stuklek, Franc Purg in Alojz Oset ter za
področje kulture še Janko Germadnik, Marjan Lebič, Anka
Aškerc in Franci Križaj, za šolsko dejavnost Judita Kežman-
Počkaj, Stanko Lorger in Vera Žužej, za inovacijsko dejavnost
Albin Skok in Anton Žličar in za telesnokultumo dejavnost
Andrej Šušterič in Viktor Dom. IS
BOSANSKE VOJNE VIHRE
Ko te Je strali, liežiš
Piše: Slaven Bosnič
v vseh vojnah, tudi bosanski, je civilno
prebivalstvo najbolj ogroženo. Eksodusi
raznih etničnih skupin so v Bosni pose-
ben problem, saj postaja vse bolj očitno,
da vsaka stran računa na življenjski pro-
stor druge strani. V Bosni je naenkrat
vsak vsakomur napoti. Kadar ni »zavest-
nega« etničnega čiščenja, so tu mediji, ki
z grozljivimi zgodbami o pobojih siUjo
nmožice v beg pred sovražnikom.
Hrvati so se iz majhnega rudarskega
mesta Vareša morali umakniti pred mu-
slimanskimi vojaki. Pred nekaj tedni je
hrvaška vojska v bližini Vareša, v Stup-
nem dolu, pobila celo vas. Ljudje so se
seveda bali maščevanja. Strah pred Mu-
slimani, še včerajšnjimi zavezniki, je Hr-
vate spet pognal prek srbskega ozemlja.
Potem ko so se Srbi končno spametovali
in spoznali, da sila ni edino sredstvo boja
proti sovražniku, so začeli sprejemati hr-
vaške civiliste. Iz tega so naredili velik
medijski pomp, saj upajo, da jim bodo
takšne »humane« poteze prinesle politič-
ni plus. Toda, Srbi so se v tej vojni tako
osramotili, da bodo morali še in še doka-
zovati, da »govorica granat« ni edina go-
vorica, ki jo razumejo.
S padcem Vareša v roke Muslimanov
se je menjal položaj na bosanski fronti.
Srbi imajo več razlogov za zaskrbljenost
kot Hrvati. Zaradi Vareša je namreč
prost komunikacijski prostor med Zeni-
co in Tuzlo, s tem pa imajo Muslimani
večji manipulativni prostor za svoje eno-
te. Nadaljujejo se boji za mesto Vitez, ki
je pretežno pod hrvaško kontrolo. Mesto
je pomembno, saj je v njem tovarna orož-
ja. Jasno je, da bodo Muslimani ravno
zaradi te tovarne napeli vse moči za zav-
zetje mesta. Muslimanska stran mora
priti do lastne proizvodnje, za razliko od
Hrvatov in Srbov, ki imajo doma vojaško
podporo.
Boj med Hrvati in Muslimani je ned-
vomno največji vojaški uspeh Srbov
v bosanski vojni. S tem, ko so Srbi oku-
pirali večji del bosanskega ozemlja, so
prisilili Hrvate in Muslimane, da se bori-
jo za življenjski prostor. Srbska vojska
že nekaj mesecev praktično počiva, nji-
hove enote ne sodelujejo v večjih voja-
ških operacijah. Pretežno se ukvarjajo
s tem, da držijo mesta v izolaciji in
spravljajo v obup civilno prebivalstvo.
Vendar, nekaj jih vseeno skrbi: hrvaške
enote so v okolici Sarajeva (Kiseljak)
prešle pod kontrolo armade BiH. Preboj
sarajevskega obroča lahko pričakujemo
prav iz te smeri.
Novi bosanski premier, Haris Silajd-
žič, drastično obračunava s kriminalom
v Sarajevu. Tudi postavitev hrvaških
enot pod bosansko kontrolo je eden iz-
med njegovih ukrepov. Dejstvo je, da je
sarajevska mafija preprečevala preboj
obroča, saj je bilo takšno Sarajevo ideal-
no za razvoj kriminala. Podzemlje je tes-
no sodelovalo s Srbi, oboji so imeli zgolj
koristi. Če bodo Sarajevo kolikor toliko
očistili kriminala, lahko pričakujemo
nove boje. Tako ali tako Sarajevčani ni-
majo velike izbire. Pred vrati je hladna
bosanska zima. Kakšna je razlika, če
umreš zaradi mraza ali zaradi strela? To
bo bitka za življenje in smrt z mnogo
močnejšim nasprotnikom.
Pred drugo vojno zimo v Bosni je tiso-
če kandidatov za smrt. Evropo to očitno
vse manj vznemirja. Politični interesi
Francozom in Angležem ne dopuščajo,
da bi ravnali po vesti in glasovali za
konec prelivanja krvi. Politika je tako ali
tako vedno bila nad človeškim življe-
njem. Torej ni vzroka, da bi bila Bosna
izjema. To je žalostno in kruto dejstvo,
vendar lahko to kaj spremeni? Kdor vsaj
malo pozna bosansko preteklost, ve, da
je Bosna vedno bila »drobiž« med veliki-
mi silami. Na to se bodo Bosanci očitno
morali navaditi. Drugega izhoda nimajo.
Združene države
Evrope
Piše: Erika Repovž
Kljub hudim težavam
maastrichtske pogodbe
pred uradnim začetkom
njenega dejanskega uve-
ljavljanja in po 1. novem-
bru, ko je formalno začela
veljati, je začetek njene ve-
ljavnosti potrdilo, da jo je
končno ratificiralo vseh
dvanajst držav članic ES in
da so jo kljub predhodnim
pomislekom naposled za-
čele izvrševati. Zadnja
v dvanajsterici se je po
znanih zapletih na Dan-
skem in v Franciji zanjo
odločila Nemčija, ko je
prejšnji mesec njihovo
ustavno sodišče razsodilo,
da Maastricht ni v nasprot-
ju z nemško ustavo.
Ali to pomeni, da od
1. novembra institucija ES,
kot skupnost dvanajsterice
najrazvitejših evropskih
držav ne obstaja več? Ter-
min Evropska unija, ki bo
nadomestil Evropsko
skupnost, naj bi pomenil le
novo paradigmo evropske-
ga združevalnega procesa.
Dejansko pa se z začetkom
tega meseca v državah ES,
v vsakdanjem življenju,
v politiki in gospodarskih
procesih Stare celine ni nič
bistveno spremenilo. Pri-
staši združene Evrope, ki
so pričakovali, da bo Maa-
stricht stopil v veljavo tako
radikalno, kot je bilo sprva
zamišljeno, so bili morda
celo razočarani. Simbolni
in najbolj demonstrativni
dokaz enotnega gospodar-
skega in političnega pro-
stora, ukinitev nadzora na
mejah, se ni zgodil. Temu
še vedno nasprotuje veliko
držav, med katerimi pred-
njači Francija, ki ne prista-
ja na prost pretok ljudi,
blaga in kapitala, kot to
določa eden najbolj po-
membnih členov pogodbe.
Francozi se spričo svoje
trimili jonske množice
brezposelnih namreč zave-
dajo, da bi Evropa brez
meja sicer pomenila močno
ekonomsko in poUtično
imijo v mednacionalnem
smislu, medtem ko so stva-
ri na tradicionalnem nivoju
nekoliko bolj zapletene.
Maastricht v takšni gospo-
darski depresiji je za mno-
ge prizadete le metafora za
še hujšo kunkurenco v bor-
bi za delovna mesta, povr-
hu pa postaja aktualen
ravno v času, ko se pretežni
del zahodne Evrope za-
struplja z ekstremno desni-
co. IBo-ati državljani ES
poleg carinikov, ki ostaja-
jo, ne morejo uveljavljati
tudi nekaterih drugih pra-
vic, ki prvotno sledijo iz
maastrichtskih sporazu-
mov. Brez pregledov na
meji bodo sicer lahko poto-
vali na območju podpisnic
schengenskega sporazuma,
med katerega pa ne sodijo
Britanija, Danska in Irska.
Evropski državljani deni-
mo, ki ne živijo v svojih dr-
žavah, marveč v kaki drugi
članici ES, še dolgo ne bo-
do mogli voliti, ali biti vo-
ljeni na občinskih volitvah
v državi, v kateri živijo.
Ministrski svet ES se na-
mreč še ni dogovoril o nači-
nu glasovanja in o volilni
pravici. Zapleta se tudi pri
enotni ekonomski uniji.
Problemi se kažejo pred-
vsem pri sistemu vezanih
valutnih tečajev. Zaradi
različnih stopenj produk-
tivnosti posamezne države
ne morejo vzdrževati sta-
bilne vrednosti domače va-
lute, kar je avgusta povzro-
čilo, da je sistem vezanih
valutnih tečajev praktično
razpadel.
Strahovi torej obstajajo
in le redki gledajo na Maa-
stricht brez zadržkov, če-
prav se zavedajo, da bo
združena Evropa prinesla
tudi prednosti, ki jih posa-
mezne nacionalne države
same zase ne bi mogle nik-
dar uresničiti. Po dveh le-
tih tehtanja argumentov za
in proti je Evropa naposled
le plašno zašepetala svoj
»da«. Toda v zakon je sto-
pila veliko bolj previdno,
kot je to napovedala ob za-
roki pred dvema letoma.
Št. 45 - 11. november 1993

Petrol ponuja Magna kartico
Petrol Trgovina Ljubljana je
pred kratkim izdal novo pla-
čilno kartico Magna. Name-
njena je občanom in je v Slo-
veniji edina plačilna kartica
za nakup goriva. Pogodbo je
doslej podpisalo 6 bank, med
njimi pa ni LB Splošne banke
Celje.
Petrol sicer že nekaj časa
omogoča svojim stalnim ku-
pcem brezgotovinsko poslova-
nje. Preko 45 tisoč uporabni-
kov, kar pomeni več kot polo-
vico službenih vozil v Sloveni-
ji, že nekaj časa posluje s tako
imenovano sivo kartico. Upo-
rabljajo jo pravne osebe in na-
domešča sistem plačevanja
z naročilnicami. Kartico je
mogoče uporabljati tudi v tr-
govinah z rezervnimi deli,
v avtomobilskih pralnicah, pri
tehničnih pregledih in za pla-
čilo servisnih storitev, najema
avtomobila v rent-a-car agen-
cijah in v zavarovalnicah.
Ob »sivi« plačilni kartici so
v Petrolu razvili poslovno kar-
tico Magna, imenovano tudi
srebrna, ki je namenjena po-
djetnikom oziroma tistim, ki
so pogosto na službeni poti.
Poleg ugodnosti, ki jih omogo-
ča že plačilna kartica Petrol,
lahko imetniki Magne porav-
navajo še potovalne in repre-
zentančne stroške, s kartico
lahko plačujejo v približno 60
hotelih, gostilnah in restavra-
cijah po Sloveniji. Po zbranih
podatkih se za to kartico odlo-
čajo predvsem manjša in sred-
nja podjetja, uporablja pa jo
tudi vse več tujih veleposlani-
kov v Sloveniji.
Zadnjo novost v brezgoto-
vinskem poslovanju Petrola
predstavlja plačila kartica za
občane,    imenovana    rdeča
Magna. Kartico so doslej upo-
rabljali predvsem zaposleni
v Petrolu. Je edina plačila kar-
tica v Sloveniji, s katero lahko
občani kupujejo gorivo in vse
drugo blago  na  bencinskih
servisih z oznako Petrol, razen
kurilnega olja EL, uporabljajo
jo lahko v avtopralnicah, trgo-
vinah in gostinskih obratih,
hotelih, avtomehaničnih de-
lavnicah, pri tehničnih pregle-
dih, v zavarovalnicah in dru-
god. Magna kartico sprejema-
jo že na preko 400 prodajnih
mestih po Sloveniji.
To kartico lahko občan do-
bi, če na pooblaščeni pošti ali
v banki sklene pogodbo in pla-
ča članarino, račune pa porav-
nava banka dvakrat mesečno
na osnovi sklenjenega trajni-
ka. Pogodbo o trajnikih za
plačilno kartico Magna je do-
slej podpisalo 6 bank, in sicer
Poštna banka Slovenije, Ljub-
ljanska banka d.d. Ljubljana,
A banka d.d. Ljubljana, SKB
banka d.d. Ljubljana, Ljub-
ljanska banka - Banka Zasavje
ter Creditanstalt — Nova banka
d.d. Ljubljana. Petrol Trgovi-
na je pogodbo sicer ponudil
tudi vsem bankam iz sistema
Ljubljanske banke v Sloveniji,
vendar se za podpis niso odlo-
čile predvsem tiste, ki izdajajo
kartico Activa. Med njimi je
tudi LB Splošna banka Celje,
ki sicer pokriva velik del celj-
skega območja in kjer ima ve-
liko občanov odprte svoje te-
koče račime. Zakaj takšna od-
ločitev, je pojasnil pomočnik
direktorja LB Splošne banke
Celje Jože Veber. V Splošni
banki Celje so takrat, ko jim je
Petrol ponudil sodelovanje pri
Magna kartici, predlagali vza-
jemen odnos. To pomeni, da bi
lahko občani na bencinskih
servisih plačevali s kartico Ac-
tiva, s čimer se v Petrolu niso
strinjali. Kljub temu, da ban-
ka ni podpisala pogodbe, pa
Jože Veber zagotavlja, da lah-
ko v njihovi banki vsi imetniki
tekočih računov, ki to želijo,
zaprosijo za Magna kartico.
Nekaj takšnih primerov, do-
daja pomočnik direktorja,
v banki že imajo. EB
Stabilnost, ne le preživetle
To bo kUučnI cili Zlatarne v prihodnjem letu — Marca bo
Berglezovo zamenjal Ur. Semollč
v ponedeljek so v avli celj-
ske Zlatarne predstavili naj-
novejšo kolekcijo nakita, ki ga
bodo v tem celjskem podjetju
ponudili kupcem na domačem
in tujih tržiščih. Na ogled je
približno 500 modelov, razsta-
va pa bo odprta do 13. no-
vembra.
Na novinarski konferenci po
otvoritvi razstave in podelitvi
nagrad je direktorica Zlatarne
Ana Berglez-Volk povedala,
da so se v podjetju letos odlo-
čili za razstavo v lastni hiši.
prihodnje leto, ko bo Zlatarna
praznovala 150-letnico, pa bo-
do verjetno organizirali večjo
mednarodno razstavo, ki jo že
po tradiciji pripravijo vsako
drugo leto. Zlatarna je letos
s svojimi izdelki sodelovala na
številnih sejmih in priredi-
tvah, obenem so "organizirali
Zlatamine dneve na vseh spe-
cializiranih prodajnih mestih.
Tudi po zaslugi takšnih pred-
stavitev so uspeli zadržati trž-
ni delež v Sloveniji, kar pa ob
tuji konkurenci in premajhni
zaščiti domačih proizvajalcev
še zdaleč ni lahka naloga. Na
tokratni razstavi v avli Zlatar-
ne prevladujejo verižice in pr-
stani, ti izdelki so namenjeni
zlasti domačim kupcem, pa-
radni konj, na katerega stavijo
pri prodaji v tujino, pa so
predvsem uhani ter verižice.
Gospodarske razmere v po-
Marca prihodnje leto bo Zla-
tarna dobila novo vodstvo. Po
izteku mandata dosedanji di-
rektorici Ani Berglez-Volk bo
mesto direktorja Zlatarne
prevzel dr. Branko Semolič,
Celjan, ki je trenutno zaposlen
v ministrstvu za znanost in
tehnologijo.
slo vnem sistemu je podrobneje
razložil predsednik Stane Se-
ničar. Ocenil je, da se v Zlatar-
ni kljub vsemu, kar je bilo na-
rejenega, še vedno prepočasi
prilagajajo novim razmeram,
podobno kot sorodna podjetja
drugod po svetu pa je tudi nji-
hovo podjetje prizadela močna
recesija v Evropi in ZDA. Vod-
stvo meni, da bo proces prila-
gajanja trajal tri do pet let, za
uspešen razvoj pa so potrebne
spremembe v tehnologiji, trže-
nju in predvsem noVe naložbe,
brez katerih ne bodo konku-
renčni na tujih tržiščih. Pri-
hodnje leto mora poslovni si-
stem po Seničarjevih besedah
ustvariti 40 milijonov mark
prometa, poleg tega pa name-
ravajo zagotoviti predvsem
stabilnost v tekočem poslova-
nju. Slovenija je za Zlatarno
premajhno tržišče, na jugu še
vedno računajo le na Hrvaško,
nova tržišča pa iščejo zlasti
v državah tako imenovane Vi-
šegrajske skupine, torej Mad-
žarski, Češki, Slovaški ter
Poljski. Med razvitejšimi tr-
žišči načrtujejo prodor na
Švedsko in v Saudsko Arabijo,
na dosedanjih tržiščih pa na-
meravajo okrepiti svoj položaj
pri japonskih in ameriških ku-
pcih.
Stane Seničar je pojasnil še
načrte v zvezi z lastninskim
preoblikovanjem. V dogovoru
z vodstvom, organi upravlja-
nja in sindikatom so se v Zla-
tarni odločili za notranji od-
kup, po sedanjih izračunih bo-
do zaposleni v petih letih lah-
ko odkupili 40 odstotkov del-
nic. Prihodnje leto bodo pri-
pravili poslovno in razvojno
Člani posebne komisije - se-
stavljali so jo Milena Moškon
iz Pokrajinskega muzeja, zla-
tarski mojster Franc Vran ter
slikar in konzervator Viktor
Povše - so nagrado za galerij-
ski nakit prisodili oblikovalki
Mileni Leskovec ter izvajalcu
Marjanu Knezu. V kategoriji
serijskega nakita sta nagrado
letos prejela oblikovalka
Zdenka Samec ter izvajalec
Dušan Gradišnik.
strategijo Zlatarne, kar naj bi
bila osnova za dokapitalizaci-
jo oziroma jamstvo vsem ti-
stim, ki se bodo odločili za vla-
ganja v Zlatarno.
m
Foto: EDO EINSPIELER
V kategoriji serijskega nakita je zamisel oblikovalke Zdenke
Samec realiziral Dušan Gradišnik.
Cmoic stečajni
upravitelj
Keramiice
Minuli teden je celjsko
sodišče izdalo uradni sklep
o uvedbi stečajnega po-
stopka v libojskem podjet-
ju Keramika. Za stečajnega
upravitelja je bil imenovan
celjski odvetnik Aleksan-
der Cmok, 361 delavcev pa
je tokrat že drugič moralo
na zavod za zaposlovanje.
Večina delavcev je bila na
zavodu že pred dvema leto-
ma, ko je bil uveden stečaj-
ni postopek nekdanje Ke-
ramične industrije Liboje.
Do konca leta naj bi v Ke-
ramiki zbrali vse terjatve,
prvi narok na sodišču pa bo
predvidoma 7. j anuar j a
prihodnje leto.
Ponovno deinišica
družba
Na lastninjenje se v tem
času pripravljajo tudi
v žalskem Hmezad Export
Importu. Po zakonu o de-
nacionalizaciji se je za vra-
čilo premoženja nekdanje
delniške družbe prijavilo
31 upravičencev, svoj delež
uveljavlja tudi 17 lonetij-
skih zadrug. V podjetju
predvidevajo, da bodo de-
leže najprej vrnili nekda-
njim lastnikom, od preo-
stanka naj bi 45 odstotkov
pripadlo zadrugam, ostalo
bo lastninilo 50 zaposlenih.
Žalčani so se lastninjenja
lotili z imenovanjem po-
sebnega koordinacijskega
odbora za lastninjenje,
v katerem so predstavniki
vseh treh strani, Hmezad
Export Import pa naj bi na
koncu procesa postal spet
delniška družba.
Žalski klub
Manager
Sinoči je bila v Žalcu
ustanovna skupščina kluba
Manager, ki bo v občini na-
domestil dosedanji klub di-
rektorjev. Predstavniki go-
spodarstva so med drugim
sprejeli program dela v pri-
hodnje ter izvolili vodstvo
žalskega kluba Manager.
Ustanovne skupščine se je
udeležil tudi direktor
Agencije republike Slove-
nije za sanacijo bank in
hranilnic Janko Deželak.
IB
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Italijansko podjetje Studio
Costa Consulting nudi kapital
v obliki strojnega parka do 49
odstotkov celotnega dela,
opremo za JV v obliki know-
how, tehnično pomoč, marke-
ting, finančno upravljanje ipd.
Od partnerja pričakujejo te-
ren, zgradbo, storitve, zmož-
nost primerjanja valutnih ra-
zlik, izkušnje v sektorju (kot
npr. tehnični podjetnik), mož-
nost nastopa na novih trgih in
iskanje lokalnih finančnih vi-
rov. Informacije: tel. 0039/
685-55-613 in fax 0039/685-
49-052 (Catalano Gonzaga).
- Italijansko podjetje Dallan
Giovanni (predstavnik znanih
italijanskih proizvajalcev Zer-
betto, Prearo in Lamperti) nu-
di dekorativna in tehnična
svetila. Informacije: tel. in fax
0039/481-474-353 (Diana Ba-
tista).
Povpraševanje:
- CIS GZS išče predstavnika
ali prodajalca za področje Slo-
venije za kemične izdelke za
sektorje galvanike, dragih ko-
vin in elektroniko. Informaci-
je: Informacijska pisarna CIS
GZS, tel. 061/150-122 in fax
061/219-536.
- Turška firma Harman želi
vzpostaviti poslovne stike
s slovenskimi firmami, ki bi
želele iz Turčije uvažati sveže
sadje in zelenjavo, jedilno olje,
sir, jogurt, začimbe, med, ma-
karone, biskvit, čokolado ter
sladkor in moko. Poleg tega
nudijo pralne praške, mila, vi-
no, likerje, parket, cigarete in
plastične igrače. Iz Slovenije
pa bi želeli uvažati molzne
stroje, naprave za namakanje
polj in parkov. Informacije:
tel. 0090/13-80-29-16 in fax
0090/13-18-29-20 (Omar Ku-
strič).
- NizozemskopodjetjeFarac
povprašuje po lesenih paletah
(specifikacija je na voljo v In-
formacijski pisarni GZS). In-
formacije: tel. 0031/652-75-
60-21 in fax 0031/101-11-92-
62 (Robert Farac).
-Italijansko podjetje pov-
prašuje po elektromehanič-
nem urarstvu, terminalih za
shranjevanje podatkov in
elektronskih ploščah. Infor-
macije: Informacijska pisarna
CIS GZS, tel. 061/150-122.
- Švicarsko podjetje GTV
AG Gantnes TH. Vertriebe AG
išče različne proizvode za uvoz
v Švico (Vse razen prehrane).
Informacije: tel. in fax 0041/
71-46-23-94 (Thomas
Gantnes).
- NemškopodjetjeHeumann
išče v Sloveniji objekte - proiz-
vodne hale (žage) predelovalne
industrije zaradi odkupa. In-
formacije: tel. in fax 0049/49-
89-14-27-73 (Dieter He-
umann).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
ztx)mice
Stovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ah direktno 215-631.
Št. 45 - 11. november 1993
5
Spravili so nas na kant
Enomesečni stavki vzilrževalcev še nI vitleti konca - Zapeta ceste In shod preil občino?
Natanko pred mesecem dni
so začeli stavkati delavci
v Vzdrževanju, enem izmed
podjetij v okviru štorske žele-
zarne. Štrajk še vedno traja,
ljudje se sprašujejo, kakšna bo
njihova usoda, medtem pa je
vodstvo objavilo razpis za pro-
dajo podjetja. Predsednik
stavkovnega odbora in sindi-
kata v Vzdrževanju Albin
Gradič pa napoveduje, da bo-
do delavci šli do konca. Tudi
na ulico in pred občino, če ne
bo šlo drugače.
Sedanja družba Vzdrževa-
nje je še pred tremi leti zapo-
slovala približno 500 delavcev.
Kasneje so ustanovili posa-
mezne družbe v okviru kon-
cema, tako imenovana A in
C podjetja, pri čemer so Vzdr-
ževanje uvrstili v skupino
C podjetij. Število zaposlenih
se je zmanjševalo, na seznamu
je bilo 350 ljudi, potem 280,
danes jih je približno 215.
Vzdrževalci so opravljali delo
za posamezne družbe, pred-
vsem za družbi Jeklo in Valji.
Poleg tega so v Vzdrževanju
iskali tudi lastna tržišča in za-
čeli sodelovati z italijansko
firmo Danieli. Leta 1991 je de-
lež izvoza v podjetju Vzdrže-
vanje znašal 12 odstotkov, da-
nes prodajo na tuje 65 do 70
odstotkov proizvodov. Za ita-
lijanske partnerje - za sodelo-
vanje z njimi so se potegovala
še nekatera slovenska podjet-
ja, uspeli so le v Vzdrževanju
- delajo končne izdelke za va-
Ijame. »Delo je zelo zahtevno,
do konca leta smo imeli za 750
tisoč mark naročil, celo med
stavko so nam poslali nova na-
ročila. Doslej smo vse naredili
tako, kot je bilo dogovorjeno,
Italijani so zadovoljni z našim
delom   in  kvaliteto,«   pravi
V Vzdrževanju so že sprožili
tožbo za obresti zaradi zamika
pri izplačilu plač ter tožbo za
izplačilo razlike do neizplača-
nih plač, saj so delavci name-
sto 80- prejemali samo 60-od-
stotne plače po kolektivni po-
godbi. Če se ne bodo uspeli
dogovoriti s posameznimi fir-
mami za poravnavo dolgov,
bodo tudi v tem primeru po-
skušali priti do denarja s tož-
bami.
Gradič in dodaja: »Nikoli se
nismo ukvarjali samo z vzdr-
ževanjem, nikoli nismo bili
podjetje, kjer bi čakali samo
na okvare v tej ali oni firmi.«
Problemi so se po Gradiče-
Albin Gradič: »Vzdrževanje
ima najboljšo halo, to je bivša
tovarna traktorjev, zato verja-
mem, da so apetiti po njej ve-
liki.«
vih besedah začeli pojavljati
zaradi tega, ker posamezne
družbe znotraj železarne, zla-
sti Jeklo in Valji, niso porav-
navale svojih obveznosti ozi-
roma niso plačevale storitev
delavcev v Vzdrževanju. »Po
podatkih, s katerimi razpola-
gam, nam dolgujejo 172 mili-
jonov tolarjev, mi smo drugim
dolžni 34 milijonov tolarjev.
Podatki se še preverjajo, zago-
tovo pa ne bi imeli problemov,
če bi bili računi poravnani.
Neplačevanje nas je v bistvu
spravilo na kant. Namesto da
bi delavci dobili plačilo za
svoje delo, je upravni odbor
vseh 215 nameraval premestiti
v Izobraževalni center, osnov-
na sredstva pa razdeliti po
A podjetjih, torej v Jeklo in
Valje, kaj bi se zgodilo s halo,
ne vemo, posamezne firme pa
naj bi zaposlile le kakšnih 20
ljudi.«
Program prsžSveUa
S takšnim scenarijem se
v Vzdrževanju niso strinjali.
»Dvakrat smo direktorju Iva-
nu Felcu izrekli nezaupnico,
vendar je razmerje moči v od-
boru takšno, da nezaupnica
nikoli ni bila izglasovana,« je
pojasnil Gradič. »Zato smo
ustanovili skupino ljudi, ki
nam ni obrnila hrbta, česar pa
ne moremo trditi za vodstvo,
komercialiste, kadrovika in še
koga. Pripravili smo svoj pro-
gram preživetja. Realno bi se
po našem programu lahko za-
poslilo od 120 do 130 ljudi. Ra-
čunali smo, da ne bi več oprav-
ljali dela za firme znotraj žele-
zarne, ker so odnosi pač moč-
no načeti, bi pa še naprej sode-
.lovali z italijanskim partner-
jem, del hale bi morda dali
v najem in na ta način bi lahko
preživeli. Vendar se je upravni
odbor odločil za prodajo hale.
Poleg tega smo razmišljali še
o eni možnosti, in sicer, da bi
delavci vložili svoje certifikate
in neizplačane dele plač po ko-
lektivni pogodbi. Na ta način
smo nameravali sami delavci
ustanoviti novo zdravo podjet-
je. Šli bomo do konca, če druž-
be Vzdrževanje v začetku pri-
hodnjega leta ne bo več, potem
tako in tako nimamo česa iz-
gubiti. Prodaja nas država in
če nas že namerava prodati,
potem naj nas proda vsaj sku-
paj z delovnimi mesti,« meni
Gradič.
2e odpisani?
Albin Gradič pravi, da lju-
dje sploh ne vedo več, kako naj
preživijo. Konec oktobra so
dobili avgustovske plače,
o septembrskih vsaj pretekli
teden ni bilo slišati ničesar,
čeprav so jih že izplačali de-
lavcem v firmah, ki Vzdrževa-
nju še niso poravnale računov.
Vodstvo nas je prepričevalo,
da delavci ne morejo dobiti ni-
ti otroških dodatkov, ker ima-
mo blokiran račun, pa se je
izkazalo, da so izplačila mož-
na, tako da STuO jim zagotovili
vsaj to. Tri mesece jih niso do-
bili. Nosijo mi bančna obvesti-
la, ker ne dobijo plač, ne more-
jo plačevati kreditov. ŠU bomo
do župana in se poskušali do-
govoriti za moratorij, saj lju-
dje niso krivi. Grozijo pa jim
z rubežem. Delavci ne dobijo
povrnjenih stroškov za prevoz
na delo, sploh ne vedo, kako
naj pridejo v tovarno. Niti za
prehrano nismo dobili bonov.
Životarimo,  samo  to lahko
rečem.«
Teiefoni še edino
orožje
Kljub stavki, zatrjuje pred-
sednik sindikata in stavkovne-
ga odbora, so v Vzdrževanju
opravili najnujnejša dela in
naredili vse, kar so se dogovo-
rili predvsem z italijanskim
partnerjem. »Zavedamo se, da
si izgube tega partnerja ne
smemo dovoliti. Je pa težko
prepričati ljudi, da delajo brez
plač. Obenem vodilni pritiska-
jo name in na sodelavce, ker
smo blokirali telefone. Noče-
mo škodovati delavcem, toda
telefoni so edino orožje v naših
rokah. Sprostili smo fakse, zu-
nanje telefonske Unije, omogo-
čili interno povezavo, uspo-,
sobljene so najpomembnejše
linije, tudi povezava z gasilci
in prvo pomočjo. Prepričan
sem, da ravnamo pošteno,
vodstvo pa se do nas obnaša
tako, kot da smo že povsem
odpisani.«
Gradič dodaja, da v podjetju
razmišljajo še o nekaterih dru-
gih ukrepih. »Morda bomo za-
Včeraj, v sredo, so se zaradi
neizplačanih plač in nejasne
usode podjetja, delavci Vzdr-
ževanja ob pol dvanajstih
zbrali na protestnem shodu
pred stavbo občinske skupš-
čine.
prli cesto, pripravili shod pred
občino in na ta način opozorili
javnost na vse mahinacije.
Vzdrževanje je v bivši tovarni
traktorjev, to je najboljša hala
v železarni, njena lokacija je
idealna. Halo smo obnovili in
uredili ogrevanje, tako da gre
resnično za večnamenski pro-
stor, lahko se uporablja za
skladišče ali pa se v njem lah-
ko vzpostavi nova proizvod-
nja. Zato verjamem, da so ape-
titi po naši hali zelo veliki,« je
prepričan Gradič.
IRENA BAŠA
Zmanjkalo
G milijard
LJUBLJANA, 3. novem-
bra (Večer) - Na novinarski
konferenci ministrstva za
delo je ministrica Jožica
Puhar povedala, da bo za
nadomestila za čas brezpo-
selnosti in socialne dajatve
do konca leta zmanjkalo
6 milijard tolarjev. 3 mili-
jarde bodo zbrali s ponov-
no renominacijo proraču-
na, ostale 3 pa v okviru mi-
nistrstev, ki niso potrošila
vsega denarja. Sicer pa
prejema po zadnjih podat-
kih različne oblike pomoči
že 18 tisoč družin.
Gospodarstveniki
pri Drnovšku
LJUBLJANA, 3. novem-
bra (Slo venec) - Predsednik
vlade dr. Janez Drnovšek je
na razgovor povabil 34 di-
rektorjev največjih sloven-
skih izvoznih podjetij. Go-
spodarstveniki so najbolj
nezadovoljni z visokimi
stroški dela in nenormalno
visokimi posojilnimi
obrestnimi merami. Od
vlade so zahtevali, da spre-
meni razmerje do velikih
sistemov, spodbudi izvoz in
pomaga pri sklepanju go-
spodarskih stikov.
Hrvaška mora
plačati elektriko
LJUBLJANA, 3. novem-
bra (Delo) - Slovenija ne bo
privolila v hrvaške pogoje,
da bo dobavljeno električ-
no energijo iz JE Krško
plačala šele, ko bodo od-
puščene hrvaške delavce
spet zaposlili v JEK, pravi
minister Maks Tajnikar.
Slovenska vlada zahteva,
da Hrvaška poravna del
dolga - 10 milijonov mark
— v gotovini, 2 milijona
mark pa s kompenzacijami.
Ukrepi za pravilno
lastninjenje
LJUBLJANA, 4. novem-
bra (Delo) - Vlada je razgr-
nila dokaj obsežen pro-
gram nujnih ukrepov
v zvezi z divjimi privatiza-
cijami in begom kapitala
na tuje. Informacija SDK
o opravljenih revizijah v 71
podjetjih je namreč poka-
zala oškodovanje družbe-
nega premoženja v 43 od
njih. Skoda, ki je pri tem
nastala, znaša 13 milijard
tolarjev.
Kako do novih
delovnih mest
LJUBLJANA, 4. novem-
bra (Delo) - Premier dr. Ja-
nez Drnovšek je sklical po-
svet s predstavniki vlade,
stroke, zbornice, mened-
žerjev in sindikatov. Nje-
gov poglavitni namen je bil
pogovor o tem, kako do no-
vih delovnih mest.
Bodo našli skupni
Jezik?
LJUBLJANA, 4. novem-
bra (Delo) - Pripravili so
javno razpravo o spremem-
bah stanovanjskega zako-
na, ki mora razvozlati vo-
zel privatizacije nacionali-
ziranih in zaplenjenih sta-
novanj. Namenjena je bila
poslancem za lažje odloča-
nje o zakonskem aktu, kar
pa jim po povsem nasprot-
nih stališčih vseh treh
vpletenih strani ne bo
lahko.
NOVO NA BORZI
Skromnejši promet
Piše: Darja Orožim
9.11. 1993 je bila uradna otvo-
ritev borze v novih prostorih. Po
pozdravnem nagovoru g. Valan-
ta, g. Nareda, g. Veselinoviča ter
g.Oyensa - generalnega sekre-
tarja svetovnega združenja borz
(FIBV) je dr. Janez Drnovšek
uradno otprl nove prostore. Po
otvoritvi je bila v avkcijski dvo-
rani zelo zanimiva dražba starih
vrednostnih papirjev in denarja
na Slovenskem. Nekateri kovan-
ci so dosegli tudi večkratno za-
četno ceno.
Promet na Borzi je bil v zad-
njem tednu skromnejši kot na
prejšnjih sestankih. Promet je 4.
11. 1993 znašal 3,8 mio DEM, 9.
11. 1993 pa 3,4 mio DEM.
Največ prometa je bilo z obe-
ma republiškima obveznicama
- skupaj 829.000,00 DEM. Tečaj
RSLl je porastel na 98,5 RSL2
pa na 987o.
Največ prometa je bilo z delni-
co Probanke - 804.000,00 DEM
po ceni 24.632,00 SIT/delnico.
Veliko je bilo povpraševanje po
delnici Nike. Cena te delnice je
porastla na 84.795,00 SIT/delni-
co, prometa je bilo za 697.000,00
DEM. Živahno trgovanje je bilo
tudi z delnico UBKP (232.000,00
DEM, cena 35.556,00 SIT/delni-
co) ter KBIP (179.000,00 DEM,
cena 41.911,00 SIT/dehiico).
V torek 9. 11. 1993 so na Borzi
v okviru ovrščene kotacije 1 za-
čele, kotirati obveznice Republi-
ke Slovenije za poravnavanje
obveznosti iz naslova deviznih
vlog. Osnova za kavcijo je 100
DEM, en lot je ena obveznica
- apoen 100 DEM, minimalna
količina za trgovanje je 10 lotov,
skrajšana oznaka je RSL8. Ob-
veznice Republike Slovenije se
obrestujejo po 5% obrestni meri
in se izplačujejo v polletnih anu-
itetah. Prva anuiteta dospe
v plačilo 30. 11. 1993, zadnja pa
31. 5. 2003.
Skladno z 14. členom Zakona
o poravnavanju obveznosti iz
neizplačanih deviznih vlog
(Uradni list RS, št. 7/93) lahko
državljani Republike Slovenije,
ki so jim banke za njihovo deviz-
no vlogo izročile obveznice Re-
publike Slovenije le-te lahko
uporabijo za nakup delnic po
predpisih o lastninskem preobli-
kovanju pravnih oseb, za dokup
pokojninske dobe po Zakonu
o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, za plačilo obvezno-
sti iz proračuna dohodnine, za
poravnavo carinskih obveznosti
do višine 30%. Poleg tega jih
lahko oni ali njihovi ožji družin-
ski člani uporabljajo tudi za od-
kup stanovanj po stanovanjskem
zakonu.
Kuponi obveznic so izplačljivi
v konvertibilni valuti, razen če
so bile obveznice uporabljene za
namene iz 14. člena zakona o po-
ravnavanju obveznosti in neiz-
plačanih dnevnih vlog. V tem
primeru so kuponi primemo oz-
načeni (žigosani in podpisani) in
so izplačljivi v tolarski proti-
vrednosti po povprečnem ponde-
riranem nakupnem menjalni-
škem tečaju v preteklem tednu
(glede na dan vnovčitve), ki ga
Banka Slovenije izračuna iz na-
kupnih menjalniških tečajev
bank.
Obveznice so bile izdane v skupni vrednosti 96.533.000,00
DEM in v naslednji apoenski sestavi:
SVETUJEJO BROKERJI
CELJSKE BORZNE HIŠE
Nismo naprodaj
¥ Žični bi se oilkuplll oti ilržave
V Koncem Slovenske žele-
zarne so vključena tudi 4 pre-
delovalna podjetja: Veriga
Lesce, Tovil Ljubljana, Pla-
men Kropa in celjska Žična.
Po nekaterih informacijah na-
merava država ta podjetja
prodati in poplačati železar-
ske dolgove. Vodstvo Žične pa
ponuja drugačno rešitev.
Direktor Žične Anton Jelen-
ko je na torkovi novinarski
konferenci pojasnil, da bi se
radi z lastnikom, torej državo,
dogovorili za notranji odkup.
V bistvu bi se odkupili od dr-
žave, pri čemer želijo ohraniti
večino delovnih mest. Čeprav
še nimajo vseh podatkov
o vrednosti podjetja, Jelenko
ocenjuje, da bi za notranji od-
kup   zadostovali   certifikati,
neizplačane razlike plač ter
popust. Vsega tega v primeru,
da ostanejo državno podjetje,
delavci ne bi mogU izkoristiti.
Direktor nadalje meni, da je
odkup edina rešitev za nadalj-
nji razvoj in uresničevanje na-
črtov, predvsem pa bi v po-
djetju v primeru, ko ne bi bili
več pod državno streho, lažje
poiskali partnerje za sovlaga-
nja v Žično. Vodstvo koncema
po prvih pogovorih sodeč
predloga Žične ni zavrnilo, za-
to upajo na ugoden razplet. Če
se za odkup ne bodo dogovori-
li, bodo v tem celjskem podjet-
ju razmišljali o najemu, ne
strinjajo pa se s prodajo Žične.
V kolektivu je trenutno 220
zaposlenih, 20 do 40 ljudi je
občasno na čakanju, med še-
stimi programi največ obetata
proizvodnja ležajev in še zlasti
program gradbenih nu-ež. Oba
programa sta potrebna novih
naložb, prihodnje leto je pred-
videna obnova linije za proiz-
vodnjo gradbenih mrež, ki bo
veljala 5 milijonov mark. Pri-
bližno toliko bi potrebovali
tudi za naložbe v proizvodnjo
ležajev.
DB
Družbeno podjetje
Tovarna volnenih
odej
Škofja vas pri Celju
objavlja prosta dela in
naloge
referenta
maloprodaje na
terenu
prodaja v premični prodajalni
za teren Celje z okolico
Pogoji:
- V. ali IV. stopnja strokovne
izobrazbe komercialne ali
trgovske smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- izpit za voznika B kat.
- kandidat si mora priskrbeti
priročno skladišče
Delovno razmerje bomo skle-
nili za določen čas s polnim
delovnim časom. Pisne prija-
ve pošljite na naslov: Tovar-
na volnenih odej škofja vas
pri Celju, 63211 Škofja vas
v roku 8 dni po objavi oglasa.
Zeleni teiefon
SKB banka je prva med bankami v Sloveniji uvedla
tako imenovani zeleni telefon, ki ga v svetu poznajo že
nekaj časa. Na telefonski številki 080 15-15 bo vsak dan
od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure brezplačno ozi-
roma na račun SKB banke možno dobiti vse informacije
o poslovni ponudbi SKB banke. Obenem bo telefon odprt
za vsa mnenja, pritožbe in predloge komitentov. Linija
zelenega telefona bo v začetku delovala poskusno, končni
cilj banke pa je, da bi z zelenim telefonom uvedla 24-urni
neprekinjeni servis za komitente in postopoma vpeljala
v svetu že uveljavljeni telemarketing, to je neposredno
prodajo svojih storitev skupaj s svetovanjem, kar pomeni
najvišjo obliko sodelovanja s komitenti. IB
Št. 45 - 11. november 1993
6
Računi se ne izidejo
y teh aneh Ho tlogovora, kako hode pokriti stroški parkiranja v času septembrskega MOS
v času letošnjega Mednarodnega
obrtnega sejma je za prometno var-
nost in parkirni red v okolici sejmišča
skrbelo 100 ljudi, od tega 60 redarjev
in 40 policistov. Predvsem slednjim
gre zahvala, da v devetih sejemskih
dneh ni prihajalo do večjih zastojev,
čeprav vsi, ki poznajo promet v tem
času, opozarjajo, da je največji pro-
blem nepropustnost magistralk od
Celja do Ljubljane in Rogaške Slatine.
Poročilo o prometni ureditvi v času
MOS so člani celjskega IS minulo sre-
do sprejeli, hkrati pa pozitivno ocenili
delo policistov ter Kostre in ZŠAM, ki
sta bila pooblaščena izvajalca parki-
ranja. Letošnje izkušnje bodo služile
tudi pri pripravi podprojekta promet-
ne ureditve za jesenski obrtni sejem
ter vse ostale večje sejemske priredi-
tve, ki jih pripravlja Celjski sejem.
Vseeno pa se vsi računi in obveznosti,
ki izhajajo iz letošnje sejemske mani-
festacije, še niso izšli.
Po poročilu svetovalca za promet
celjske občine Iztoka Uranjeka je tre-
nuten prihodek od parkirnin nekaj 1
več kot 800 tisoč tolarjev, sporno pa je j
plačilo nekaj več kot 5 milijonov 260
tisoč tolarjev, ki naj bi jih na račun
parkirnih stroškov še poravnalo po-
djetje Celjski sejem. IS je namreč v za-
četku septembra sprejel sklep, po ka-
terem naj bi Celjski sejem kot organi-
zator MOS poravnal stroške parkira-
nja za vozila vseh razstavljalcev. Celj-
ski sejem pa je v svoj finančni načrt
sejemske prireditve že junija vključil
zgolj poravnavo stroškov za parkira-
nje vozil tistih razstavljalcev, ki so se
odločili za nakup stalnih parkirnih
kart.
Po besedah direktorja Celjskega
sejma mag. Franca Pangerla je več kot
dve tretjini razstavljalcev na MOS
stalnih in parkirne razmere v okolici
sejmišča dobro poznajo. Zato se je ve-
čina tudi letos odločila za dnevno re-
ševanje parkirnih problemov, svoja
vozila pa so na parkirnih mestih v ne-
posredni bližini sejmišča puščali v ča-
su pred uradnim sejemskim odpiral-
nim časom oziroma so se v najboljšem
primeru odločaU za nakup dnevne
parkirne karte, za katero je bilo treba
odšteti 200 tolarjev. Nakup stalne
parkirne karte pa je bil kar za 100
odstotkov dražji, saj je IS določil 400
tolarjev dnevne parkirnine za raz-
stavljalce, in se je zanje odločilo le 317
razstavljalcev. Na občinski žiro račun
je tako Celjski sejem nakazal le nekaj
manj kot milijon tolarjev za kritje
parkirnih stroškov razstavljalcev, ra-
zliko za preostale razstavljalce, ki
stalnih parkirnih kart niso kupili, pa
v Celjskem sejmu po besedah direk-
torja ne morejo poravnati, saj so se-
jemske prihodke že reinvestirali
v gradnjo nove sejemske dvorane in
ureditev infrastrukture.
Razpravo o tem, kdo in kdaj naj bi
poravnal predvideno parkirnino še za
preostalih skoraj 1.400 razstavljalcev
v višini nekaj več kot 5 milijonov 260
tisoč tolarjev, je prekinili predsednik
IS Jože Zimšek, ki je med drugim ob-
činskim strokovnim službam poočital,
da je MOS v Celju vselej septembra in
bi lahko s pripravami za prometno
ureditev začeli takoj po zaključku te-
kočega sejma. V tem primeru tudi ne
bi več prihajalo do dvotimega načrto-
vanja sejemske prireditve, ko se obči-
na v priprave vključi šele zadnji me-
sec. Tako občinskim strokovnim služ-
bam kot Celjskemu sejmu pa je nalo-
žil, naj zaplete z letošnjo parkirnino
v kar najkrajšem času dogovorno reši-
ta, priprav na september 94 oziroma
prometno ureditev v tem času pa naj
se lotita skupaj in takoj. Pri tem naj
upoštevata že pred leti sprejete pred-
loge projekta urejanja okolice in par-
kirnih mest, vključno s prometno in
sejemsko vizuelno signalizacijo.
Do dogovora, kako poravnati letoš-
nje »parkirne« račune, naj bi po bese-
dah vodje Strokovne službe za komu-
nalno gospodarstvo Ivana Pfeiferja
prišlo v teh dneh, do zapletov pa je po
njegovi oceni prišlo prav zaradi neus-
klajenega načrtovanja obeh strani.
Celjski sejem je posloval skladno
s prakso prejšnjih let - nakup stalne
parkirne karte za razstavljalce ni ob- j
vezen - občina pa je letos v dovoljenju i
za sejem skladno s sklepi IS zapisala j
tudi obveznost, da prireditelj v celoti \
poravna tudi stroške parkiranja.       j
I. STAMEJČIČ
Slovenski jezik v slovenski šoli
Slavisti so razpravljali o položaju slovenščine v šoli — Premajhen poutJarek na materinščini In
preobremenjeni slavisti
Prejšnji petek je bila v celj-
skem Narodnem domu okrogla
miza o položaju slovenščine in
slovenistov v šoli. Okroglo mi-
zo, ki so se je poleg dr. Jožeta
Toporišiča in dr. Slavka Ga-
bra, udeležili tudi drugi vid-
nejši predstavniki s tega po-
dročja, so pripravili kot nada-
Ijevars-e slavističnega zboro-
vanja, ki je bilo prejšnji mesec
v Celju.
Na okrogli mizi, ki sta jo
vodila prof. Milena Ivšek in
Silvo Fatur, so razpravljalci
govorili o uveljavitvi slovenš-
čine kot pedagoškega načela,
izpostavili so problem slo-
venščine v osnovni in srednji
šoli, problem učbenikov, po-
trebo po nacionalnem projek-
tu prenove pouka slovenskega
jezika in književnosti od vrtca
do univerze, govorili pa so tudi
so o načrtovani maturi in
predvidenem vplivanju na de-
lo srednjih in osnovnih šol in
o položaju učitelja slovenščine
v šoli.
Po mnenju razpravljalcev je
z uzakonitvijo slovenščine kot
pedagoškega načela, od vsake-
ga učitelja nujno zahtevati go-
jenje materinščine; to naj bi
v šoli torej ne bilo odvisno sa-
mo od slavistov.
Velik problem pri pouku
materinščine predstavljajo tu-
di učbeniki na osnovnih šolah,
saj so na tem področju, kljub
razpisu, primanjkljaji. Sploh
pa je, so menili razpravljalci,
program učenja materinščine
v osnovni šoli nujno potreben
prenove.
Kot poseben problem so na
okrogli mizi izpostavili matu-
ro, saj naj bi bil standard za-
njo previsok. Po mnenju raz-
pravljalcev bi ga bilo potrebno
znižati na raven zaključnih iz-
pitov, s čimer se dr. Gaber ni
strinjal. Povedal je, da bo zah-
tevnost mature ostala na seda-
nji ravni.
Razpravljali so tudi o preo-
bremenjenosti učiteljev slo-
venskega jezika, in o tem, da
bi morali materinščini v šoli
nameniti več časa. Silvo Fatur
je povedal, da je v slovenskih
šolah 17 odstotkov slovenske-
ga jezika na teden, kar je
izredno malo v primerjavi
z drugimi državami, še posebej
z ZDA, kjer je materinščird
namenjeno 40 odstotkov šol-
skega časa tedensko.
Razpravljalci so na petkovi
okrogli mizi kot problem izpo-
stavili tudi dejstvo, da je v šoli
prevelik poudarek na tujih je-
zikih; otroci naj bi najprej do-
bro obvladali materinščino in
postali pismeni, šele potem naj
bi se učili tujih jezikov. Sicer
pa tuji jeziki materinščino
prehitevajo tudi po opremlj-
nosti; učni pripomočki za tuje
jezike (učbeniki, delovni zvez-
ki, diskete...) so uvoženi, pri
slovenskem jeziku pa lahko
razpolagajo samo s pripomoč-
ki, ki jih pripravijo v Sloveniji.
In glavni sklep petkove
okrogle mize? Osnovni cilj po-
uka materinščine je, da se slo-
venski jezik v slovenski šoli ne
bi smel podrediti nobenemu
drugemu predmetu, so menili
razpravljalci, ki upajo, da se
bo pričelo kaj v zvezi z njiho-
vimi problemi oziroma polo-
žajem materinščine in sloveni-
stov v šoli, na bolje spreminja-
ti tudi v praksi.
NINA M. SEDLAR
Laboratorij v Veienju
Laboratorij za preizkuša-
nje in certificiranje (TCL)
v Velenju že dve desetletji
jamči, da je izdelek takšen,
kot zahtevajo veljavni pred-
pisi.
S TCL sodeluje več sloven-
skih podjetij, saj velenjski
laboratorij zanje pridobiva
potrebne certifikate za Slo-
venijo in tujino. Največji in
najpomembnejši partner je
Gorenje Gospodinjski apa-
rati. TCL je v Sloveniji poo-
blaščen za certificiranje ve-
likih gospodinjskih aparatov
in njihovih električnih se-
stavnih delov. V velenjskem
laboratoriju so uspeli v pri-
merjavi z drugimi podobni-
mi institucijami bistveno
skrajšati čas testiranja ozi-
roma pridobivanja certifika-
tov, saj postopek traja od
enega meseca do največ pol
leta. S tem so se občutno
zmanjšali stroški preizku-
šanja.
Velenjski laboratorij že
vrsto let uspešno sodeluje
s podobnimi institucijami
v svetu. V TCL letno vzdržu-
jejo približno 500 različnih
testov, certifikatov in dopol-
nil, na novo pa pridobijo ozi-
roma izdajo 400 novih certi-
fikatov oziroma dopolnil
v skladu z varnostnimi in
drugimi predpisi v posamez-
nih državah. Področja delo-
vanja laboratorija so elek-
trični gospodinjski aparati
in njihovi sestavni deli, regi-
striran pa je tudi za preizku-
šanje in certificiranje proiz-
vodov in sistemov, opravlja-
nje strokovnih in tehničnih
del ter za raziskovalno raz-
vojne storitve. Tako v labo-
ratoriju opravljajo varnost-
ne preizkušnje, izvajajo po-
skuse za pridobivanje certi-
fikatov na raznih tržiščih in
izvajajo funkcionalne preiz-
kuse.
ML
Prvih devet
preiskovancev
LJUBLJANA, 5. novem-
bra (Delo) - Preiskovalna
komisija državnega zbora,
ki raziskuje povojne zloči-
ne in pravno dvomljive
procese, je določila prvi
krog posameznikov, ki bo-
do prišli pred komisijo kot
preiskovanci. Gre za devet
nekdanjih uglednih poli-
tičnih funkcionarjev.
Tuji obisici
v Sioveniji
LJUBLJANA, 8. novem-
bra (Večer) - Konec tedna
sta se v Sloveniji mudila
predsednik Parlamentarne
skupščine Sveta Evrope
Miguel Angel Martinez in
estonski zunanji minister
Trivimi Velliste. Martineza
je predsednik Milan Kučan
odlikoval s srebrnim zna-
kom svobode.
Optimistični
direictorji
LJUBLJANA, 8. novem-
bra (Večer) - Po anketi Go-
spodarske zbornice Slove-
nije med direktorji podjetij
jih le 26 odstotkov meni, da
je položaj v slovenskih po-
djetjih slab, 53 odstotkov
Da. da je zadovoljiv. Na
Težave le
s sociaio
LJUBLJANA, 5. novem-
bra (Delo) - Pod vodstvom
dr. Janeza Drnovška so se
sestali predstavniki koali-
cijskih strank, da bi pred
zasedanjem državnega
zbora uskladili stališča do
proračunskega memoran-
duma. Od pomembnih
vprašanj je ostala nerešena
le višina sredstev za social-
ne transferje.
vprašanje o tem, kakšna so
njihova pričakovanja, pa je
41 odstotkov direktorjev
prepričanih, da se bo polo-
žaj izboljšal, enak odstotek
pa meni, da bo ostal enak
kot letos.
Zavarovalnica brez
direktorja
LJUBLJANA, 8. novem-
bra (Delo) - Zaradi odloči-
tve državnega zbora, ki ni
dal soglasja h kandidaturi
Franca Koširja za general-
nega direktorja Zavoda za
zdravstveno zavarovanje
Slovenije, ima ta precej te-
žav pri delovanju. Tako je
Zavod brez legalnega
odredbodajalca, saj držav-
ni zbor tudi ni potrdil no-
vega vršilca dolžnosti.
Revizija
lastninjenja
LJUBLJANA, 8. novem-
bra (Večer) - Rejčeva komi-
sija za spremljanje in nad-
zor privatizacije je skleni-
la, da mora vlada poiskati
način, po katerem bi revi-
dirali lastninsko preobli-
kovanje podjetij tudi v le-
tošnjem in prihodnjem le-
tu. Komisija tudi pričaku-
je, da bo imel državni zbor
decembra na klopeh poro-
čilo o lastninjenju, kjer bo
razvidno, kako na to vpli-
vajo morebitne pravne
praznine in kdo je za to od-
govoren.
Št. 45 - 11. november 1993
7
Obračun politike s stroko?
Celjski IS v drugo ni iJal soglasja za ponovno Imenovanje Antonije MešI za ravnateljico OŠ Frana Roša — V kolektivu sklicali
novinarsko konferenco
»Primer Mešl je postal slo-
venski problem, pred tem si ne
gre več zatiskati oči,« je na seji
IS minulo sredo dejala vodja
celjske enote Zavoda za šol-
stvo in šport Majda Urank.
Pojasnjevala je, da v Zavodu
trdno stojijo za svojim pozitiv-
nim mnenjem o dosedanjem
delu Mešlove in njeni primer-
nosti ter strokovni usposoblje-
nosti, da še naprej ravnateljuje
OŠ Frana Roša, ki je med dru-
gimi celjskimi osnovnimi šola-
mi znana predvsem po izredno
razvitem raziskovalnem delu
šolarjev in novostih, ki jih
skladno s spreminjajočo zako-
nodajo med prvimi uvaja v uč-
ni proces.
V prid ponovnega imenova-
nja Antonije Mešl za ravnate-
ljico OŠ Frana Roša govorijo
tudi vsa preostala strokovna
mnenja, že spomladi pa je po
njenem prvem neuspelem po-
skusu kandidiranja svoje sta-
lišče o dobrem delu celjskih
osnovnošolskih ravnateljev
poslalo tudi Ministrstvo za
šolstvo in šport. Zdaj so v ko-
lektivu ministra dr. Slavka
Gabra še konkretneje potegni-
li za jezik, saj so nanj naslovili
javno pismo, v katerem želijo
konkretno posredovanje
v obračunu dela občinske poli-
tike s šolsko stroko.
Po seji celjskega IS, ko člaini
minulo sredo ponovno niso iz-
glasovali soglasja za imenova-
nje Mešlove, pa so se v kolekti-
vu odločili, da javnost z raz-
merami na šoli podrobneje
seznanijo tudi na novinarski
konferenci, ki se je je v pone-
deljek udeležilo kakšnih 20
učiteljev, oziroma vsaj polovi-
ca kolektiva. Na željo novinar-
jev je na vprašanja odgovarja-
la tudi Mešlova, njej nenaklo-
njen manjšinski del kolektiva
pa je zastopala le Irena Zbaš-
nik-Zabovnik, saj druga učite-
ljica Tatjana Šešlar, ki se je na
povabilo SKD tudi udeležUa
seje IS, v razgovoru ni želela
sodelovati.
Nasprotovanja
imenovanju
v razpravi članov IS o so-
glasju k ponovnem imenova-
nju Mešlove za ravnateljico je
predsednik Jože Zimšek opo-
zoril, naj člani in gostje raz-
pravljajo zgolj o novih dej-
stvih, ki so se v primeru Mešl
pojavili o spomladi sem, saj je
bilo neargumentiranih obtože-
vanj že doslej slišanih dovolj.
Ob tem pa se je za krajevne
skupnosti in kadre zadolžen
član IS Matjaž Železnik (SKD)
vprašal, zakaj o kandidaturi
Mešlove sploh razpravljajo,
saj so bili tako člani IS kot
poslanci, ki v končni fazi daje-
jo soglasje k imenovanju, že
v prvem poskusu nasprotnega
mnenja. Njegovo razmišljanje
je podprl tudi predstavnik so-
cialdemokratov Viktor Maje-
rič, v imenu SKD pa je Marko
Zidanšek, ki je opozoril na
domnevne nepravilnosti v vo-
denju postopka, pozval k bese-
di še učiteljici OŠ Frana Roša
Tatjano Sešlar in Ireno
Zbašnik-Zabovnik.
Šešlarjeva je najprej pojas-
nila, da je bila lansko šolsko
leto sama imenovana za po-
močnico ravnateljice, zato tr-
ditve Mešlove, da na šoli ni-
majo pomočnika, niso resnič-
ne. V nadaljevanju je še opisa-
la, kako je menda potekalo
glasovanje o podpori kolektiva
enemu od štirih kandidatov za
ravnateljsko mesto. Menda za-
to, ker se sama teh postopkov
zaradi učnih obveznosti v ra-
zredu ni udeleževala. Zbašni-
kova je k temu še dodala, da so
na šoli vsi, ki mislijo drugače
kot Mešlova, reizglašeni za nje-
ne nasprotnike in opozorila,
da ravnateljica ne upošteva
individualnosti. Obe pa sta se
strinjali, da učitelji in ostali
zaposleni na OŠ Frana Roša
niso več pravi kolektiv.
Strokovna mnenja za
v ponovni kandidaturi za
ravnateljsko mesto so Mešlovo
podprli v celjski enoti Zavoda
za šolstvo in šport, občinskem
sekretariatu za družbene de-
javnosti, s tajnim glasovanjem
se je njej v podporo opredelilo
14 od 15 članov Sveta staršev,
80,5 odstotka zaposlenih ter
Svet zavoda soglasno. Že spo-
mladi je pozitivno stališče po-
slalo Ministrstvo za šolstvo in
šport, njeno kandidaturo pa je
podprl tudi aktiv osnovnošol-
; skih ravnateljev.
Predsednik IS Jože Zimšek
je pred glasovanjem dejal, da
se zanese na nmenja strokov-
nih služb, saj so le-ta v prime-
ru Mešl povsem enotna in te-
meljijo na argumentih, pred
glasovanjem pa je člane IS
pozval, naj se odločajo v dobro
otrok. Da gre za imenovanje
ravnatelja, kar je povsem stro-
kovna odločitev in ne političen
problem, je opozarjal sekretar
za družbene dejavnosti Željko
Cigler, večkrat zastavljeno
vprašanje mag. Ivana Eržena,
ki je tudi predsednik Sveta
staršev OŠ Frana Roša in raz-
mere na šoli dobro pozna, o ar-
gumentih zoper delo Mešlove
pa je ostalo brez odgovora.
To, da stroka ni nezmotljiva,
a na drugi strani zelo hvalež-
na, široka in vodljiva stvar, je
o vsem skupaj menil Miro
Gradič, predsedujoči pa je
pred glasovanjem prebral tudi
negativno pisno stališče Ro-
mana Gracerja, ki je menil, da
bi bila pozitivna odločitev gle-
de soglasja skrajno neresna
s strani IS. Z osebnim izreka-
njem so se člani IS odločili za
ponovno glasovanje, izid gla-
sovanja pa je bil: 4 glasovi
podpore za Mešlovo, 3 vzdrža-
ni in 2 proti, kar pomeni, da bo
IS posredoval negativno sta-
lišče k imenovanju Mešlove za
ravnateljico. Dokončno odlo-
čitev pa bo spet sprejemala
občinska skupščina.
Smo - žal ne vsi
- čudovit kolektiv
že na seji IS je predsednica
sindikata Stanka Kodmja, ki
je zastopala Svet zavoda, po-
jasnjevala, da večina kolektiva
ostaja v dobrih delovnih in ko-
legialnih odnosih, to pa je bUo
čutiti tudi med ponedeljkovo
novinarsko konferenco, ki se
je je udeležilo kakšnih 20 uči-
teljev.
Predsednica Sveta zavoda
Mojca Kolin je pojasnjevala
izbirni postopek za imenova-
nje ravnatelja, ki so ga opravi-
li na šoli. Poudarila je, da so se
v Svetu zavoda - zato, da jim
kdo ne bi očital pristranskosti
in samovolje - kljub temu, da
zakon ne predpisuje izrekanja
kolektiva in Sveta staršev, od-
ločili tudi za upoštevanje teh
dveh mnenj. Izbirni postopek
je označila za demokratičen in
povedala, da je bil vpogled
v programe vseh štirih kandi-
datov dostopen vsem, glasova-
nje pa so izvedli tajno.
Na novinarska vprašanja je
ravnateljica Mešlova pojasnila
tudi dileme o tem, ali je lansko
šolsko leto imela pomočnico
ali ne. Pojasnila je, da šolska
zakonodaja narekuje mesto
pomočnika ravnatelja v kolek-
tivih z več kot 16 oddelki, na
Rošu pa so bili zaradi spremi-
njajočega števila učencev vse-
lej le nekaj nad to številčno
mejo. Zato je skladno z obsto-
ječimi predpisi tudi lani po-
močniška dela in nadomešča-
nje ravnateljice v času njene
odsotnosti opravljala Tatjana
Šešlar, vendar pa za pomočni-
co nikoli ni bila uradno ime-
novana. Svet zavoda se je za
javni razpis za pomočnika
ravnatelja prvič odločil konec
lanskega šolskega leta, sklad-
no z zakoni pa je bila izmed
treh kandidatov izbrana Dani-
ca Grabar. Predlog zanjo je
prišel iz učiteljskih vrst.
Mešlova je še ocenila, da so
razhajanja v kolektivu, ki
imajo na zunaj vse bolj poUtič-
no bar\'o, v bistvu strokovne
narave. Gre pa za dve različni
videnji pristopa k otroku, pri
čemer je velika večina kolekti-
va podprla njen demokratičen
in human pristop ter se odpo-
vedala stališču, da so v šoli
najpomembnejše ocene, strah
ter spoštovanje učitelja, ki je
vselej in povsod na prvem
mestu.
Da je v kolektivu OŠ Frana
Roša prijetno delati je v raz-
pravi menila tako mlada uči-
teljica, ki se je septembra z ve-
seljem vrnila v kolektiv iz po-
rodniškega dopusta, kot
Francka Uranič, ki je opis raz-
mer v kolektivu zaključila
z dejstvom, da njeno stališče ni
odvisno od kakršnekoli bojaz-
ni pred ravnateljico, saj se bo
kmalu upokojila. Odločna je
bila tudi Milena Smisl, ki je
menila, da so učitelji skupaj
z ravnateljico lahko ponosni
na svoje dosedanje delo.
Da razprtije med večinskim
delom kolektiva ter tremi, šti-
rimi učitelji na drugi strani ne
vplivajo na delo s šolarji, sta se
strinjali obe strani kolektiva.
Irena Zbašnik je na neposred-
no novinarsko vprašanje oce-
nila, da večina učiteljev v raz-
pravi tudi dejansko misli tako
kot govori, seje IS pa se je sku-
paj s Sešlarjevo udeležila na
neposredno vabilo Matjaža
Železnika in SKD.
Politiki ni mesta
všou
Piko na i zapletom s ponov-
nim imenovanjem Antonije
Mešl je postavila Stanka Ko-
drnja, ki se je vprašala, zakaj
se politika meša v stroko in se
vprašala, kakšno vlogo sploh
še ima pri vsem skupaj stroka.
Menila je, da je imenovanje
ravnatelja strokovna odloči-
tev, v kateri politika - sploh pa
krščanska demokracija, ki
vnaša v vso zadevo še ideolo-
ške dimenzije - nima kaj iskati.
Da je ob vmešavanju politi-
ke v šolske zadeve čutiti tudi
upor pri starših, je povedal
predsednik Sveta staršev ma-
g. Ivan Eržen, ki je še dodal, da
lahko starši šolarjev OŠ Frana
Roša najbolje ocenjujejo delo
v šoli.
Učiteljica Francka Uranič
pa se je ob Mojci Kolin spraše-
vala, kaj kolektivu sploh še
preostane v boju za strokovne
odločitve. Mar politikantski
pristop k stvari in poskus vpli-
va na poslance s tem, da v času
skupščinskega zasedanja
predvidijo Dan šole in se mno-
žično zberejo v skupščinski
dvorani? Česa takega si ne že-
lijo, zato bo prva pot po sezna-
njanju javnosti z razmerami
na šoli pogovor z resornim mi-
nistrom dr. Slavkom Gabrom,
svojo ravnateljico pa bodo
v kolektivu - v primeru, da
skupščina ne izglasuje soglas-
ja k imenovanju - podprli tudi
v tretjem poskusu kandida-
ture.
IVANA STAMEJČIČ
Če politika ne sodi v šole, tudi kriminal ne sodi v medčloveške
odnose, bi lahko bili načelni. A v primeru Antonije Mešl prihaja
do obojega.
Težko bi namreč za karkoli drugega kot kriminal označili
psihične pritiske, ki jih vse od februarja sem doživlja Mešlova.
Po zadnji seji IS je o tem tudi javno spregovorila, o tem, ali bo
vložila civilno tožbo na sodišču, pa se bo dokončno odločila po
prebiranju stenograma razprave na seji IS.
A ostanimo pri tistem, čemtir mirne duše lahko rečemo krimi-
nal, saj zadeve raziskujejo tudi celjski policisti. Mešlova je
namreč vložila prijavo zaradi vznemirjanja oziroma nadlegova-
nja, pritiski nanjo in na njeno družino pa so se vrstili od
anonimnih telefonskih groženj do lažnih alarmiranj, da je bilo
v šolo vlomljeno. Njej in njenemu možu so neznanci grozili
s fizičnim obračunavanjem, pred dom Mešlovih pa so sredi noči
zaradi lažne prijave prispela tudi intervencijska vozila.
Mešlova je v ponedeljek povedala, da je trdno odločena vztra-
jati še naprej, pri tem pa ji je v veliko oporo prav večinski del
kolektiva.
Laška jubilejna planinska razstava
Ob stoletnici slovenskega
planinskega društva in stošti-
rideseti obletnici rojstva prof-
. Frana Orožna, so minuli pe-
tek v Laškem odprli razstavo,
ki je pritegnila številne ljubi-
telje planin in ostale občane,
ki so si z zanimanjem ogledo-
vali bogato razstavno gradivo.
Kmalu po ustanovitvi prve-
ga slovenskega planinskega
društva v Ljubljani katerega
prvi predsednik je bil prof-
.Fran Orožen, so tudi laški
planinci ustanovili svoje pla-
ninsko društvo. Razstava, ki
bo do konca novembra na
ogled  v  prostorih  Laškega
dvorca, je prav zaradi bogate
tradicije planinstva v Laškem
in okolici izredno pestra v svo-
jem dokumentarnem in slikov-
nem gradivu, ki so ga zbrali
v laškem planinskem društvu,
laški muzejski zbirki in matič-
ni knjižnici v Laškem. Tako je
razstava kronološki prikaz
razvoja planinstva v občini, je
obuditev spomina na najza-
služnejše može za razvoj pla-
mnstva, je skozi desetletja do-
kumentiran prikaz zasavske
planinske poti, slovenski apli-
nist in domačin Franček Knez
pa je za razstavo prispeval del
sodobne alpinistične opreme.
Posebno mesto pa so organiza-
torji razstave namenili Lašča-
nu, prof. Franu Orožnu, geo-
grafu in zgodovinarju, avtorju
prvega slovenskega globusa in
potomcu znamenitega rodu
Orožnov, ki je v 16. stoletju
pognal svoje korenine prav
v Laškem. O pomembni vlogi
prof. Frana Orožna za razvoj
planinstva na Slovenskem je
na petkovi razstavi govoril
(tudi domačin) prof. dr. Tomo
Korošec ter s tem tudi podprl
idejo, ki je med laškimi pla-
ninci vse bolj prisotna: da bi
planinsko kočo na Šmohorju
poimenovali po profesorju
Orožnu. Slovesnost ob otvori-
tvi razstave v Laškem je s po-
sebnim izborom pesmi smisel-
no zaokrožil moški pevski
zbor iz Laškega pod vodstvom
Lojzeta Šveca.
M. AGREŽ
Foto: E. EINSPIELER
SDK O denarju
za čistilno napravo
člani celjskega IS so ob
obra\'navi poročila o zbiranju
in porabi denarja za izgradnjo
centralne čistilne naprave
v Celju, ki so ga pripravili
v Javnem podjetju Komunala
Celje in Strokovni službi za
komunalno gospodarstvo,
sklenili, da zaprosijo Službo
družbenega knjigovodstva za
revizijo finančnega poslo-
vanja.
Tako naj bi SDK v kar naj-
krajšem času od Javnega po-
djetja Komunala Celje prido-
bil zahtevane podatke o zbra-
nih in porabljenih sredstvih za
razširjeno reprodukcijo kana-
lizacije v obdobju od leta 1982
do 1989 in namenskem denar-
ju za izgradnjo čistilne napra-
ve v času po letu 1988.
Po sklepu IS je zahtevano
poročilo o zbiranju in porabi
denarja za centralno čistilno
napravo, ki so ga posredovali
v Komunali, pregledal finanč-
ni strokovnjak Pavle Podles-
nik, vendar pa v njem ni bilo
dovolj konkretnih in jasnih
podatkov o finančnem poslo-
vanju, da bi si iz njega lahko
ustvarili natančno sliko. Zato
tudi pobuda občinskega IS za
revizijo SDK, za nadaljnje ko-
rake glede dosedanjega fi-
nančnega poslovanja v zvezi
z načrtovano gradnjo CČN pa
se bodo v IS odločili na osnovi
poročila SDK. IS
Št. 45 - 11. november 1993
8
Plazmofereza tudi v Celju
Urejen oMelek za transfuzUo privablja krvodajalce
z novo transfuzijsko po-
stajo, zgrajeno s samopri-
spevkom občanov Celja, so
se možnosti tega oddelka
v celjski bolnišnici bistveno
povečale. Obseg dela različ-
nih vrst dejavnosti se je raz-
širil in približali so se idealu.
To pa seveda vpliva tudi na
odziv krvodajalcev - celjska
transfuzija je ena redkih,
kjer se zadnji dve leti število
krvodajalcev vztrajno pove-
čuje. Običajnim darovalcem
krvi pa so se v zadnjem času
pridružili tudi darovalci
krvne plazme.
»Kljub vsem prizadeva-
njem farmacevtske industri-
je, ji še ni uspelo najti
ustreznega nadomestka za
kri in krvne derivate. Krvo-
dajalstvo ostaja tako nena-
domestljivo. V celjski bolniš-
nici, kjer imamo veliko tež-
Celjska transfuzija je neločlji-
vo povezana s transfuzijsko
organizacijo v Sloveniji. Tako
kot drugod tudi v Celju testi-
rajo vsak posamezen vzorec
odvzete krvi tudi na okužbo
z aidsom. »Od leta 1986 še ni-
smo imeli pozitivTiega primera
pri testih na okužbo z aidsom.
Nikakršne nevarnosti ni, da bi
se kdor koli pri nas okužil
z darovano krvjo, seveda pa
tudi ni nobene nevarnosti za
darovalce krvi, saj uporablja-
mo izključno materiale za en-
kratno uporabo,« zagotavlja
dr. Marija Major-Šunjevarič.
kih bolnikov, posebno še po-
nesrečencev v cestnem pro-
metu, potrebujemo veliko
krvi in njenih posameznih
delov, klot je plazma in njeni
derivati. Plazma nam je se-
daj dostopna v svoji najbolj
kakovostni obliki. To omo-
goča poseben aparat za plaz-
moferezo, s katerim lahko
krvodajalcu odvzamemo sa-
mo plazmo, oziroma mu ob
odvzemu krvi vrnemo krvne
elemente,« poudarja pomen
krvodajalstva pomočnik di-
rektorja bolnišnice za stro-
kovne zadeve prim.spe-
c.ak.st. Rado Pilih, dr. med.
Celjski transfuzijski odde-
lek je za ljubljanskim in ma-
riborskim prvi, ki dela tudi
plazmoferezo. Pri povprečno
30 krvodajalcih dnevno jo
naredijo 3 do 4-krat. »Za
plazmoferezo pridejo v po-
štev vsi zdravi krvodajalci.
Za telo je manj obremenjujo-
ča od običajnega odvzema
krvi. Plazmo je mogoče dati
vsakih 14 dni, medtem ko
lahko kri šele po treh mese-
cih. Sam odvzem se bistveno
ne razlikuje, razen po tem,
da traja plazmofereza neko-
liko dlje,« pojasnjuje pred-
stojnica oddelka, specialist-
ka transfuziologinja Marija
Major-Šunjevarič, dr. med.
Plazmo pogosto odvzemajo
glede na potebe posameznih
bolnikov, nekaj pa je imajo
tudi na zalogi. Potrebujejo jo
predvsem bolniki ob akutnih
krvavitvah in opeklinah, pa
tudi ob nekaterih obolenjih
notranjih organov.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDO EINSPIELER
Fred odvzemom krvi ali plazme pri vsakem bolniku preverijo njegovo zdravje. Sem sodi tudi
odvzem vzorca krvi, kar na posnetku dela Jožica Ojstršek. Darovalec je Daniel Bauman iz
Velenja, vstopa predstojnica oddelka Marija Major-Šunjevarič.
Daniel Bauman in Desa Bizjak pri odvzemu krvi z aparatom za
plazmoferezo, ki darovalcu vrača krvne elemente. Za delo s tem
aparatom sta se poleg Dese Bizjak na Zavodu za transfuzijo krvi
v Ljubljani usposobila še tehnik Martin Kolar in dr. Branka
Laznik-Puncar. Darovalec Daniel Bauman iz Velenja je doslej
že 13-krat daroval kri, tretjič pa krvno plazmo: »Na odvzem
krvi rad prihajam v Celje, saj so tu prijazni, čakanja praktično
ni, prostori so urejeni... Na kratko — v Celju mi je bolj všeč kot
drugje. Razlike pri odvzemu krvi ali plazme praktično ne obču-
tim, saj mi kot rudarju tudi dajanje krvi ne dela težav. Počutim
se v obeh primerih dobro. Razlika je samo ena: če ti vzamejo
samo plazmo, daš v bistvu samo delček krvi in to lahko narediš
bolj pogosto.
Tretjič preico tisoč icrvodajalcev
Pretekli teden so v Velenju pripravili tretjo krvodajalsko
akcijo letos. V štirih dneh se je akcije udeležilo 1.229 krvodajal-
cev, med njimi tudi takšni, ki so kri darovali že več kot 60-krat.
Jesensko akcijo je v šolskem centru ponovno pripravil velenjski
odbor Rdečega križa. Akcijo ocenjujejo kot uspešno, zapletlo pa
se je pri zdravniškem pregledu krvodajalcev, saj velenjski
zdravstveni dom ni dal zdravnika za pomoč. Skupaj lahko
upamo, da se napaka v prihodnje ne bo več ponovila, vsaj glede
na geslo krvodajalcev: ti danes meni, jaz morda jutri tebi.
LO
Klic dobrote že tretjič
v petek, 26. novembra bo
v dvorani Golovec že tretji
dobrodelni koncert Klic do-
brote v organizaciji celjske
Kaiitas. Tudi tokrat so se
povabilu odzvali številni ra-
dijski in televizijski voditelji
ter pevci in ansambli zabav-
ne ter narodnozabavne
glasbe.
Po uspelem prvem Klicu
dobrote se je lanskemu kon-
certu pridružila še celodnev-
na akcija lokalnih radijskih
postaj Slovenije. Letos bo
slovenska Karitas v tednu
med 21. in 28. novembrom
pripravila Teden Karitas
z naslovom Klic dobrote za
družino, ki sodi v praznova-
nje mednarodnega leta dru-
žine. V tem tednu bodo ra-
zlične prireditve in akcije,
radijske in televizijske odda-
je ter članki v časopisih, s či-
mer bodo osvetljevali vred-
nost družine.
Osrednja prireditev v tem
tednu bo velik dobrodelni
koncert, katerega izkupiček
bo namenjen celjski Karitas
in ki bo v dvorani Golovec
zazvenel dvakrat in sicer ob
16. in 20. uri. Predstavili se
bodo: New Swing Quartet,
Oto Pestner, Nace Junkar,
Edvin Fliser, Alfi Nipič, Bo-
ris Kopitar, Ivan Hudnik,
Karli Gradišnik, Alenka Go-
dec, Helena Blagne, Darja
Švajger, Majda Petan, Dunja
Spruk, Irena VrčkovTiik,
Marta Zore, Big Ben, Čuki,
ansambli Vesna, Slovenija,
Gašperji, Bratje iz Oplotni-
ce, igralka Polona Vetrih in
voditelji Ida Baš, Janez Doli-
nar, Miša Molk, Danica Go-
dec, Marjan Šneberger, Met-
ka Volčič in Nataša Dolenc.
Tudi to Je srčna Icultura
v nedeljo, 7. novembra je
v Vitanju tamkajšnja krajev-
na organizacija Rdečega kri-
ža pripravila srečanje osta-
relih krajanov, na katerega
je prišlo kar 65 Vitanjčanov,
ki so že dopolnili 70 let.
Najstarejša udeleženka je
bila Angela Fijavž, ki je
kljub 90. letom prišla na sre-
čanje sama. Predsednica
Adela Pačnik ji je izročila
lep šopek. Organizatorji, na-
tančneje Ivan Jeseničnik, pa
so poskrbeli tudi za prevoz
vseh tistih, ki sami sicer ne
bi mogli na srečanje.
Srečanje sta omogočili
krajevna skupnost in Osnov-
na šola Vitanje. Poleg pred-
sednice krajevne organizaci-
je sta zbranim spregovorila
še predsednica občinskega
odbora RK Slovenske Konji-
ce Marinka Hasenbihel in
predsednik sveta krajevne
skupnosti Jože Jakop. Za
kulturni program so poskr-
beli cerkveni moški pevski
zbor, Orfov instrumentalni
krožek osnovne šole in har-
monikar Boštjan Kovše, ki je
letos na tekmovanju za zlato
harmoniko zasedel drugo
mesto. Za razvedrilo sta zai-
grala še ansambla Bratje
Slatinek in Bratje iz Vitanja.
Zbrani so se spomnili tudi
dolgoletne predsednice kra-
jevne organizacije RK Vita-
nje Marije Rupnik, ki je letos
prejela visoko priznanje ob
40-letnem delu pri krvoda-
jalstvu. Tako kot številni
drugi člani Rdečega križa je
Marija Rupnik dokazala, da
je kljub skromnim sred-
stvom organizacije mogoče
s srčno kulturo veUko nare-
diti za lepše življenje sočlo-
veka, tudi če je ta že star in
betežen.
FRANJO MAROŠEK
Plesno gledališče v vrtcih
Oktobra se je za celjske vrtce pričel program plesne
vzgoje, ki ga pripravlja Plesno gledališče Igen Studio za ples
Celje za 800 malih šolarjev.
Enkrat mesečno se skupina otrok sreča s pedagogom-
koreografom Igorjem Jelenom, ki povezuje plesno, gibalno,
ritmično, glasbeno in gledališko ustvarjalno metodo dela.
Ciklus srečanj je poimenoval Ples-gib-ritem skozi letne čase
in decembra si bodo otroci v okviru te delavnice ogledali
Novoletno predstavo Plesnega teatra Igen, januarja pa še
predstavo Smeško med črkami ah plesna abeceda Studia za
ples in Plesnega teatra Igen.
Št. 45 - 11. november 1993
9
Lepše od Urške bilo nI nobene
Razglasili so najlepše turisllčne kmetije
Turistično kmetijo Urško iz
Križevca pri Stranicah so v pone-
deljek proglasili za najlepšo
v Sloveniji. Vodita jo zakonca
Vilma in Tone Topolšek, pomaga-
jo pa še starši ter otroka. Gre za
akcijo, ki jo že nekaj let vodita
Turistična zveza Slovenije in Tu-
ristična agencija Vas iz Ljubljane,
preko anketnih lističev pa so gla-
sovali gostje, ki so dopust preživ-
ljali na turističnih kmetijah.
Priznanje je Topolškovima
izročil predsednik Turistične zve-
ze Slovenije, Marijan Božič. Di-
rektorica turistične agencije Vas,
Mojca Krašovec je ob tej prilož-
nosti povedala, da število gostov
na turističnih kmetijah narašča.
Leta 1991 so zabeležili samo 385
gostov, lani že dvakrat toliko, do
letošnjega konca septembra pa že
995. To so seveda le podatki o šte-
vilu gostov, ki so letovali preko te
turistične agencije, je pa dejstvo,
da se ljudje vedno bolj zanimajo
za letovanje na kmetijah. Spod-
budno je, da prihaja tudi vse več
tujcev. Letos jih je bilo največ iz
Velike Britanije, Nemčije in Itali-
je ter Španije. Po drugi strani spet
pa je res, da so se časi spremenili
in da tudi na kmetijah potrebuje-
jo še kakšno dodatno dejavnost.
Če pa želimo, da bi se kmečki
turizem še bolj razvijal, je pouda-
ril Marijan Rožič, potem bo mora-
la več storiti tudi država. Ukrepi
ekonomske politike so sedaj pre-
malo spodbudni, saj ni pravih
možnosti za investiranje, pa tudi
davčno politiko bi morala biti
bolj stimulativna.
Pri Topolškovih se s kmečkim
turizmom ukvarjajo tretje leto.
Prejeli so nekaj nepovratnih sred-
stev za to, da so se odločili za
kmečki ttu-izem. Na kmetiji ponu-
jajo gostom zgolj domače speci-
alitete, na voljo jim je 12 ležišč,
vse sobe pa so prve kategorije.
Bogata je tudi dodatna ponudba.
Med drugim imajo tudi savno.
JANEZ VEDENIK
Prva slovenska gasilsko alpinistična enota
v prvi polovici leta je v Lo-
garski dolini zagorelo na str-
mih in težko dostopnih tere-
nih. Gasilci so zaradi težavno-
sti terena požar samo omejili
in ga nadzorovali. Za pogasi-
tev požara so morali na pomoč
poklicati alpiniste iz Luč. Za-
radi te izkušnje so se v Občin-
ski gasilski zvezi Mozirje odlo-
čili, da bodo poskusili drugače
ukrepati.
V ta namen so v soboto prvi
v Sloveniji uradno imenovaU
posebno enoto gasilcev alpini-
stov za gašenje požarov v tež-
ko dostopnih terenih. Najprej
so pripravili prikaz takšnega
gašenje v soteski tik pred Lo-
garsko dolino, vaja pa je bUa
tudi zaključna akcija v mesecu
oktobru, mesecu požarne var-
nosti. Vsi opazovalci so oceni-
li, da je bila vaja zelo dobro
izvedena, takoj pa se je pri pr-
vi gasilsko alpinistični enoti
pokazal poseben problem - al-
pinisti so morali v vaji upo-
rabljati lastno alpinistično
opremo, saj mozirski gasilci
takšne opreme nimajo. Glede
na veliko potrebo podobnih
enot so pomoč pri nabavi
opreme že v soboto obljubili
predstavniki mozirskega iz-
vršnega sveta in poveljnik Sa-
vinjsko-Šaleške regije Darko
Koželj. Slednji je izrazil prese-
Mozirskl gasilci so mesec po-
žarne varnosti zabeležili sila
delovno, za najbolj uspešni pa
ocenjujejo dve akciji, in sicer
ustanovitev operativne gasil-
ske enote v Nazarjah za reše-
vanje v prometnih nesrečah in
sobotno imenovanje posebne
enote gasilcev alpinistov.
nečenje in navdušenje nad va-
jo ter obljubil, da bo za pomoč
pri nakupu potrebne opreme
posredoval v organih Gasilske
zveze Slovenije.
V sobotni akciji je alpini-
stično enoto vodil Robi Supin
iz Luč, ki je obljubil nadaljnjo
pomoč in sodelovanje alpini-
stov. Vajo gašenja požara na
težko dostopnih terenih name-
ravajo mozirski gasilci pono-
viti spomladi, ko bodo pripra-
vili srečanje vseh slovenskih
občinskih gasilskih zvez, ki se
ukvarjajo s podobnimi težava-
mi pri gašenju požarov. Takrat
naj bi tudi podrobneje pred-
stavili delovanje gasilsko alpi-
nistične enote in s tem pripo-
mogli, da bi v slovenskem pro-
storu ustanovili še več podob-
nih enot.
URŠKA SELIŠNIK
S prijatelji
mladine
Pri Zvezi prijateljev
mladine Celje spet priprav-
ljajo nekaj novih aktivnosti
za najmlajše Celjane.
Tako se bo 16. novembra
pričel angleški vrtec za
otroke, stare od pet do
osem let. Cena tečaja, ki bo
obsegal štirindvajset ur, je
1.500 SIT na mesec, prijave
pa sprejemajo na OZPM
v Celju. Za otroke med sed-
mim in desetim letom pri-
pravljajo na OZPM dva-
najst ume delavnice, v ka-
terih bodo lahko pod stro-
kovnim vodstvom izdelo-
vali novoletna darila in
druge podobne izdelke.
V soboto, 13. novembra,
pa bo s parkirišča na Gla-
ziji ob štirih zjutraj otroški
zabavni avtobus otroke in
starše popeljal na ogled
razstave o dinozavrih, ki je
na Dunaju. Cena izleta,
v katero je vključen prevoz
z avtobusom, vstopnina
v muzej, ogled mesta ter
vodstvo in organizacija po-
tovanja, je 2 X1750 SIT. Pri-
javite se lahko na OZPM
Celje ali po telefonu 29-
254.
N-M. S.
Poslanstvo za
nova sodelovanja
Pretekli teden so se iz
madžarskega Segeda vrnili
pevci moškega zbora Pro-
svetnega društva Anton Be-
zenšek iz Frankolovega. Pod
vodstvom prof. Marjana Le-
biča so bili gostje Mešanega
pevskega zbora podjetja
Elektro distribucije Seged.
Zbor, ki uspešno sodeluje
s pevskimi zbori iz Nemčije
in Italije, je ob svoji 40-letni-
ci na slavnostni koncert po-
vabil Frankolovčane. Zbor,
ki ga vodi dr. Mihalka, stari
znamec celjskih pevcev, je ob
sodelovanju frankolovskega
pevskega zbora pripravil od-
meven jubilejni koncert.
Koncert so izrabili tudi za
podelitev številnih priznanj
pevcem in dirigentu za 40-
letno vztrajanje. Bil pa je tu-
di priložnost za številne iz-
menjave in navezave novih
prijateljstev. Tako so se pev-
ci iz Frankolovega že dogo-
vorih, da jih prihodnje leto
jimija obiščejo pevci iz Sege-
da. O sodelovanju pa so se
dogovorili tudi z zboroma iz
Nemčije in Itahje.
Poslanstvo zbora iz Fran-
kolovega pa ni bilo namenje-
no samo novim sodelova-
njem na pevskem področju,
ampak so utrjevali možnosti
bodočega gospodarskega so-
delovanja. V Segedu so več-
krat izrazili pripravljenost,
da mesto sodeluje s Celjem
tudi na gospodarskem po-
dročju. »Električarji« bi radi
navezali stike s celjskim
Elektrom in drugimi. Pravi-
jo, da bi čimprej radi gostili
v Segedu celjsko gospodar-
sko delegacijo. Bo v Celju iz-
ziv sprejet? Ali bo ostalo sa-
mo pri petju? Možnosti so za
kaj več. Velja jih izkoristiti.
S tem bi pot in uspešno petje
pevcev iz Frankolovega bilo
še uspešnejše in lepše.
M. BRECL
Prvi
v velenjski
vodnjak
Na velenjskem gradu
so v torek manjši skupini
povabljenih omogočili
varen spust na dno nekaj
stoletij starega vodnjaka,
globokega 50 metrov.
Po tej predstavitvi so
vodnjak za obiskovalce
zaprU, spust v vodnjak pa
je sodil v sklop začetka
akcije »tisoč vodnjakov«.
Akcija naj bi postala dr-
žavna kampanja za ohra-
nitev bogate kulturne de-
diščine in oživitev vod-
njakov, ki so leihko po-
memben prispevek v boju
proti vse hujšim sušam.
Grajski vodnjak so pred-
stavili strokovnjaki ve-
lenjskega rudnika, ki so
očistili notranji in zima-
nji vodnjak, sodelovah pa
so tudi predstavniki kul-
turnega in kmetijskega
ministrstva.
US
Zdravice Martinu
V žalskem Zavodu za kultu-
ro pripravljajo v teh dneh vr-
sto prireditev. Včeraj, v sredo,
je v prostorih Občinske matič-
ne knjižnice o šegah in običa-
jih na Martinovo govoril poz-
navalec Jure Krašovec, s kon-
certom skladb iz vseh časov in
dežel pa se je obiskovalcem
z igranjem na klavirsko har-
moniko predstavil Mervan Pa-
šič iz Zagreba. Jutri, v petek,
bo ob devetnajstih v pivnici
Ki-panova klet v Žalcu koncert
pivskih pesmi, odpeli jih bodo
pevci Savinjskega okteta pod
vodstvom Milana Lesjaka.
V ponedeljek bo v dvorani 11-
. slovenskega tabora še večer
pantomime z Andresom Val-
desom in Jano Kovač. Priredi-
tev se bo začela ob devetnaj-
stih, po predstavi pa bodo obi-
skovalce povabili na pokušino
mladega vina zasebnih vino-
gradnikov Jožeta Arzenška iz
Dramelj, Stanka Dolarja iz
Gotovelj, Mirka Rutinskega iz
Celja, Ota Jelenka iz Ponikve,
BrcUika Poholeta iz Galicije
ter Jatneza Severja iz Celja.
V Slovenskih Konjicah pri-
pravljajo Martinovanje skupaj
Zveza kulturnih organizacij.
Turistično društvo. Društvo
vinogradnikov Slovenske Ko-
njice in hotel Dravinja. V četr-
tek, 11. novembra bo ob 11. uri
v Kulturnem domu ogled vse-
slovenskega celoletnega eko-
loškega projekta Postanimo
prijatelji zemlje — podajmo
zemlji roko. Rezultate ekolo-
ških prizadevanj bodo pred-
stavili učenci polzelske šole
pod vodstvom pomočnice rav-
nateljice prof. Olge Hočevar.
Ob 15. uri bodo prepeljah mošt
od doma teritorialnih enot do
hotela Dravinja v sodelovanju
konjeniških klubov. Okteta
Tepanje in folklorne skupine.
Ob 15.30 bo pred hotelom
Dravinja krst mošta v vino.
E[rst bosta opravila duhovnik
in Ivo Zidanšek. Po krstu bo
zabava, obogatena s pokušino
mladega vina, kulinaričnih iz-
delkov in narodnih jedi. V za-
bavnem programu bodo sode-
lovali Pihalni orkester Sloven-
ske Konjice, Folklorna skupi-
na LIP, Aktiv kmečkih žena in
zabavni ansambel.    IB, MBP
Rimske znamenitosti
če me kdo vpraša, kako je
bilo v Rimu, mu povem, da je
bilo lepo. Žal mi je, ker si mar-
sičesa nisem mogel ogledati.
Za vse je bilo pač premalo ča-
sa. Nikakor pa ne morem mi-
mo sikstinske kapele.
Znamenite freske obnavlja-
jo najboljši japonski restavra-
torji, ki so za svoje delo ponu-
dili tudi najugodnejšo ceno.
O kakovosti njihovega dela se-
veda nihče ne dvomi. Tako si
bo mogoče freske znova ogle-
dati v originalu, takšne, kot so
bUe ob nastanku. Se pravi, da
bodo odkriti tudi tisti deh te-
les, ki so jih zaradi morale mo-
rali kasneje zakriti. Vsak re-
stavrator ima okrog vratu mi-
krofon, tako da v posebni cen-
traU snemajo in v bistvu nad-
zirajo vse pogovore. Gre za
eno izmed oblik varnosti, da
ne bi kdo ukradel kakšnega
delčka originalne freske. Tega,
kako je p>oskrbljeno za snema-
nje s kamerami, pa seveda nih-
če ne razlaga. Ko bodo Japonci
opraviU restavratorska dela,
bodo imeli dvajset let avtorske
pravice ob prodaji vseh sUk in
filmov tega bisera umetnosti
vseh časov.
Za bolj natančen ogled Ri-
ma bo morda kdaj še čas. Že
po nekajdnevnem doživljanju
tega mesta je težko urediti vse
vtise. Še danes pa ne vem toč-
no, zakaj sem od Rima vendar-
le pričakoval več. Vsa čast
spomenikom človeštva! Tu in
tam pa sem vendarle imel ob-
čutek, da se sami Rimljani ne
zavedajo povsem, v kalcšnem
mestu živijo. Vse preveč je to
mesto zanemarjeno tudi okrog
največjih znamenitosti, marsi-
katero iskreno prizadevanje
domačinov, da bi tujci v mestu
brezskrbno uživali, pokvarijo
drugi, ki žele turista oplahtati
dobesedno na vsakem koraku.
Vse preveč se mora človek za-
našati zgolj nase in na svojo
iznajdljivost, kar pa je izredno
težko, če si prvič v mestu. Po
drugi strani pa skušam razu-
meti tudi takšne stvari. Turi-
zem v Rimu in Vatikanu je že
zdavnaj zgolj ogromna indu-
strija, od katere bi vsakdo ho-
tel potegniti kar največ. Toda,
tako ali skorajda tako je do-
mala povsod. Človek je pač
naiven, če misli, da bi moral
biti Rim pri tem izjema. Zgolj
zato, ker je središče rimskoka-
toliškega sveta, kjer naj bi bilo
vse kar najbolj čisto in pošte-
no. Pa vendarle - srečen je,
kdor vidi Rim!
JANEZ VEDENIK
Foto: FRANC SEREC
Št. 45 - 11. november 1993
10
»Zagiftana« Rdeča kapica
Po praizveiltil Verasove In Vuksanovičeve Zelene kapice ¥ celiskem SLG
Celjsko poklicno gledališče
je eno tistih, ki v slovenskem
gledališkem prostoru naj-
vztrajneje skrbijo za posebno
repertoarno ponudbo, name-
njeno otrokom in mladini. Po-
leg organizacije zdaj že tradi-
cionalnega decembrskega
Tedna otroškega programa so-
di v jedro teh naporov vsako-
letna premiera posebej za mla-
de in najmlajše gledalce. Pre-
teklo nedeljo so v tem reperto-
amem nizu krstno uprizorili
otroški muzikal Bogomira Ve-
rasa in skladatelja Mirka Vuk-
sanoviča Zelena kapica, ki ga
je na veliki oder postavila re-
žiserka Katja Pegan. Takoj
lahko zapišem, da je praizved-
ba zapustila dokaj mešane in
nasprotujoče si občutke.
V uprizoritvi najnovejšega
poskusa muzikala za otroke
sicer ni mogoče spregledati
precejšnje izvedbene ambici-
oznosti in mestoma prav spek-
takelske širokopoteznosti,
a po koncu kljub vsemu ostaja
v gledalcu predvsem občutek
vsebinske in oblikovne preo-
bloženosti, neselektivnosti in
nedomišljenosti. Grobo bur-
kaška in vsUjivo agitacijska je
predstava v parodiranju in
preveč enoumno prostoduš-
nem ekološkem parafraziranju
Grimmove pravljične predlo-
ge, precej nedosledna pa v tudi
uprizarjanju gledališča v gle-
dališču (zakaj denimo distan-
ca do vlog Rdeče kapice, babi-
ce, volka, lovca, ne pa tudi do
vlog Bolne sape ali direktorja
gledališča).
Izvedba je prenatrpana
z vidnimi (lučnimi in dimni-
mi), hrupnimi zvočnimi in celo
vonjavnimi učinki, ki v pre-
cejšnji meri omejujejo pri-
spevke igralcev zgolj na naj-
bolj grobe tipološke in karika-
tume orise odrskih likov ter
sproti rušijo komaj zaznavne
nastavke pravljične čarobno-
sti in poetične večpomensko-
sti. Skladbam Mirka Vuksano-
viča, ki sicer dovolj vešče sledi
modnim kompozicijskim
obrazcem in aranžmajem so-
dobne pop glasbe, pa v dikcij-
sko in intonančno pretežno
šibkih pevskih interpretacijah
odrskih protagonistov ne
uspeva spraviti do ušes poslu-
šalcev niti besed niti sporočil
Verasovih precej deklarativ-
nih songov niti katerega od
njihovih napevov vtisniti za
dalj časa v spomin. Pravljičen
preobrat bi bil verjeten le, če
bi prejšnje odrsko dogajanje
pravljičnost ustvarjalo in raz-
vijalo, ker pa jo ves čas s paro-
dičnimi, ironičnimi, burles-
knimi in estradnimi prvinami
razgrajuje in onemogoča, osta-
ja le kot povsem razviden in
neprepričljiv miselni in odrski
konstrukt.
Režiserka Katja Pegan in
dramaturginja Marinka Po-
štrak sta sicer poskrbeli za
razgibano in slikovito odrsko
dogajanje, žal pa pri tem kar
preveč zaupali zgolj zunanjim
izraznim sredstvom in prema-
lo razmisliU o tem, komu je
uprizoritev pravzaprav name-
njena: osnovnošolcem na nižji
stopnji ali najstnikom. Po
izhodiščni pravljici je sicer
bližja otrokom, po uporablje-
nih odrskih izraznih sredstvih
pa gotovo najstnikom, ki pa
jih pravljična osnova in konč-
na izpeljava verjetno ne more-
ta več pritegniti.
Scenografija Slavice Rado-
vič dokaj resnobno uprizarja
vsesplošno smrt in opustoše-
nje, ki ga v igro prinaša Bolna
sapa s spremljevalci, kostumo-
grafija Eke Vogelnik pa te-
mačnost in resnobnost z ironi-
jo in parodijo spretno rahlja
ter radoživo teatralizira. Ko-
reografinja Goga Stefanovič-
Erjavec je usmerjala gibanje
zlih bitij v smeri toge in brez-
čutne mehanike, korepetitor-
ka Brina Zupančič-Rogelj pa
le v večini pevskih nastopov
Boruta Alujeviča, Bogomira
Verasa in Bojana Umeka uspe-
la zagotoviti primemo dikcij-
sko in intonacijsko korekt-
nost. Za zvrstno večplastnost
in razumljivost odrskega go-
vora je poskrbel lektor Mari-
jan Pušavec, za učinkovito
masko Bolne sape pa Dušan
Mihajlovič.
Avtor besedila Bogomir Ve-
ras je nastopil v vlogi nekoliko
samovšečnega in nervoznega
gledališkega direktorja ter re-
žiserja igre v igri. Lik prepro-
stega gladališkega vratarja in
vzdrževalca (v mariborskem
narečju), ki z vso svojo prosto-
dušnostjo vskoči v vlogo babi-
ce (namesto astmatične prima-
done), je predvsem karikiral
Bruno Baranovič. V vlogi na-
racisoidnega zapeljivega mla-
deniča in vedno manj strašlji-
vega volka hkrati je nastopil
Zvone Agrež, v vlogi njegove
radožive partnerke in komaj
še otroško naivne Rdeče kapi-
ce pa Vesna Maher. Bolnemu
drevesu predvsem z glasom in
lovcu Jaki z ostro stiliziranim
zibanjem glave je dal življenje
Borut Alujevič, pod masko
hardrokerske Bolne sape pa je
predvsem z glasom in poudar-
jenim gibom nastopil Bojan
Umek. V spremljevalnih likih
Bacilija, Strupomira in Smr-
dohlapa so v svinčenih skafan-
drih s stiliziranim gibanjem
nastopile Tjaša in Andreja Ce-
puš ter Simona Mimik.
SLAVKO PEZDIR
Moli za knjižne molje
Konec oktobra je ljubljan-
ska Založba Mihelač vsem slo-
venskim gospodinjstvom raz-
poslala kakšnih 600 tisoč
knjižnih katalogov, s katerimi
je opozorila na nov slovenski
knjižni klub, ki pomeni dobro-
došlo in pomembno novost za
vse ljubitelje pisane besede na
Slovenskem.
Po besedah Jara Mihelača so
se v zadnjih treh letih, kar za-
ložba obstoja, uspeli povzpeti
v sam vrh slovenskega založ-
ništva. Žal pa so bile knjige iz
Založbe Mihelač doslej do-
stopne le ozkemu krogu bral-
cev, saj založba nima svojih
knjigam, prav tako pa tudi ne
lastne akviziterske prodajne
mreže. Od tod tudi odločitev
za ustanovitev novega sloven-
skega knjižnega kluba - Molj
poimenovanega - v katerem
bodo članom ponujali vrsto
ugodnosti, najpomembnejša
pa je gotovo nakup knjig z naj-
manj četrtinskim popustom, ki
gre na račvm stroškov založbi-
nega vključevanja v ustaljene
prodajne poti obstoječih slo-
venskih knjigam.
Članstvo v klubu Molj je
prostovoljno, brez plačevanja
članarine, prav tako pa Založ-
ba Mihelač tudi ne zavezuje
knjižnih moljev k rednim na-
kupom knjig. Član knjižnega
kluba Molj postanete tako, da
iz prvega kataloga naročite
knjige v vrednosti najmanj
2 tisaoč tolarjev, s tem pa vas
bodo v Založbi Mihelač vklju-
čili v članski seznam in vam
redno, vsake tri mesece poši-
ljali svoje knjižne kataloge. Ob
vsakem nakupu knjig iz Mihe-
lačevega založniškega progra-
ma bodo člani kluba upraviče-
ni do 25 odstotnega popusta,
pri večjih nakupih bo mogoče
brezobrestno plačevanje na
obroke. Molj pa bo pripravljal
tudi nagradna žrebanja ter ob
nakupu poklonil vsem svojim
članom za darilo brezplačno
knjigo.
Sicer pa prvi katalog knjiž-
nega kluba Molj prinaša preko
sto naslovov knjižnih del, ki so
zadnja tri leta izšla v Založbi
Mihelač, ob naročilu pa za na-
kup knjig priznavajo v pov-
prečju polovičen popust, ozi-
roma za 25 do 80 odstotkov
znižane cene. Zanimivo je še
to, da bo Založba Mihelač
v svoj knjižni program vklju-
čevala tudi del preostale slo-
venske založniške ponudbe.
I. STAMEJČIČ
Ko molk spregovori
Piše: Tadej Čater
Pravzaprav gre za povsem
preprost postmodemi para-
doks; šele na ozadju Niča pre-
poznavamo Vse oziroma dru-
gače, potem ko bomo spoznali
tišino, bomo znali ceniti govor,
ali še bolj preprosto, ko bomo
enkrat doživeli noč, nam bo
jasno, da je tudi dan. Para-
doks, ki izvira iz nasprotij in
ki si ga še najbolj ter v največji
meri lasti literatura »po koncu
modernizma«, če citiramo
J. Kosa.
Seveda tovrstni paradoksi
niso nič novega, daleč od tega,
njihove korenine segajo v an-
tično Grčijo, k starogrški mi-
tologiji, k orfejskemu dojema-
nju sveta, ki ga je že v zgodnjih
dvajsetih letih tega sveta,
v knjigi Totem in Tabu, zako-
ličil S.Freud, ko je kot eden
prvih dojel bistvo novoveške-
ga bivanja; za T. Carlylom je
ponovil, da je »govor stvar ča-
sa, molk pa nasprotno stvar
večnosti.« In poezija, če pod
tem razumemo literaturo
sploh, ni nič drugega - in dobe-
sedno - kot stvar večnosti.
Pravzaprav vsa umetnost, tudi
glasba, ki že kot taka v svojem
bistvu zanikuje molk. Njen
molk je pravzaprav v govoru,
v tistem, kar govor vsebuje
— transcendentni molk, ah bolj
konkretno, glasba lahko zaživi
šele na svojem metafizičnem
ozadju, katerega pooseblja nič
drugega kot tišina oziroma
molk. Pravzaprav so to bolj ali
manj znane in že ničkoliko-
krat pripovedovane zgodbe, ki
jih nemara res nima smisla ob-
navljati, skrivajo pa te zgodbe
tudi neke povsem preproste
življenjske resnice, ki utegnejo
biti zlasti v času, ki ga živimo,
še kako zelo aktualne.
Televizija, denimo. Televizi-
ja se je od svojega »statusa
umetnika« poslovila v tistem
trenutku, ko je v svoje kolesje
zajela sistem, ki ga je razvil
film. Zvezdništvo torej. To je
tisto, kar televizijo ločuje od
filma in s tem od umetnosti.
Naj bodo filmske, pa gledali-
ške, glasbene, literarne itd.
zvezde še tako zelo vsemogoč-
ne, še tako svetleče, da jih ne
more ugasniti niti vesoljna po-
plava, televizijske zvezde se
rojevajo in umirajo ravno za-
radi umanjkanja prej omenje-
nega paradoksa. Televizijske
zvezde skratka govorijo s kon-
kretnim jezikom, s tistim jezi-
kom, ki ne prenese molka, in
so zato stvar časa. Stvar seda-
njosti. In to ne glede na to, ali
gre za Mišo Molk oziroma Jo-
nasa Ž. ali za Pip Dann oziro-
ma Raya Cokesa. Njihove
zvezde se lahko vsak čas utr-
nejo, njihov govor je brez tiste
prepotrebne substance, ki
omogoča večnost. Še več, nji-
hova zvezda se v bistvu utrne
že takrat, ko vzamemo v roke
daljinski upravljalec in me-
njamo kanal. Ali ko preprosto
izklopimo televizijski spre-
jemnik. Hočemo skratka pove-
dati, da je brezpogojno prista-
janje na zvezde, na zvezdni-
štvo, na zvezdniški sistem sila
zmuzljivo opravilo, da zvez-
dam ne gre verjeti, pa naj bodo
še tako prepričljive. Njihov
govor je enostavno preglasen,
da bi ga lahko slišali ali, kakor
pravi star slovenski pregovor:
Pes, ki laja, ne grize!
Montaže različnih podob
Celjski Kljub ima v svojih
kletnih prostorih tudi galerijo,
namenjeno predvsem avtor-
jem, ki se v likovnem prostoru
šele uveljavljajo. Te dni tam
razstavlja Milan Alaševič, či-
gar dela posegajo na različna
področja.
Alaševič ima značaj ustvar-
jalca, ki ga zanimajo različni
motivi. Videti je, da mu je os-
novno vodilo aktualnost, ujet-
je in z likovnim medijem po-
nazorjene posebnosti časa,
v katerem živimo. Zato ni ne-
navadno, da mu je ena od pri-
ljubljenih figur tudi znameniti
dinozaver. Ta danes zelo tren-
dovski lik, seveda po zaslugi
filma in drugih medijev, je za
ustvarjalce, ki sodijo v bližino
pop arta, oz. tega kar bi danes
to lahko bilo, nadvse privlačna
tema. Hkrati pa je interpreti-
ranje tako popularne figure
tudi precej tvegano početje,
saj se sama po sebi vsiljuje pri-
merjava z izvirnikom in njego-
vo medijsko učinkovitostjo. Če
smo že pri dinozavrih, si je
resnično težko izmisliti kakš-
no novo izpeljavo tega motiva.
Dosti razgibanosti kaže av-
tor pri izbiri tehnik, pri tem
gre za kolaže, kombinacije ra-
zličnih struktur, rad kombini-
ra barve z razpršeno intenziv-
nostjo, nič manj pa se ne zadr-
žuje zgolj pri črno belih vari-
acijah in s tem tudi pri klasič-
ni risbi. Ravno s slednjimi je
dosegel dobre rezultate pri
razstavljenem primerku stri-
pa, kjer so linije zanesljive, vo-
dijo v dobro oblikovano ka-
rakteristične figure, same sli-
čice pa se smiselno navezujejo
ena na drugo, tako, da je mo-
goče slediti zgodbi.
Razstava Milana Alaševiča
je zasnovana heterogeno ter
prikazuje avtorjev širok po-
tencial, toda z nekoliko skrb-
nejšim izborom slik bi razsta-
va utegnila biti še zanimivejša
kot sicer.
BORIS GORUPIČ
Slovenski večer s folkloristi
Celjska folklorna skupina
ŽPD France Prešeren po po-
letni brazilski turneji spet va-
di dvakrat na teden, saj je pred
vrati koncert ob 20-letnici de-
la in obstoja.
Že po tradiciji se Celjska
folklorna skupina z letnimi
koncerti predstavlja na odru
Slovenskega ljudskega gleda-
lišča Celje, letošnji koncert, ki
bo v soboto, 13. novembra ob
pol osmih zvečer, pa bo še toli-
ko bolj slavnosten. Po besedah
programske vodje folklore
Vesne Klavžar in direktorja
CFS Eda Gaberška, želijo celj-
ski folkloristi domače občin-
stvo presenetiti s posebej iz-
virnim programom, katerega
jedro bodo seveda slovenski
plesi. Z njimi so se Celjani
predstavljali tudi na številnih
gostovanjih doma in na tujem.
Na celjskem večeru pa si želijo
v dvorani med ostalim občin-
stvom tudi čimveč svojih nek-
danjih članov, ki jih vabilo za
koncert zaradi morebitne
spremembe naslova ni dose-
glo. Prav nekdanji člani pa so
postavili močne temelje celjski
folklori, ki ji danes Mjub šte-
vilnim težavam, zlasti finanč-
nim in pomanjkanju noš,
uspeva zadržati visoko kako-
vostno raven na področju slo-
venskega folklornega izročila.
M. PODJED
Jubilej Mešanega komornega
pevskega zbora - Celje
Pred desetimi leti je skupina
osemnajstih pevcev ustanovila
Mešani komorni pevski zbor
Celje. Za zborovodjo so izbrali
Pavla Bukovca, ki vseh 10 let
prizadevno vodi zbor. Za nje-
govo delovanje na kulturnem
področju ga je Celje odlikova-
lo z zlatim celjskim grbom.
Pod njegovim vodstvom bo
v četrtek, 18. novembra ob
19.30 uri v dvorani celjskega
Narodnega doma jubilejni
koncert zbora.
Po podatkih iz zborove kro-
nike je bil prvi predsednik
zbora Emil Koprive. MKPZ
Celje šteje danes 48 pevcev.
V desetletnem obdobju, pa se
je v zbom zvrstilo še dodatnih
49 pevcev. Večina jih ima Gal-
lusove značke (12 zlatih, 14
srebrnih in 14 bronastih). Zato
lahko zbor sega tudi po zah-
tevnejši pevski literaturi. Os-
novna usmeritev ob ustanovi-
tvi in še danes, so slovenske
narodne pesmi in pesmi dm-
gih narodov. Od 110 naštudi-
ranih skladb, je tudi dosti sve-
tovno znanih iz vseh obdobij,
do vključno modeme. Na jubi-
lejnem koncertu bodo izvedli
v praizvedbi skladbo sodobni-
ka Jakoba Ježa »Kovač«.
V preteklem obdobju so iz-
vedli 86 koncertov. Sodelovali
so na vseh občinskih in me-
dobčinskih revijah, kjer so do-
segli vedno eno izmed prvih
treh mest. Omembe vreden je
uspeh na X. tekmovanju slo-
venskih pevskih zborov »Naša
pesem '88« v Maribom, kjer so
prejeli bronasto plaketo.
Uspešno so gostovali tudi na
Madžarskem, v Nemčiji in Av-
striji. Zbor bo še letos posnel
kaseto izbranih skladb.
LEANDER LITERA
Razpoloženi celjski godalci
S torkovim večernim kon-
certom se je začela letošnja
abonmajska sezona Celjskega
godalnega orkestra. Tako se
nadaljujejo prizadevanja celj-
skih godalcev, da bi v koncert-
no življenje v našem mestu
vnesli kar največ pestrosti.
Prvemu od petih koncertov
je orkestru dirigiral Nenad
Firšt, kot solista pa sta nasto-
pila klarinetist Jure Jenko in
fagotist Zoran Mitev iz Ljub-
ljane. Spored je bil izbran zelo
pestro, prisluhnili pa smo tudi
eni krstni izvedbi, kar se sicer
na celjskem koncertnem odru
le redko zgodi. F*remiemo je
bila izvedena skladba sloven-
skega komponista Primoža
Ramovša »Celeia laboribus su-
is gaudens«, sicer pa posveče-
na celjskim izvajalcem. Le-ti
so zvočno polno in harmonsko
raznoUko muziko izvedli z ža-
rom in zagnanostjo, s solidno
tehnično izvedbo ter preciz-
nostjo v dinamiki in agogiki
pa nakazali, da se lahko lote-
vajo tudi sodobnejših glasbe-
nih stvaritev. Vsekakor so s to
izvedbo zadovoljili tako po-
slušalce kot tudi prisotnega
avtorja, ki se je poklonil izva-
jalcem in avditoriju. Koncert
za klarinet, fagot in orkester
klasicističnega skladatelja
Karla Stamitza sta izvedla so-
lista suvereno s polno odgo-
vomostjo do stilne čiste igre,
ki zahteva predvsem lahkot-
nost in izraznost v izpeljavi
melodičnih linij. Zlasti lepo je
zazvenela kadenca. Orkester
je pri tem sodeloval le nekoli-
ko preveč spremljajoče in p>o-
vršno, kar se je odražalo tudi
v mestoma nečisti intonaciji
zlasti violin. Tudi Serenada za
godala italijansko nemškega
skladatelja Wolfa Ferrarija je
pri nas dokaj neznano delo.
Polno kontrapunktičnih sple-
tov in razgibanega ritma je
pod suverenim vodstvom diri-
genta Firšta in razpoloženih
godalcev skladba izzvenela
v precizni igri s širokim im-
presivnim tonom. Vsekakor iz-
delana interpretacija zlasti
v zadnjih dveh živahnih
stavkih.
Obisk je bil slab. Manj kot
pol dvorane poslušalcev, ko
nastopajo domači izvajalci,
lahko kmalu zastavlja vpraša-
nje o smiselnosti dveh kon-
certnih abonmajev resne glas-
be. Zlasti če se pri tem spom-
nimo tudi na nič bolje obiskan
koncert orkestra Slovenske
filharmonije prejšnji mesec.
E.G.
Št. 45 - 11. november 1993
11
Večer z Borutom Korunom
v Občinski matični knjižni-
ci Žalec so minuli teden pred-
stavili knjigo dr. Boruta Kom-
na Kača in jaguar.
Borut Korun izhaja iz druži-
ne intelektualcev in kulturnih
delavcev, njegov ded je bil
glasbenik in skladatelj Fran
Korun Koželj ski. Borut Korun
je bil rojen leta 1946 v Ljublja-
ni, osnovno šolo je začel obi-
skovati v Celju, od koder se je
s starši preselil na dom svojega
deda v Velenje. V Celju je kon-
čal ginmazijo, potem pa študi-
ral stomatologijo na medicin-
ski fakulteti. Od leta 1973 je
zaposlen kot zdravnik stoma-
tolog v Zdravstvenem domu
v Šoštanju, živi pa v Vinski
gori. Leta 1976 se je kot izred-
ni študent vpisal na ljubljan-
sko filozofsko fakulteto na od-
delek za etnologijo, študij pa
zatem opustil, ker je leta 1977
odpotoval za več tednov v Me-
hiko. Kasneje se je posvetil pi-
sanju.
Potovati je začel kot dijak,
najprej z avtostopom. Na prvo
večje popotovanje je odšel že
kot osemnajstletnik v Grčijo.
Kasneje ga je pot zanesla po
Turčiji, Španiji, severni Afri-
ki, Italiji, pa Iranu, Iraku, Li-
banonu in Siriji. Potoval je po
Indiji, večkrat je bil v Latinski
Ameriki, kamor ga je vabila
njena preteklost, stare kulture
ter življenje staroselcev. Zanj
pravijo, da na pot odhaja po
temeljitem poznavanju litera-
ture o posameznih deželah,
njihovi kulturi in ljudeh.
Svoje potopise je Borut Ko-
run objavljal v številnih časo-
pisih in revijah, poleg tega je
doslej napisal štiri knjige. Nje-
gova prva potopisna knjiga
nosi naslov Kondorjev klic,
v knjigi Reke, soteske, brzice
govori o kajakaških popotova-
njih po Franciji, Grčiji, Turčiji
in nekdanji Jugoslaviji. Lani
je izšla njegova tretja knjiga
Stopinje bioga Atona, ki govori
o potovanjih po deželah Bliž-
njega Vzhoda. Z zadnjim de-
lom Kača in jaguar pa se vrača
v Latinsko Ameriko. Knjiga je
prepletanje opisnega in doživ-
ljajskega z zgodbami o nasta-
janju in propadanju eksotič-
nih kultur. Kača in jaguar po-
pelje bralce v Srednjo in Južno
Ameriko, v opustela mesta
s piramidami in templji, med
stare indijanske zgodbe, ki
piscu in tudi bralcem pomaga-
jo odkrivati tančico skrivnosti
z nekega sveta, ki izginja.
IB
S pesmijo v Nemčijo
Mešani pevski zbor Celjskega pevskega društva, ki ga
vodi prof. Edvard Goršič, bo od 17. do 21. novembra gosto-
val v Nemčiji. V Grevenbroichu in Dudenhofnu bo pred-
stavil košček kulturnega utripa Celja, saj odhajajo na
gostovanje kot predstavniki mesta Celja.
Slovenska visoka moda v Celju
Obsežni projekt Likovne-
ga salona Celje, z naslovom
»Modo, modo«, ki ga bodo
odprli danes, v četrtek,
11. novembra ob 19. uri,
predstavlja tri najbolj izvir-
ne slovenske ustvarjalce vi-
soke mode, katerih oblačila
bodo pokazala, da se novosti
v modnem oblikovanju, iz-
delani stili in avtentičnost
porajajo zunaj mega indu-
strijskih in butično zasnova-
nih centrov. Oblačila Alana
Hranitelja, Lidie Bemik in
Eme Kugler so zato prej
umetniški eksponati kot pa
uporabna obleka, tako da jih
bodo predstavili na način in-
stalacije v galerijskem, hi-
storičnem oziroma sakral-
nem prostoru.
Alan Hranitelj, Zagreb-
čan, ki pa že vrsto let živi in
ustvarja v Ljubljani ter
v Milanu, bo v Spitalski ka-
peli postavil svoje »Vnebov-
zetje«, Ema Kugler, Celjan-
ka, doma in v tujini znana po
svojih bizarnih oblačilih iz
usnja, bo svoje obleke — vojš-
čake - soočila s kanmitimi
obrazi Lapidarija Pokrajin-
skega muzeja, Lidia Bemik,
akademska slikarka, pa je za
svoja oblačila izbrala Gale-
rijo sodobne lunetnosti
(Spodnji grad, 2. nadstrop-
je). V Likovnem salonu pa
bodo na ogled fotografije in
video doktmientacija njiho-
vega dela.
To izjenmo atraktivno raz-
stavo, ki bo prava paša za oči
in ušesa, vsi prostori bodo
ozvočeni s spremljajočo
glasbo, bo pospremila tudi
atraktivna otvoritev: 11. no-
vembra ob 19. uri bo v Li-
kovnem salonu čakal izbrani
»mojster rituala«, ki bo obi-
skovalce popeljal od prizo-
rišča do prizorišča, Lidia
Bemik in Ema Kugler pa sta
za otvoritev pripravih tudi
krajše performance.
Razstava »Modo, modo«
bo na vseh štirih prizoriščih
hkrati odprta do 27. novem-
bra. Projekt je podprla Ljud-
ska banka Celje.
N.Š.
FQto:JLŠ.
Naključni Junak, ZDA, 1992
Komedija
Režija: Stephen Frears; v glavnih vlogah: Dustin Hoff-
man, Andy Garcia, GJeena Daviš.
Film Naključni junak je
sodobna komedija o nena-
vadnem junaštvu: baraba,
ki se naključno saiajde
v njem (Dustin Hoffman),
obupan tujec, ki to barabo
okrade (Ajidy Garcia), in
priljubljena televizijska
novinarka, ki dobi snov za
zgodbo, o kateri tudi sanja-
ti ni upala (Geena Daviš).
Prizorišče ni nič nena-
vadnega: letalo s 54 potni-
ki, na katerem je tudi novi-
narka Gale Gayley, zaradi
divjega neurja strmoglavi.
Bemie LaPlante, primest-
na baraba, prvi prispe na
mesto nesreče. La Plante,
ne da bi se tega zavedal,
spontano tvega svoje živ-
ljenje in reši letalo, polno
potnikov. Ta nenavaden
junak pa ne daje izjav za
javnost. »Ne maram zaku-
pa,« pravi kasneje, »takoj
hočem gotovino.« Njegov
življenjski moto je »Ne pre-
tegni se«. Izgine v noč, pre-
močen in sajast, za seboj
pusti eno samo sled: v bla-
tu ostane njegov čevelj za
sto dolarjev. Ce prizorišče
ni nič posebnega, pa je na-
daljevanje bolj zapleteno.
Film stremi k nečemu bolj
zahtevnemu: zapleten je
kot naš sodoben vsakdan:
ščepec humorja, majhni in
večji zločini, družinska
drama in dramatičnost
nočnih novic, socialna sati-
ra in zgodba o Pepelki (z
obilo blata, seveda).
Gale Gayley je zakopana
v delo. Dobro zgodbo pre-
pozna šele, ko se znajde
v središču dogajanja. S po-
močjo svojega šefa posna-
me serijo oddaj o strmo-
glavljenem letalu. Zgodbe
?o zelo osebne, spominjajo
na solzave melodrame, so
spomin na trpljenje, ki se
srečno in varno konča. Nje-
ni prispevki za večerna po-
ročila so zmes izmišljotin
in klevet, še daleč od anali-
tičnega in racionalnega no-
vinarskega dela. Njene
zgodbe se kmalu sprevržejo
v mrzlično iskanje skriv-
nostnega junaka. Nanj raz-
pišejo celo milijon dolarjev
nagrade. Na prizorišču ne-
sreče so našli čevelj. Začne
se iskanje moža, ki ima nje-
gov par. Nek uslužbenec
nagovori množico, ki hlepi
po slavi in bogastvu: »Išče-
mo junaka velikosti tega
čevlja.« Pojavi se John
Bubber. Priložnostno sre-
čanje z LaPlantom mu je
prineslo čevelj, ves blaten,
in seveda prave velikosti.
Bubber ne odlaša, vse teče
kot po maslu, ovenčan je
s slavo, bogastvom in moč-
jo medijev. Odlično se
znajde, velikodušen je
v dobrodelne namene, zme-
raj najde prave besede za
množico zvestih oboževal-
cev. Tukaj pa se zadeva za-
plete: vsiljivec John Bub-
ber se preveč vživi v oseb-
nost resničnega junaka.
Postane naš vzornik.
V filmu nastopijo tri
zvezde filmske industrije:
Dustin Hoffman kot Bemie
LaPlante, Geena Daviš kot
Gale Gayley in Andy Gar-
cia kot John Bubber.
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 10. uri za
OŠ Lava in IV. osnovno šolo Celje odigrali Zeleno kapico avtorja
Bogomira Verasa in v režiji Katje Pegan. Jutri, v petek ob 12. uri
bodo za abonma Srednje šole za trgovinsko dejavnost Celje uprizo-j
rili predstavo Kot me ti hočeš. V torek ob 17. uri bodo isto predstavo
uprizorili še za abonma Gimnazija Celje, v sredo ob 12.uri pa za'
abonma Srednje šole za gostinstvo in turizem.
V Domu kultture v Velenju bo ob 17. uri za mladinski abonma prvi in
ob 19.30 za izven gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Ljub-
ljane s predstavo Pisma Ani, avtorja Ivana Cankarja, v režiji Zvo-
neta Šedlbauerja in z igralcem Zvonetom Hribarjem v glavni vlogi.,
OMCERTI
V Narodnem domu bo jutri ob 19.30 koncert Revijskega tambura-i
škega orkestra Akord iz Celja, ki ga vodi Matjaž Breznik.
V pivnici Krpanova klet v Žalcu bo jutri, v petek ob 19. uri koncert
pivskih pesmi Savinjskega okteta, ki ga vodi Milan Lesjak
V celjskem KLjUBu bo v soboto koncert skupine Za zmeri skregani'
iz Ljubljane.
V Narodnem domu v Celju bo v torek ob 19.30 koncertni abonma
Zavoda za kulturne prireditve Celje - Griegov večer s sopranistko
Ireno Bacir, viohnistom Tomažem Lorenzom, violončelistom Andre-
jem Petračem ter gjanistko Alenko Šček-Lprenz.
A.ZSTA.VE
Osrednja knjižnica Celje ima v čitalnici študijskega oddelka za
ogled odprto razstavo z naslovom Zgodovina v slovenski prozi, ki jo
je pripravila prof. Božena Orožen.
V hotelu Merx ima samostojno razstavo olj Toni Mohar, član
Likovne sekcije Februar DPD Svoboda Celje.
V Zdravstvenem domu do konca novembra razstavlja slike Zoran
Josič.
V trgovini Tajga na Ljubljanski cesti v Celju razstavlja Toni Mohar
slike z lovskimi motivi. Na ogled bodo do konca novembra.
Likovni salon je v Galeriji sodobne umetnosti odprl razstavo Modo,
modo, s katero svoja dela predstavlja Lidia Bemik, v lapidariju
Pokrajinskega muzeja razstavlja Ema Kugler in v Spitalski kapeli
Alan Hranitelj.
V dvorani Zadružnega in kulturnega doma na Ponikvi bodo jutri,
v petek ob 18. uri odprli razstavo ročnih in likovnih del ter sadjarsko
in čebelarsko razstavo. Odprte bodo do nedelje od 8. do 16. ure,
omogočena pa bo tudi pokušina vin.
V Laškem zdravilišču bo do konca leta na ogled razstava akvarelov
akademskega slikarja Albina Lugariča iz Ptuja.
V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega
gradu je na ogled razstava iz izbora slovenskega slikarstva in
kiparstva. Galerija je.odprta od torka do sobote od 10. do 12. ure,
popoldan pa od 16. do 18. ure, ob nedeljah in ponedeljkih je zaprta.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je do 29. novembra
na ogled razstava Mrtvaški ples, originalnih lesorezov iz 15. stoletja.
V Laškem dvorcu bo do konca novembra na ogled razstava ob 100-
letnici slovenskega planinskega društva in ob 140-letnici rojstva
prof. Frana Orožna. Na ogled je vsak dan od 9. do 11. in od 16. do
18. ure.
V Razstavnem salonu Pivnice v Rogaški Slatini si lahko ogledate
razstavo kiparskih slik in objektov Tanje Spenko iz Ljubljane.
Razstava njenih del bo na ogled do jutri, petka 12. novembra.
V avli Razvojnega centra Celja bo do konca novembra na ogled
prodajna razstava likovnih del - akvarelov in grafik Jureta Godca.
Slikal je motive Celja in okolice.
V galeriji restavracije in gostišča Antloga na Ostrožnem si lahko do
torka ogledate razstavo slik v voščeni tehniki Nika Ignjatiča in olj
Srečka Skobemeta.
V avli hotela Dobrna bo do 22. novembra na ogled razstava Podobe
iz Arboretuma Volčji potok, slikarjev Mojce Anzi in Franceta Ceg-
narja.
V Pokrajinskem muzeju v Celju si lahko ogledate razstavo Mestnega
muzeja Ljubljana z naslovom V Ljubljane! so pa take, ki imajo
rinčke zlate, to je razstava, ki prikazuje nakit iz arheoloških obdobij
Ljubljane, star tudi do šest tisoč let. Na ogled bo le še danes,
v četrtek od 9. do 12. in od 14. do 16. ure.
I     M    O
Celje: Union 11.11 ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški fihn Naključni
junak, od 12.11. ob 16. in 18.15 ameriški film Naključni junak, ob
20.30 premiera slovenskega filma Morana, od 13.11 dalje ob 16.,
18.15 in 20.30 pa ponovno Naključni junak; Mali Union 11.11. bodo
ob 19. uri vrteli ameriški film Sostanovalka, od 12.11. dalje ob
19. uri pa Orlando - angleški film; Metropol 11.11 ob 17. in 20. uri
ameriški film Firma.
Kino Žalec 11.11. ob 20. uri ameriški film Sliver, 12.11. ob 20. uri
ameriški film Nune pojejo in 14.11. ob 18. in 20. uri ameriški film
Zadnji dobri možje.
Kino Dobrna 14.11. ob 17. uri ameriški film Nune pojejo.
STALO
Knjižnica Laško vas v soboto ob 18. uri vabi na večer s pisateljico,
esejistko in prevajalko Zoro Tavčar. Glasbeno točko bo imel Peter
Napret z igranjem na citre.
V Kulturnem centru Laško bo jutri, v petek ob 18. uri nastop Godbe
na pihala in Laških mažoretk.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v soboto ob 19.30
večer s Celjsko folklorno skupino France Prešeren ob 20. letnici
delovanja. Program slovenskih plesov in pesmi bodo izvedli pod
vodstvom Vesne Klavžar. Kot gost pa bo nastopil tudi godbeni
sestav Kurja koža iz Celja.
Št. 45 - 11. november 1993
12
Ljudem nima smisla lagati
y odboru za uvedbo samoprispevka na Rečici so že v naprej odpisan šolo_
Krajevna skupnost Rečica
ob Savinji se pripravlja na po-
novno uvedbo samoprispevka,
saj se sedanji počasi končuje.
Na Rečici je namreč že prejš-
nji, še občinski samoprispevek
pogorel, krajani pa so se pol
leta kasneje kot ostale KS
v mozirski občini odločili za
svoj samoprispevek.
Glede na neuspeh drugih sa-
moprispevkov v mozirski ob-
čini (referendumi so bili maja,
uspel pa je le v Šmartnem ob
Dreti), so tudi člani rečičkega
odbora za pripravo samopri-
spevka malce skeptični, še po-
sebej, ker so iz programa že
v naprej odpisali šolo. »Popol-
ne osemletke, ki si jo krajani
Rečice najbolj želijo, ne bomo
predlagali kot točko samopri-
spevka. V odboru smo ocenili,
da krajani ne moremo sami
zgraditi takšne šole, torej ni-
ma smisla ljudem lagati. Za
šolo bo pač potrebna širša
družbena pomoč, akcijo za iz-
gradnjo pa nameravamo spe-
ljati preko republike,« je pove-
dal predsedriik odbora Drago
Jelenko. »Vendar pa se na Re-
čici zavedamo, da bo treba
malce počakati, vsaj dokler ne
bo dokončno rešena bodoča
lokalna samouprava. Ta nas
sicer nasploh moti, saj ne ve-
mo, kakšen bo status bodočih
občin in način financiranja.«
Sicer bo nova lokalna samo-
uprava prinesla nekaj spre-
memb tudi na Rečici, kjer kra-
jani dosledno zahtevajo svojo
občino. Poleg tega ni znano,
kakšen bo prihodnji status
Prihove, rečičkega zaselka, ki
se hoče odcepiti in priključiti
KS Nazarje. Sicer na Rečici še
niso dokončno odločeni, ali
bodo sploh razpisali referen-
dum za uvedbo samoprispev-
ka. V odboru za pripravo sode-
lujejo predstavniki vseh zasel-
kov v KS, ki so nanizali kar
precej želja, kaj bi bilo potreb-
no urediti v posameznih kra-
jih. »V tem tednu bomo pretre-
sli te želje, jih ovrednotili, na-
to nameravamo pripraviti
zbore krajanov, kjer bi te po-
trebe še dopolnili. Šele na os-
novi zborov krajanov in tam
izraženih mnenj se bomo odlo-
čali o razpisu referenduma,« je
omenil Jelenko. Kot drugod,
naj bi tudi na Rečici krajani
glede na stalno prebivališče
plačevali samoprispevek v vi-
šini 1,8 odstotka bruto osebne-
ga dohodka.
Skoraj v vseh zaselkih na
Rečici si želijo urediti avto-
busna postajališča, vodovode
in ceste, pridobiti pomoč za
posamezna društva in večje
število kontejnerjev, javno
razsvetljavo... Program bo
precej obsežen, saj je želja in
potreb v posameznih krajih
veliko, sredstev pa kot vedno
in povsod ni dovolj.
URŠKA SELIŠNIK
Urejanje Icrižišča Uilpi
Cestno podjetje Celje je včeraj pričelo z zemeljskimi deli
na križišču magistralne ceste Celje-Maribor in odcepa za
Zreče pri Ulipiju.
V preteklih dneh so v tem križišču že prestavili telefon-
ske vode, kar je bil pogoj za pričetek gradbenih del, še
posebej za ureditev mostu. Poleg mostu bodo uredili ceste
proti Celju, Slovenskim Konjicam in Zrečam z odstavnimi
pasovi ter zgradili novo avtobusno postajališče. Glavna
dela bi naj bila končana že letos, promet po magistralni
cesti pa po predvidevanjih ne bo bistveno moten. Za
ureditev križišča je republiški proračun predvidel 30 mili-
jonov tolarjev.
MBP
Oživljanje ljudskega izročila: najmlajši so tudi pletli košarice.
Rokodelci v vrtcu
Spoznavali so ljudsko Izročilo
v šmarskem vrtcu so se od-
ločili za zavzetejše spoznava-
nje kulturne dediščine, šeg,
starih obrti, rokodelstva, hra-
ne, ljudske kulinarike ter
kmečkih pogrinjkov. Takšno
popestritev vzgojnega dela so
zelo dobro sprejeli vsi - otroci,
starši, vzgojiteljice ter širše
okolje.
Posebej razveseljivo je, da
so privabili tudi od 3 do 5 let
stare otroke, ki niso vključeni
v redno varstvo. Živahno je bi-
lo ves teden, najbolj zanimivo
pa med spoznavanjem dedišči-
ne kraja. Dopoldan je bil
v znamenju kuhinje, kjer so
kmečke gospodinje prikazale
pripravljanje ocvirkovke, siro-
ve pogače ter mesenje testa.
Popoldan so otroci oblikovali
v delavnicah, pri tem pa so jim
pomagali starši in rokodelci.
Z metlarjem so delali sirkove
in brezove metlice, s pletarjem
vrbove košarice (prednost so
dali rafiji in kožuhovini), gle-
dali so piskroveza, ki je opletal
glinaste lonce... Živahno je
bilo tudi pri mladih kuharjih,
z dobrotami iz babičine kvihi-
nje ter med ljudskimi pevka-
mi, ki so se tudi spominjale
starih kmečkih opravil.
Izdelki so več kot spomin, ki
so ga lahko odnesli domov, gre
tudi za vzpodbudno obujanje
ljudskega izročila. Tega želi-
mo v Šmarju pri Jelšah prena-
šati tudi na naše najmlajše.
STANKO MESTINŠEK
Z roko v roki
v Šentjurju se pripravljajo
na veliko glasbeno humanitar-
no prireditev, ki bo v korist
duševno prizadetih občanov.
Povabilu organizatorja, ob-
činskega Društva za pomoč
duševno prizadetim, so se že
odzvala nekatera znana ime^
na, med njimi Hajdi Korošec,
Vinko Šimek-Jaka Šraufciger,
Celjski instrumentalni kvin-
tet, ansambel Vinka Cverleta,
ansambel Sedmi raj, ansambel
KD Dobje ter njihovi folklori-
sti, mešani oktet z Dolge gore
ter glasbena skupina Sound.
Glavni organizator prireditve,
ki bo v petek, 19. novembra,
v šentjurskem kulturnem do-
mu, je občinsko društvo za po-
moč duševno prizadetim, iz-
kupiček pa bodo namenili
predvsem za opremljanje var-
stveno-delovnega centra.
Predsednik enega najbolj de-
javnih društev v državi, Peter
Jeršič, je povedal, da bi pro-
store v Zgornjem trgu, začeli
urejati prihodnje leto.
BJ
Žanovci In Lenovci v Prieiclji
Le kdo so ti Žanovci in Le-
novci, se verjetno sprašujete.
Mi vam odgovarjamo: to so
zvesti kupci veleblagovnice
Žana v Žalcu, kjer so pred
dnevi praznovali 17. obletnico
in prodajnega centra Lena
v Levcu, kjer so slavili 12 let-
nico obstoja. Kot vsako leto so
v Žani in Leni tudi letos pri-
pravili nagradno igro, v kateri
so ižrebaU 50 srečnih potni-
kov, ki so obiskali Perutnino
Ptuj, Ptujsko klet, Jeruzalem,
Ormož ter še nekaj ostalih za-
nimivih turističnih točk v Pr-
lekiji. _
Tudi sicer v Žani in Leni
v teh dneh ne mirujejo. Pripra-
vili so kar nekaj akcijskih pro-
daj in pokušin, v petek 12. no-
vembra ob 16. uri pa se bo
v Žani predstavil trenutno ze-
lo p>opulami Jan Plestenjak
s svojo novo kaseto.
Veliko so postorili v zadnjih
štirih letih v Trgovskem po-
djetju Žana, torej v času od
osamosvojitve podjetja. Med
ostaUm so podelili že okoli
1600 kartic za ugodnejši na-
kup, ki vsem lastnikom prina-
ša 4 odstoten popust.
O plinifikaciji s krajani
I
V tem tednu se v konjiški občini pričenjajo pogovori s krajani j
o plinifikaciji. I
Prvi sestanek članov odbora za plinifikacijo s krajani je bil že 1
včeraj, v sredo, 10. novembra v Zrečah. V petek, 12. novembra
bo sestanek v Slovenskih Konjicah, 13. novembra v Zbelovem in
na Gk)renju, 17. novembra na Resniku in v krajevni skupnosti
Dobrova-Gabrovlje, 19. novembra na Stranicah in v Draži vasi,
20. novembra v Ločah in v Vitanju, 26. novembra v Žicah in
Konjiški vasi, 27. novembra v Jerneju in Špitaliču. Sestanki
v ostalih krajevni skupnostih bodo decembra. Na vseh bodo
krajanom podrobno predstavili načrte plinifikacije, priložnost
pa bo tudi za konkretna vprašanja.
MBPl
Ceijslcl maratonci, organizirani v društvu
Ker je na celjskem območju
vedno več zanimanja za tek in
hojo v naravi, se je organiza-
cijski odbor maratonskega po-
hoda Celje-Logarska dolina
(ki sedaj deluje kot sekcija po-
hodnikov pri Planinskem dru-
štvu Celje) odločil, da v bližnji
prihodnosti osnuje društvo
pohodnikov in maratoncev
Celje.
Poleg že tradicionalnega po-
hoda Celje-Logarska dolina,
namerava odbor oziroma dru-
štvo v naslednjem letu pripra-
viti še več podobnih marato-
nov v Celju in okolici ter zago-
tavljati udeležbo tudi na vseh
večjih maratonih po Evropi.
Eden takšnih je bil koncem
prejšnjega meseca, ko se je
3. Schwabische Alp Maratona,
dolgega 44 km, udeležilo tudi
sedem celjskih maratoncev:
Ivan Žaberl, Franc Smodiš,
Cveto Kolenc, Jože Tonkli, Hi-
gin Kukovič in Ivan Kregar.
Slednji je v svoji starostni ka-
tegoriji zasedel tretje mesto.
Zaradi izredne zahtevnosti je
omenjeni maraton uvrščen
v Euro cup supermaratona.
Naslednji nastop celjskih
maratoncev pa bo že v soboto,
13. novembra na 7. množičnem
pohodu Po Levstikovi poti od
Litije do Čateža. i
I. Ž.
Market Eni, da boste priliranlll pri ceni
Potem, ko so v marketih Eni
na Bevkovi 9 v Žalcu in na
Šaleku 89 v Velenju že doka-
zali, da znajo dobro delati in
da se znajo odlično prilagajati
kupcem, sedaj svoje sposobno-
sti poskušajo dokazati še v Ce-
lju. Pred mesecem so namreč
odprli market Eni tudi v Celju
in sicer v stanovanjskem nase-
lju v Plavi laguni na Ljubljan-
ski 62.
Kot market Eni v Žalcu in
v Velenju je tudi ta, v Celju,
majhen, toda zelo bogato zalo-
žen. Tako lahko dobite malone
vse, kar ponujajo v večjih tr-
govinah. Gre za ponudbo živil
in mnogih stvari, ki jih potre-
bujete vsakodnevno v gospo-
dinjstvu. Ker so v marketih
Eni znani tudi po prijaznosti,
poskusite. Morda boste poštah
redni kupci, ki jih je v marke-
tih Eni res že veliko.
V marketih Eni so znam predvsem po načinih, kako kupcem
olajšajo nakupe. S kartico Eni lahko vse stvari plačate z zami-
kom, kar mnogim kupcem v teh časih pride zelo prav. Zato le
pridite v markete Eni, da boste prihranili pri ceni. Tako je
zatrdila šefica Renata Vrhovski, ki smo jo s fotografskim objek-
tivom ujeli pri delu.
Št. 45 - 11. november 1993
13
Sloga čez vse
Pri Ivanki Gajšek, v Lipovcu nad Grobelnim
Zvesto naročnico Ivanko
Gajšek smo poiskali na strmi
kmetiji v Lipovcu, lepem kraju
med Grobelnim ter Slivniškim
jezerom. Prišli smo, ko je rav-
no pripravljala poobedek.
Z zanimivimi jabolčnimi kolo-
barji je imela opravka. »Mladi
so zdoma, z bratom Bogomi-
lom ter svakinjo Zofko pa smo
večinoma doma,« je povedala.
Na domačiji vlada sloga in
najbolj srečni so, ko lahko se-
dejo skupaj ter ob kozarčku
izmenjajo novice. Na samoti,
v lepem okolju, v miru. In vsi
domači otroci pravijo Ivanki
kar »naša tetika«, smo slišali.
Življenje v Lipovcu pa vseeno
ni lahko. V hlevu je veliko ži-
vine, kmetiji pripada dvanajst
hektarjev hribovite zemlje, pa
še v najem jim jo ponudijo.
Ivanka Gajšek ima težave
z nogami, zato pomaga pred-
vsem v gospodinjstvu. Za svoj
upokojensld delavnik ugotav-
lja, da se kar delo dela drži. Za
spremembo rada sede pred te-
levizor, zato ne zamudi nobe-
nega dnevnika, pa tudi takrat
je vedno zraven, ko se pojavi
napis Santa Barbara. Pozimi
s svakinjo Zofko radi pleteta
- prevsem jopice, nogavice, ka-
pice in šale za Zofkina vnučka.
Saj lahko vse kupiš v trgovini,
pa vseeno, pravita.
Dolga leta je redni hišni gost
Novi tednik. Ivanka Gajšek ga
je naročila v času, ko je hodila
v službo v celjski Lik Savinja.
»Drugi so imeli Kmečki glas,
jaz pa sem dala prednost novi-
cam iz naših krajev.« Časopis
začne prebirati na zadnji stra-
ni, posebej pa jo pritegnejo
prispevki o naših krajih in lju-
deh, vesti z'matičnega urada,
pisma bralcev, nasveti, pa ru-
brika o domačih muzikantih,
stranka šaljivcev... »Za mojo
radovednost je v Novem tedni-
ku vsega dovolj,« je povedala,
dobronamerne kritike pa ni
bilo  mogoče  izvedeti.   »Vsa
družina ga rada prebira,« je še
rekla.
Veliko je doma, v Celje odi-
de bolj poredko, saj ima težave
s koleni. Nekega večera, na
poti iz službe, je nesrečno pad-
la in potem se je venomer sre-
čevala z zdravniki. Sicer pa je
hodila na Grobelno, na vlak,
po pol ure peš, v Celju pa še
pol ure po Mariborski do to-
varne. Zadnja leta so se že lah-
ko vozili z mestnim avtobu-
som, se spominja. Zdaj uživa
že desetletje uživa v pokoju, in
to v dragem domačem Lipov-
cu, deset minut hoda od Sliv-
mškega jezera. Rada je tu, pa
čeprav vsa družina negoduje
zaradi slabe zveze s svetom
- k hiši in mimo nje vodi le
poljska pot.
Večinoma je doma, zato ji
ostajajo v prijetnem spominu
izleti nekdanjega kolektiva,
svakinja Zofka pa se še pose-
bej rada spominja opevanega
izleta s 100 kmečkimi ženami
na morje. Po Ivankini zaslugi
seveda, saj je pridno zbirala in
lepila kupone. In Zofka Gaj-
šek je verjela žrebu šele takrat,
ko je dobila pisno obvestilo.
Morda pa pojde naslednjič na
morje tudi gospa Ivanka, ki je
nase kar pozabila.
BRANE JERANKO
Foto: EDIMASNEC
Ivanka in Zofka Gajšek: zlato darilo je prišlo v prave roke.
Za zimo dosti zelja In repe
Zelje in repa sodita med zelo priljubljeni živili v zimskem
času. Ker si ju vsak pač ne pripravlja sam, namesto njih to že
vrsto let delajo v kisami v Šempetru. Po besedah vodje Sovite
Vinka Fonde so letos odkupili okrog 400 ton zelja in 50 ton repe.
Tako bodo lahko s kislo repo in zeljem zalagali koroško, celjsko
in zasavsko regijo. Na sliki: Med pripravo repe za kisanje.
T.TAVČAR
Otvoritev
telefonske
centrale
šentjurski izvršni svet
ter celjsko PTT podjetje
pripravljata jutri, v petek,
12. novembra, otvoritev
nove digitalne vozliščne te-
lefonske centrale.
Centrala v mestu Šentjur
je občinskega pomena, saj
bodo z njo povezane vse
načrtovane krajevne cen-
trale. Vrednost centrale
znaša 38 milijonov tolar-
jev, pri čemer ni vključena
naložba v optični kabel
med Celjem in Šentjurjem.
Telefonska centrala, ki jo
bodo namenu predali ob
11. uri, naj bi zadostovala
za dolgoročne potrebe.
BJ
REKU SO
Gizela Khan, predsednica
Krajevne organizacije RK
v Šempetru:
»Minuli konec tedna smo
imeli letos že drugo krvodajal-
sko akcijo v Šempetru. Zado-
voljni smo, ker število krvoda-
jalcev narašča, maja jih je bilo
osemdeset, na zadnjo akcijo pa
so prišli sto štirje. Med njimi je
največ mladih, kar je še pose-
bej vzpodbudno. Največ krvo-
dajalcev je prišlo iz SIP Šem-
petra. Pri našem RK se ukvar-
jamo še z organizacijo srečanj
starejših krajanov, pripravlja-
mo jih ob krajevnem prazniku
za tiste, ki so starejši od se-
demdeset let. Poleg tega bolne
obiskujemo, družinam v sla-
bem socialnem položaju pa
skušamo pomagati z oblačili
in hrano.«
T.TAVČAR
V spomin-
Franc Ozimek
Pred dnevi smo se poslo-
vili od gospoda Franca
Ozimeka iz Tomšičevega
trga 17 v Celju, sicer koles-
nega mehanika v Stanetovi
ulici 18.
Kar 60 let je delal v svo-
jem poklicu. Bil je sila
skromen, pošten mož in so-
sed, rad sem ga srečal. Sa-
mostojen obrtnik je bil od
leta 1946, skusil je ves kri-
žev pot »privatnika«. Delo
in pridnost nista bila ce-
njena, obrtnik je bil nebo-
digatreba v tistih časih.
V 60 letih garanja ni spra-
vil skupaj polne pokojnin-
ske dobe, saj je bilo šele
leta 1965 omogočeno »pri-
vatnikom« stopiti v social-
no-pokojninsko sfero.
Moram delati, je večkrat
dejal, premalo je let, penzi-
ja najnižja. Kot je skromno
živel in se ponašal, tako
smo ga tudi pokopali, brez
hrupa in govorov, le s tiho
pesmijo.
MARJAN MANČEK
Stanko Jakopin
Pred dnevi, na tisti dan, ko
bi bilo Stanku Jakopinu iz
Dramelj že 90 let, so na tam-
kajšnjem pokopališču polo-
žili v grob žaro z njegovim
pepelom. Z njim je preminil
zadnji med nekaj Drameljča-
ni, ki so poleti 1941 leta so-
delovali v uporu proti oku-
patorju.
Stanko Jakopin je bil mož,
v čigar politični zavesti so se
že v fantovskih letih izobli-
kovale tri prvine: nezado-
voljstvo s položajem kmeč-
kega prebivalstva in mržnja
do grabežljive gospode, za-
bavljiv odnos do pobožnja-
karjev, zlasti mladih ljudi,
odpor do podrejenosti slo-
venstva srbski vladavini.
Jakopina najdemo malone
vse desetletje pred drugo
svetovno vojno na vseh po-
dročjih boja za napredek
- med odborniki občine
Dramlje in ustanovitelji dru-
štva kmečkih fantov in de-
klet, srečamo ga med prire-
ditelji številnih, razstav, te-
čajev, proslav in shodov, med
popularizatorji leposlovnih
in strokovnih beril, pa med
netilci nezadovoljstva s kan-
didati vsejugoslovanske pro-
srbske politične stranke na
decembrskih volitvah 1938.
leta in slovenskimi klerikal-
nimi političnimi podrepniki.
Zato ne preseneča, da je
bil Jakopin eden tistih mož,
ki so v zgodnjem poletju
1942 v Dramljah ustanovili
vaški odbor OF. Na pobudo
funkcionarjev okrožnega
vodstva OF sta s svakom
Ludvikom v mlinu svakovih
staršev pripravila skrivališče
za razmnoževalni stroj.
Z njim so Stanko, njegova
žena, sestra in svak razmno-
ževali različna gradiva. Ta
skromna tehnika je delovala
približno tri mesece, v tem
času je s protinacističnim in
uporniškim propagandnim
gradivom oskrbovala celo
savinjsko okrožje, piše parti-
zanski zgodovinar.
Po razbitju celjske parti-
zanske čete na območju Šen-
truperta nad Laškim seje del
njenih borcev zatekel
v Dramlje. Tam sta jim Stan-
ko Jakopin in njegov svak
pripravila skrivališče za več
tednov in jih oskrbovala
s brano. 29. oktobra zvečer je
svak poslal Stanka na mejo
z vojniško občino z naroči-
lom, naj tam od Dobrotin-
škovega sina prevzame bata-
ljon, namenjen proti hrvaški
meji, in mu je za vodiča do
Škerljeve domačije v Raz-
borju. Tam je bataljon lahko
predani!, nato pa seje odpra-
vil naprej, da bi na Hrva-
škem preprečil nasilno izse-
ljevanje prebivalcev v Nem-
čijo.
Okupator je te poskuse
upora zatrl v prvem letu
okupacije, razbil je organi-
zacijo OF ter aretiral in po-
strelil skorai vse organiza-
torje, med njinu tudi Jakopi-
novega svaka Ludvika. Naci-
sti so se maščevali tudi svoj-
cem ustreljenih; najprej so
jih nameravali izseliti
v Nemčijo, poleti 1942 pa je
Himmler izdal ukaz, naj jih
odvedejo v delovna in uniče-
valna taborišča. O prvotni
nameri nacistov je ohranjen
dopis krajevnega skupinske-
ga vodje štajerske domovin-
ske zveze v Dramljah okrož-
nemu vodji; v njem odsvetuje
izselitev svakovih staršev,
češ da zaradi starosti nista
več koristna kot delovna sila.
Prve dni avgusta 1942 so
skupaj s svakovo materjo od-
vedli tudi Jakopinovo hčer-
ko, njeni materi pa pustili
sporočilo, naj pride ponjo
v Celje ali pa jo bodo odpe-
ljali v taborišče. V upanju, da
ji bodo hčerko vrnili ali jo
vsaj pustili v varstvu sorod-
nikov, jo je mati šla iskat
v nekdanjo okoliško osnovno
šolo v Celju, kjer so se zbirali
aretiranci. Tedaj so uporabili
novozvijačo - izpustili da bo-
do obe, če se preda Jakopin.
Odločitev, da ne bo nasedel
gestapovski zvijači, saj s svo-
jo glavo ne bi odkupil ženine
in hčerkine prostosti, je bila
zanj strahotna. Žena in njena
mati sta bili usmrčeni okto-
bra 1942 v taborišču Ausch-
witz, hčerka Vida pa je bila
do osvoboditve v zavodu za
otroke sovražnikov tretjega
rajha.
Nekaj let po vojni si je
Stanko Jakopin nakopal ka-
zen »ljudske oblasti«, tiste,
za katero se je gnal enainšti-
ridesetega leta - resda ne
prav takšno, kakršna seje iz-
cimila po vojni, je kdaj pa
kdaj zbadljivo priponmil.
Prisodila mu je 2 leti »druž-
beno koristnega« dela v ko-
čevskih gozdovih.
Stanko Jakopin je bil svo-
jevrsten mož, na splošno ve-
der, iskrivega duha, cagav ni
bil niti proti koncu, ko ga je
bolezen hudo zdelovala. Na
smrtni postelji je odklonil
navidezno spravo z »božjo
previdnostjo«, čeprav ni bil
antikrist. V njegovi želji po
kremiranju je morebiti groz-
ljiva simbolika z okoliščina-
mi, v katerih je umrla njego-
va žena pred krematorijem
nacističnega uničevalnega
taborišča.
MIRO MASTNAK
Martinovanje
v Šmartnem
Turistično društvo
Šmartno ob Paki bo v sode-
lovanju z Ero, Vinom
Šmartno primemo obeleži-
lo letošnjega Martina.
Po prireditvah v prejš-
njem tednu bo danes, v če-
trtek, 11. novembra, ob
18. uri vinski krst, jutri,
v petek, 12. novembra, pa
se bodo ob 16. uri srečali
vinogradniki. V soboto,
13.novembra, bo Šmartno
zaznamovano s sejmom do-
mače obrti, ob 10. uri bo
nastopila godba Zarja, ob
14. uri bo zabava s Sanjo
Mlinar, ob 15. uri bodo od-
prli razstavo del s slikarske
kolonije, ob 20. uri pa bo
bodo pripravili pravo mar-
tinovanje. Sejem domače
obrti bo tudi v nedeljo,
14. novembra, ko bodo ob
14. uri prikazali stara ljud-
ska opravila, ob 17. uri pa
bo nastopil še New Swing
Quartet.
US
Asfalt na
obvoznici
v Šentjurju so pred dnevi
asfaltirali prvi del mestne ob-
voznice, letos pa nameravajo
urediti še bankine ter ograjo.
Vrednost opravljenega dela
obsega približno tretjino zne-
ska sto miUjonov tolarjev
vredne naložbe. Investitorja
sta republiška cestna uprava
in občina, ki prispeva tretjino
denarja. V šentjurskem izvrš-
nem svetu so povedali, da bo-
do spomladi nadaljevali
z gradnjo podvoza ter uredi-
tvijo križišča pri Sikošku,
v smeri proti Kozjem.        BJ
Preurejeno
križišče
Križišče Jenkove in Tomši-
čeve ulice v Velenju je bUo
dolgo časa črna točka zaradi
velikega števila prometnih ne-
sreč. Zato so se člani občinske-
ga izvršnega sveta na zadnji
seji odločili, da bodo uredili
vertikalne prepreke, poleg te-
ga pa bodo na Tomšičevi ulici
prepovedali promet za tovorna
vozila. US
Za boljšo vidnost
v KS Polzela so bili hidranti že kar precej zarjaveli in so se
nekako izgubljali v okolju. Ob mesecu požarne varnosti pa so se
gasilci odločili, da bodo to popravili. Temeljito so jih prebarvali,
tako da so vidni že od daleč. Na sliki: Tega dela se je lotil tudi
poveljnik društva Edo Žalnik. X. TAVČAR
Št. 45 - 11. november 1993
14
Pisali so
dediču Mrazu
in Božičiiu
Hitro se spet bliža čas
božiča in novega leta, ko
otroke razveseljujeta moža
s košem, sivo brado in dari-
li. Oba imata menda tudi
isti naslov.
No, in prav njima so že
poslali pismo otroci iz la-
ške občine, od tam, kamor
tudi med letom dedek Mraz
občasno povpraša, kako
kaj njegovi otroci. Otroci
na šolah bi se radi učili vo-
ziti s kolesi, delati izpite za
kolesa, pa tega nimajo
s čim početi. Zato so se
spomnili na dedka Mraza
in ga prosili, da jim name-
sto daril iz koša na sani na-
loži za isto vrednost kolesa,
ki jih naj razdeli po vseh
šolah enakopravno, kot to
dela s paketi.
VLADO MAROT
Iz Ozove dežele
Celjski šolarji so si lahko
med jesenskimi počitnicami
ogledali plesno gledališko
predstavo z naslovom Iz Ozove
dežele, ki so jo pripravili
v plesnem gledališču Mali
Harlekin pod vodstvonm Ane
Vovk Pezdir.
Predstava, ki so jo namenili
šolarjem od prvega do četrtega
razreda, je nastala po motivih
priljubljene otroške knjige Ča-
rovnik iz Oza. V Malem Harle-
kinu so se odločili zaplesati
odlomke iz knjige ob glasbeni
spremljavi iz zakladnice
evropske in svetovne glasbene
dediščine ter avantgarde. Iz-
bor so opravili otroci in avto-
rica skupaj in se odločili za
dela klasikov, ki so skladali
tudi za otroke:Bach, Debussy,
Bela Bartok, pa tudi za sodob-
no komponirano klavirsko
glasbo (Hajdu). Otrokom je bil
všeč tudi Astor Piazzola, ki je
v jazz vnesel zvok harmonike,
Andreas Vollenweider, ki je
prodrl s harfo tudi v jazzu in
Benoit Charvet, ki sklada za
plesno vzgojo otrok. Temu so
dodali še pihalno gasilsko
godbo Kapele.
V predstavi ne gre za bogato
sceno, svetlobne efekte in ko-
stume, pač pa za po svoje po-
vedane odlomke iz zgodbe, ki
so jih plesno oblikovale plesal-
ke od 2. do 7. razreda osnovne
šole in iskale izvirne načine gi-
banja v plesu. Literarno je
morda zgodba s tem osiroma-
šena, zato pa so jo obogatili
s plesom.
Foto:EDO EINSPIELER
V spomin
MIlan Kos
v sredo zjutraj se je v Sa-
vinjski dolini in naprej po
vsej Sloveniji razširila vest,
da je prenehalo biti plemeni-
to srce Milana Kosa, avtome-
haničnega mojstra iz Ločice
pri Polzeli. Številni prijatelji
in znanci so onemeli, saj so
Milana poznali kot trdožive-
ga in dinamičnega človeka,
ki je kljuboval vsem prepre-
kam in težavam v 57 letih
svojega življenja. Neizprosna
smrt pa je bila tokrat moč-
nejša.
Milan Kos se je izučil av-
tomehanične obrti in v njej
našel svoj življenjski cilj ter
sebi in družini s tem zagoto-
vil pogoje za plodno in boga-
to življenje. Samostojni obrt-
nik je postal pred več kot 25
leti. V Ločici pri Polzeli je
zgradil moderno delavnico.
Milan Kos pa ni bil le do-
ber avtomehanik. pač pa tudi
vzgojitelj številnim mladim,
saj je izučil več kot 50 avto-
mehanikov. Svoje znanje, ki
ga je pridobival tudi v Nem-
čiji, je prenašal v slovenski
prostor. Vrsto let je bil pred-
sednik odbora za izobraže-
vanje pri Zvezi obrtnih zdru-
ženj Slovenije. Navezoval je
stike s stanovskimi kolegi in
izobraževalnimi ustanovami
na Zgornjem Bavarskem ter
jih presajal v naš izobraže-
valni sistem. Po njegovi za-
slugi smo dobili v Mariboru
eksperimentalna razreda av-
tomehanične stroke, ki sta
danes osnova preoblikovanja
strokovnega izobraževanja
v Sloveniji.
Milan Kos je bil med usta-
novitelji stanovske organiza-
cije v Žalcu m vrsto let njen
funkcionar. V Zvezi obrtnih
združenj Slovenije in sedanji
Obrtni zbornici Slovenije pa
je opravljal tudi pomembne
funkcije, od člana izvršilne-
ga odbora, predsednika od-
bora za izobraževanje in
podpredsednika slovenske
sekcije avtoremontne dejav-
nosti. Njegovo delo se je
odražalo predvsem na po-
dročju izobraževanja za stro-
ko, uveljavljanju obrtniške-
ga stanu in organizacije, po-
magal je snovati Mednarodni
obrtni sejem in sejem Avto in
vzdrževanje v Celju.
Kot dober strokovnjak in
vzgojitelj pa je prenesel svoje
znanje, ideje in sposobnosti
tudi na svojo družino. Tako
hčerka Karmen, sin Matej in
žena Metka uspešno in
zgledno vodijo Avto hišo
Kos. Zato je lahko aktivno
sodeloval v kraju, kjer je ži-
vel, v stanovski organizaciji,
pri lovcih, gasilcih, društvu
šoferjev in avtomehanikpv in
še kje.
Imel je še mnogo načrtov^
in idej, ki jih ni mogel ures-
ničiti. Prepričani smo in is-
kreno želimo, da jih bodo
njegovi najdražji.
FRANJO VERDNIK
Št. 45 - 11. november 1993
151
Tisti nlen lep
in žalosten obraz
Nekateri otroci presetUio preti teievizorjent tuill po pet ur tlnevno
Televizija je v nekaj deset-
letjih obstoja postala vodilna
in nai\'plivnejša medijska sila
na področjih obveščanja, izo-
braževanja, osveščanja in za-
bave. Z neverjetno hitrico je
osvojila svet in se vgnezdila
v naših domovih. Začela je
krojiti naš vsakdan, spremi-
njati naše navade, njen vpliv
se je razširil na naše medse-
bojne odnose, druženja. Neka-
teri so se ji zlahka predali in
postali njeni podložniki, dru-
gim je uspelo ograditi se od nje
in iz nje potegniti le najboljše,
najkoristnejše.
Med televizijskimi gledalci
so tudi otroci, bitja v procesih
psihofizičnega in osebnostne-
ga zorenja. Koliko jim je tele-
vizija v obdobju vsestranske
rasti v korist in koliko v ško-
do? Na to in še druga vpraša-
nja, povezana z gledanjem te-
levizije osnovnošolcev, so
iskali odgovore na Tretji os-
novni šoli v Celju, ko so letos
spomladi izvedli anonimno
anketo v kateri je sodelovalo
753 otrok na obeh stopnjah.
Otroci, ki obiskujejo to šolo, so
predvsem iz krajevnih skup-
nosti Center, Otok, K.D. Ka-
juh, Aljažev hrib, Savinja, iz
dela krajevne skupnosti S.
Šlander in dela Dolgega polja.
Avtorica tega projekta je bila
gospa Majda Goričan, šolska
svetovalna delavka.
Kaj je bilo vaše osnovno vo-
dilo za odločitev o tej anketi in
njeni obdelavi?
Naše otroke v šoli učimo,
kaj je dobra in kaj slaba knji-
ga, pogovarjamo se o kakovo-
sti glasbe, filmskih in gledali-
ških predstav. Otroku s tem
privzgajamo kritična merila,
osnove za vrednotenje. Kar se
učinkov gledanja televizijskih
oddaj tiče, pa učitelji, skupaj
s starši, vemo bolj malo. To pa
je bila ena glavnih ovir, da šo-
la pri otroku ni razvijala kri-
tičnega odnosa tudi do gleda-
nja televizije oziroma posa-
meznih oddaj. Za začetek smo
se na naši šoli lotili ankete.
Spodbudile so nas predvsem
vsakodnevne pripombe učite-
ljev, da mnogi otroci, zlasti ti-
sti v nižjih razredih, prihajajo
k pouku neprespani, utrujeni
od gledanja televizije.
So stališča pedagogov glede
učinkov gledanja televizije pri
otrocih vsaj približno enotna?
Pedagogi so pri tem razde-
ljeni v glavnem na dve skupi-
ni. Eni menijo, da televizija
vzame otroku preveč časa na
račun pisanja domačih nalog
in učenja, da jih odteguje od
branja knjig in drugih aktiv-
nosti, ki imajo neposredni učni
smoter. Ti tudi menijo, da za-
radi televizije otroci premalo
spijo in so zato v šoli utrujeni
in nepazljivi pri pouku. Zago-
vorniki televizije pa pravijo,
da nekatere televizijske odda-
je otroku lajšajo šolsko delo,
mu širijo obzorja ter vzbujajo
nove interese in zanimanja za
določene šolske predmete.
In katero stran zastopate vi?
Ne eno in ne drugo skraj-
nost. Menim, da televizija bra-
nja knjig pri otrocih oziroma
šolarjih ni povsem izpodrinila,
bojim pa se, da se zaradi tele-
vizije otroci v prostem času in
večernih urah precej manj po-
govarjajo s svojimi starši, ker
pač oboji raje tiho sedijo pred
ekrani. Zelo narobe pa je, če
otrok preveč časa presedi pred
televizorjem, in to tudi takrat,
ko zimaj sije sonce in ko bi se
moral igrati in družiti s svoji-
mi vrstniki ter se na tak način
socializirati. V mnogih domo-
vih prihaja zaradi televizije
tudi do resnih nasprotij med
starši in otroki. Ti konflikti
nastajajo zaradi prepovedi
gledanja posameznih oddaj,
zaradi motenosti nekaterih
ustaljenih družinskih obredov
kot sta na primer kosilo in ve-
čerja, do sporov pa cesto pri-
haja tudi zaradi spanja, časa,
ko je treba leči k počitku.
V izogib takšnim sporom bi bi-
lo morda prav, da bi se starši
z otroki že vnaprej pogovorili
in tako od njih izvedeli, katere
oddaje jih še posebej zanima-
jo. Potem bi lahko skupno se-
stavili dnevni red, morda tudi
tedenski razpored druženja
s televizijo. Čeprav se mlajši
mladoletniki najraje shajajo
s svojimi vrstniki izven doma,
pa jih nekatere oddaje le toli-
ko pritegnejo, da zaradi njih
ostajajo doma. Če takemu
mladoletniku prepovemo gle-
dati njemu priljubljeno odda-
jo, se družinski konflikt lahko
zelo zaostri, mladoletnik pa se
začne izogibati vsakršnim
družinskim dejavnostmi. Za-
radi teh in podobnih ugotovi-
tev nas je na šoli zanimalo,
kakšna je »obremenjenost«
naših šolarjev s televizijo.
Koliko časa in do katere ure
gledajo televizijo učenci vaše
šole? Pri tem bi kazalo opozo-
riti na najbolj izstopajoče po-
datke.
Od vseh anketiranih otrok
jih ( med tednom) gleda televi-
zijo več kot tri ure dnevno sko-
raj 38 odstotkov. Ob koncu
tedna se gledanost še poveča
in kar dobrih 31 odstotkov
otrok sedi pred televizorjem
po pet in več ur dnevno. Anke-
ta je pokazala, da naši otroci
gledajo televizijo okoli 900 ur
letno, torej približno toliko,
kot v ostalih evropskih drža-
vah, kjer je letna gledanost od
500 do 1000 ur.
Do katerih večernih ur otro-
ci smejo gledati televizijo in
katere oddaje najraje gledajo?
Anketa je pokazala, da mo-
rajo med tednom prej v poste-
ljo, kot ob koncu tedna. Do-
brih 11 odstotkov jih mora
v posteljo do osme ure zvečer,
dobrih 47 odstotkov do devete
ure, dobrih 22 odstotkov do
desetih zvečer, 19 odstotkov
pa jih lahko gleda televizijo
dokler se jim hoče oziroma do-
kler ne zaspijo. Ob koncu ted-
na pa je že drugače. Skoraj
tretjina vprašanih sme gledati
televizijo neomejeno dolgo
v noč. Od tistega, kar televizija
ponuja, pa imajo naši otroci
najraje filme, sledijo športne
igre in glasbene oddaje. Otro-
ški program in risanke gledajo
predvsem otroci do 5. razreda,
potopisne in naravoslovne od-
daje gleda le 142 otrok, le dva
pa tv dnevnik oziroma poroči-
la. Da so poljudnoznanstvene
oddaje manj gledane, kot bi
pričakovali, je vzrok tudi
v tem, da so te oddaje pravilo-
ma na sporedu zelo pozno.
S kom gledajo otroci televi-
zijski program, s kom se o od-
dajah pogovarjajo?
Slaba polovica otrok gleda
oddaje skupaj s sestrami, bra-
ti, prijatelji ali starimi starši.
27 odstotkov, v glavnem so to
učenci višjih razredov, jih sedi
skupaj s starši, in to predvsem
takrat, ko so na sporedu filmi.
Takšnih, ki televizijski pro-
gram gledajo sami, pa je kar
26 odstotkov. Večina se jih
o televizijskih oddajah pogo-
varja z vrstniki, žalostno pa je,
da se jih s starši o tistem, kar
gledajo oziroma so videli, po-
govarja le 16 odstotkov.
Kako pa je z razširjenostjo
videorekorderjev?
Vsi anketirani učenci so iz-
javili, da imajo televizijski
sprejemnik na voljo doma, do-
brih 61 odstotkov pa jih ima
tudi videorekorder. Glede na
stanje v Zahodni Evropi, je to
velik odstotek. Videorekorder
ima v Franciji le 30 odstotkov
gospodinjstev, v Španiji 34 in
v Italiji 20 odstotkov gospo-
dinjstev.
MARJELA AGREŽ
Koline so tu
Začel se je čas kolin. Prvi prašiči so že »padli« in vsak dan jih
bo več. Čeprav je izdatek ob nakupu kar precejšen, se vendarle
izplača, saj je zaloga ob srednje velikem prašiču kar velika in
potem dolgo ni več treba seči v denarnico za meso. Cene pa so
letos zaenkrat zelo zmerne Na sliki: Tale pujs je sodil v težjo
kategorijo, saj je tehtal kar 205 kg, mesaril pa je Štefan Okom
s Polzele.
T. T.
Za nova
stanovanja
v velenjski občini pri-
pravljajo projekt, s katerim
naj bi dolgoročno uredili
stanovanjske težave. Ve-
lenjčani zaenkrat ugotav-
ljajo, da je v občini veliko
potreb po novih stanova-
njih, za kar bi potrebovali
ogromno sredstev. V občin-
skih upravnih organih bo-
do za prihodnje zasedanje
izvršnega sveta pripravili
podrobno analizo stano-
vanjskih potreb z natanč-
nimi podatki.
US
Že sedmič po
Levstikovi poti
V nedeljo, 14. novembra, bo
med 7. in 9. uro na železniški
postaji v Litiji start 7. množič-
nega pohoda po Levstikovi po-
ti od Litije do Čateža. Osred-
nja prireditev bo-ob 13. uri na
Čatežu, kjer bo slavnostni gost
ob 100-letnici slovenske pla-
ninske organizacije njen pred-
sednik Andrej Brvar. Vsak
udeleženec pohoda bo prejel
spominsko priponko, svinčnik
in razglednico. Prijave za po-
hod sprejemajo na štartnem
mestu, možne so tudi predhod-
ne prijave, štartnina pa je 250
tolarjev. Organizacijski odbor
maratona Logarska pripravlja
poseben avtobusni prevoz, in-
formacije dobite pri ZŠAM
Celje.
US
Foto life
Slabih 14 dni nas še loči od trenutka, ko bo naša žirija dodala
piko na i pri razglasitvi najboljših fotografij, ki so jih posneli
bralci Novega tednika. Pomemben delež bodo imeli tudi bralci
Petice in poslušalci radia, saj bodo odločali o vrstnem redu
nagrad za avtorje desetih izbranih fotografij. Nagrade so vab-
ljive: fotoaparat, potovanje v Pariz, darilni paket NT&RC, foto-
grafski paketi... Zato še zadnjič velja povabilo k sodelovanju
v akciji na temo Človek in prosti čas.
Še enkrat pa je za hip ustavil trenutek življenja Ivan Strmole
iz Celja, za kar prejme našo standardno nagrado - majico Foto
life.
Št. 45 - 11. november 1993
16
Sramota v Rihnici, podvig v Luzernu
Poraz ¥ prvenstvu pokvaril vzdušje ~ Šojatova denarna prisila za zmago v povratni tekmi s Švicarll
— Celjskih »pet mlnut^ In znova dobra volja
Neposredno preden so pivo-
varji še z drugo zmago potrdili
vstop med najboljših osem
ekip v Evropi, so s prvenstve-
nim porazom v Ribnici raz-
vrednotili letošnje evTopske
podvige. Ostaja skrivnost, za-
kaj je Sojat tam vztrajal s Puš-
nikom, ki mu ni šlo, v vratih in
z Ivandijo, ki ga je vneta miši-
ca palca desne roke vedno bolj
bolela.
»Morda bi lahko izvlekli več
ob koncu, vendar bi bilo smeš-
no, da bi se ob takšni igralski
zasedbi moral metati po klopi.
ali napadati sodnike. Nekateri
so igrali kot balerine. Obljubil
sem jim denarno kazen, 1500
DEM na vsakega ob porazu
z Borbo. Zato so v prvem pol-
času v Luzernu naredili nekaj
več napak,« je dejal Josip
Šojat.
Na tiskovni konferenci po
tekmi 2. kola v pokalu evrop-
skih prvakov v Luzernu je do-
mači novinar vprašal Šojata,
če bi bil tudi on deležen denar-
ne kazni in dobil pritrdilen
odgovor. »Če bom dobil le naj-
manjši občutek, da uzde niso
več trdno v mojih rokah, bom
odšel. Igralci me še spoštujejo,
a bolje je, da čimprej dozorijo
in se pogovarjamo le o premi-
jah za zmage. Takole iskreno
povedano, če bi lahko izbiral,
bi rajši zmagal v Ribnici in
izgubil v Luzernu,« pa je raz-
predal v hotelski sobi.
Matjaž Tominec je priznal,
da če bi Borba igrala tako kot
v nedeljo proti Celjanom tudi
v državnem prvenstvu, bi bila
veliko bolje uvrščena kot se-
daj, ko je na lestvici sedma
s štirimi točkami.
»Imamo najboljšo desno
stran na svetu,« pravi Šojat.
Šerbec in Pungartnik sta na-
mreč Švicarjem nasula skupaj
34 golov in sta dejansko v veli-
ki formi. Večino celjske ekipe
čakajo še tri pomembne repre-
zentančne tekme, evropska li-
ga pa se bo začela januarja.
Zmagovalca skupin s po štiri-
mi moštvi bosta igrala v fina-
lu. Nosilca sta dvakratni
evropski prvak Zagreb in
španska Teka.
16. novembra bo na Dunaju
žreb skupin; Celjani si želijo
VVallau, Nemce, ki so lani v fi-
nalu klonili v zadnji sekundi.
Pivovarji so letos zastavljeni
cilj že izpolnili, zato si želijo
atraktivnih nasprotnikov iz
marketinško močnih držav.
»Manjka nam še en bombarder
proti obrambi 6:0, a kaj za to.
Še vedno smo v položaju outsi-
derja in to je dobro. Vsem bo-
mo mešali štrene. Povejte, kdo
nas lahko zaustavi v polnem
Golovcu!« očitno nad ekipo še
zdaleč ni obupal Šojat.
DEAN ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
Prvak padel na Skalni kleti
Celjskim nogometašem je končno uspel veliki met: Potem ko
so bili spomladi že dvakrat zelo blizu zmagi proti Olimpiji, so
prvake v nedeljo na Skalni kleti povsem nadigrali in jim pred
tisočglavo množico prizadejali prvi prvenstveni poraz.
Olimpija je brez poraza pod Prašnikarjevim vodstvom
v domači konkurenci zdržala 23 tekem (sedem mesecev),
v domačem taboru pa je bil eden najbolj zaslužnih za veliko
zmago s 3:0 napadalec Dejan Car, ki se je tudi znašel v objemu
soigralcev, a se bo čez dober mesec dni na zahtevo matičnega
kluba najbrž moral vrniti v Varaždin. V nadaljevanju prvenstva
bodo Celjani še močnejši, saj so se okrepili z 19-letnim Make-
doncem Gorazdom Mihajlovim, ki je bil kadetski in mladinski
reprezentant Jugoslavije in igra na položaju bočnega napa-
dalca. Na Skalni kleti bo znova zanimivo že v sredo, 17. novem-
bra, ko se bosta ob 13.30 uri v kvalifikacijski tekmi za EP
pomerili kadetski reprezentanci Hrvaške in Turčije.
Foto: EDO EINSPIELERJ
»Pungi« - z devetih metrov naravnost v mrežo.
Nogomet
Slovenska liga
12. kolo: Publikum-Olimpija
3:0 (2:0); prvi poraz prvakov
z goh Pranjiča (25), Cara (38) in
B. Romiha (65). Ljubljana-Ru-
dar 4:1 (2:1); gostje so z golom
novinca Komarja (31) nekaj časa
držali remi. Vrstni red: Olimpija,
Naklo 20, Mura, Publikum, Ko-
per 17, Maribor 15, Potrošnik,
Gorica 14, Izola 13, Optimizem
11, Ljubljana 9, Istragas Rudar
7, Primorje 6, Mavrica 4, Krka 1.
H. Slovenska liga
12. kolo:   Steklar-Rudar  (T)
3:0 (2:0); v zanimivi tekmi goli
Kidriča (10), Kukiča (18) in Vic-
koviča (69). Era Šmartno-Med-
vode 2:2 (1:0); domači nepriča-
kovano izgubili točko, dvakrat
zadeli vratnico, strelca pa sta bi-
la Mašič (44) in Druškovič (62).
Železničar-Dravinja 2:1 (1:0);
izgubila je boljša ekipa. Strelec:
Šerič (70). Vrstni red: Avtobum
19, Korotan 18, Tumišče 16,
Nafta, Steklar 15, Piran 14, Era
Šmartno, Vevče 13, Dravinja,
Domžale, Zagorje 11, Rudar (T)
10, Beltrans, Železničar 9, Tri-
glav 5, Medvode 3.
m. slovenska liga
11. kolo: Žalec-Drava 1:2
(0:1); v derbiju kola poraz doma-
čih, ki so z golom Zirduma (79) le
omilili poraz. Aluminij-Papimi-
čar 0:0. Vrstni red: Drava, Kovi-
nar (M) 15, Žalec 14, Papimičar,
SI. Gradec 13. Aluminij, Rače 12,
Dravograd, Kungota 11, Svobo-
da, Pohorje 10, Impol 7, Pobrežje
6, Ižakovci 5.
MNZ Celle
8. kolo: Unior-Elkroj 8:0, Us-
njar-Ljubno 0:0, Tim Laško-
Hrastnik 1:0, Šentiur-KIV Vran-
sko 5:1, Kovinar (S) prost. Vrstni
red po jesenskem delu: Šentjur
15, Unior 12, Ljubno 11, Usnjar
10, Kovinar 6, KIV Vransko,
Hrastnik, Tim Laško 5, Elkroj 3.
Košarka
Pokal Roncheni
ženske - druga tekma 3. kola:
Vallenciennes-Rogaška 130:79
(64:36); Vidakovič 25, Čupahin
17, Pešič 15, Kokolj 14, Potočnik
8, manjkali poškodovani Germo-
va in Jezovškova. Naprej V2iUen-
ciennes z 225:144. ,
Slovenska liga
Moški - 11. kolo: Rogaška-He-
lios 85:84 (38:45); zmagoviti koš
je sedem sekimd pred koncem
dosegel Tišma; Jurkovič 33, No-
vakovič 20, Sušin 9, Tišma 9, Pe-
trovič 7, Tabak 6. Comet-SIovan
63:66 (35:39); Benič 16, Zelezni-
kar 15, Mijovič 13, Kožar 9, Šrot
6, T. Pučnik 4. Trigla-Polzela
74:78 (29:31); Petranovič 33,
Stavrov 16, Cizej 12, Stegič 8,
Govc 6, Skrabe 3. Vrstni red:
Helios, Polzela, Rogaška 20, Tri-
glav, Polzela 19, Triglav, Slovan
19, Comet 16, Jezica 14, Tinex
13.
Ženske - 7. kolo: Ilrija-Celje
80:49 (43:21); Polutnik 17, Jurak
12. Hajdinjak 8, Vodopivec 5,
Obrovnik 4, Škedelj 3. Odeja-
Comet 83:61 (34:29); Šporar 21,
Virant 15, Skerbinjek 10, Novak
9, Groleger 4, Tenmik 2. Kranj-
Rogaška sinoči. Vrstni red: Jezi-
ca ml. 13, Rogaška (s tekmo
manj), Odeja 12, Comet 10, Iliri-
ja, Celje, Slovan 9, Kranj (s tek-
mo manj) 7.
11. Slovenska liga
Moški - 11. kolo: MIK Pre-
bold-Elektra 76:109 (42:52);
Štahl 20, Črnila in Pur 14 za
domače, Rizman 30, Mlinšek 24
za goste. Pivovarna Laško-Ruše
101:72 (45:33); Vujovič 28, Šo-
štarič, Prelič 15. Radgona-Celje
124:74 (56:34); Čmer 16, Kitek
14. Vrstni red: P. Laško 22, Sliv-
nica 21, Elektra, Radgona 19,
Starše 16, MIK Prebold, Bistrica
SI. Gradec 14, Ruše 13, Celje 10.
ni. slovenska liga
5. kolo: Hrastnik-Podčetrtek
99:83, Rogla-Comet B 87:66, Fe-
niks-Sentjur 64:49; 6.kolo: BP-
Šentjur 75:73, Comet B-Feniks
62:91, Podčetrtek-Rogla 82:83.
Vrstni red: Feniks, Šentjur, Ro-
gla 10, Rudar, Hrastnik 9, BP,
Podčetrtek 8, Comet B 6.
Rokomet
Slovenska liga
Moški zaostala tekma 5. kola:
Ribnica-Pivovama Laško 21:19
(10:10); Šerbec, Pungartnik 6,
Jeršič 3, Načinovič 2, Ivandija,
Leve 1.
Ženske: modra skupina - zao-
stala 4.kola: Krim-Velenje 30:14
(19:6); Stevanovič 5, Ibralič 4,
Topič, Rodič 2, Nojinovič 1.
5. kolo: Velenje-Branik 20:32
(5:15); Topič, Stevanovič 5, Bre-
lih, Ibralič 3, Raukovič, Rodič 2.
Vrstni red: Kočevje 10, Krim,
Mlinotest 7, Olimpija, Branik 5,
Velenje 0.
Bela skupina - 5. kolo: Žalec-
Kranj 24:23 (13:13); gostje zad-
njega napada niso izkoristile:
Hudej 14, Kučera 5, Vujovič 3,
Kline 2. Vrstni red: Burja 10, Ža-
lec 8, kranj 6, Piran 4, N. mesto
2, Drava 0.
Odbojka
Slovenska liga
ženske - 3. kolo: Krim-Gomji
Grad 1:3 (9, -9, -10, -8). Vrstni
red: Cimos, Gornji Grad 6, HIT
Casino, Tilia, Bled 4, N. mesto,
Krim, Branik 2, Tabor, Mislinja
0..
II. Slovenska liga
Moški - 5. kolo: Braslovče-Me-
žica 3:0 (14, 4, 11), Pionir ml-
SempeterO: 3( - 4,-11, -12). Vrstni
red: Šempeter, Brezovica, Kovi-
nar 10, Cmuče, Izola, Braslovče
6, Beltinci, Pionir ml. 4, Vileda
ml, Mežica 2, Salonit ml, Misli-
nja 0.
Ženske - 5. kolo: Kropa-To-
polšica 3:2 (11, -4, 6, -13, 11).
Vrstni red: Vital 10, Triglav 8,
Prevalje, Kropa 6, Cimos ml,
Mežica, Tabor ml, Pomurj 4, Ro-
goza, Topolšica 2, Ptuj 0.
Petek, 12.11.
Hokej na ledu
Ljubljana: Olimpija-Celje
(13. kolo SHL, 18).
Košarka
Zreče: Rogla-Rudar (7. kolo
III. moške SKL, 19).
Sobota, 13.11.
Kegljanje
Žalec: Žalec-Triglav (16),
Celje: MDL-Gradis (8. kolo
moške SKL, 17); Postojna:
Proteus-Emo H (8. kolo U.
ženske SKL, 13.30).
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Comet (19), Ljubljana: Slo-
van-Celje (8. kolo ženske SKL,
17); Šoštanj: Elektra-Bistrica
(18), Laško: Pivovarna Laško-
Ceije (18.30), Prebold: MIK
Prebold-Slovenj Gradec (13.
kolo II. moške SKL, 19); Šent-
jur: Šentjur-Comet B (19),
Ljubljana: Feniks-Podčetrtek
(7. kolo III. moške SKL, 11).
Nogomet
Ljubljana: Optimizem-Pu-
blikum (13. kolo SNL); Rade-
če: Papirničar-Žalec (12. kolo
III. SNL, obe 13.30).
Odbojka
Bled: Nled-Gomji Grad (4.
kolo ženske SOL); Šempeter:
Šempeter-Kovinar, Braslovče:
Braslovče-Pionir ml (6. kolo II.
moške SOL).
Rokomet
Slovenj Gradec: Nova Opre-
ma-Pivovama Laško, Ljublja-
na: Slovan-Gorenje (7. kolo
moške SRL, obe 19); Velenje:
Velenje-Kočevje (17), Lucija:
Piran-Žalec (6. kolo ženske
SRL, 20).
Nedelja, U.11-
Kegljanje
Celje: Emo-Adria (8. kolo
ženske SKL, 11).
Nogomet
Velenje: Rudar-Mavrica (13.
kolo SNL); Slovenske Konjice:
Dravinja-Vevče, Piran: Piran-
Steklar, Domžale: Domžale-
Era Šmartno (13. kolo B. SNL,
vse 13.30).
Torek, 16.11.
Hokej na ledu
Bled: Bled-Celje (14. kolo
SHL, 18).
Košarka
Zreče: Rogla-Hrastnik (8.
kolo III. moške SKL, 19).
Sreda, 17,11._
Košarka
Kamnik: BP-Comet B (8.
kolo III. moške SKL, 16.30).
Rokomet
Celje: Celje-Jadran, Radeče:
Radeče-Nova Oprema, Ljub-
ljana: Slovan B-Pivovama La-
ško, Ivančna Gorica: Ivančna
Gorica-Gorenje (prve tekme 1.
kola pokala).
Bazen zaprt
Zaradi okvare na napravi za
kloriranje vode je 25-metrski
bazen v Golovcu začasno za-
prt, okvaro pa naj bi odpravili
do konca tedna. Po zagotovilih
pristojnih izvedba bližnjega
mitinga za pokal mesta Celja
(20. in 21. novembra) ni vpra-
šljiva, nastopili pa naj bi tudi
dobitniki kolajn z letošnjega
EP in številni udeleženci lO.
Št. 45 - 11. november 1993
17
S kijem nad žogico
Celje le brez poraza osvojilo mladinsko državno prvenstvo v beseballu
- Reprezentant Rok Žagar med najboljšimi na prvi bazi
--------i
Prvo desetletje delovanja je
celjski baseball zabeležil z na-
slovom državnih mladinskih
prvakov in serijo desetih zmag
iz prav toliko srečanj. Med
najboljšimi je bil 16-letni Rok
Žagar, ki je bil skupaj s Sašom
Štantetom kandidat za mla-
dinsko reprezentanco, a sta
oba sodelovanje zaradi objek-
tivnih težav odpovedala.
»V obrambi igram na prvi
bazi, kjer je največ izločanja
igralcev. Pri nas vsi klubi igra-
jo na hitro izločanje, zato je
prva baza najbolj na udaru.
Vsaka napaka že skoraj pome-
ni točko za hasprotno ekipo,
do nje pa najpogosteje pride
pri lovljenju žoge. Zadnjo se-
zono sem s svojo igro zadovo-
ljen, saj sem naredil manj kot
četrtino napak, kar je že zelo
dober odstotek,« pravi celjska
enajstica Žagar.
Za baseball je značilna uni-
verzalnost igralcev; kako je
torej z napadom?
V polju sem med najhitrejši-
mi: razdaljo med bazama, od-
daljeni sta 27,45 m, pretečem
v dobrih štirih sekundah, ce-
lotno igrišče štirih baz, razpo-
rejenih v obliki kvadrata, pa
v 18 sekundah. V eni akciji
sem osvojil že tri baze, osnova
za dober napad pa je uspešen
začetni udarec s kijem.
Kakšna je taktika za dober
začetek akcije?
Uspel mi je že home run, ko
sem žogico poslal izven igrišča
in je torej letela najmanj 90
metrov daleč. Moja special-
nost pa je vendarle izrazito
tehnični udarec »bart«. Kija
ne zamahnem z vso silo, mar-
več ga le nastavim in žogica se
odbije komaj nekaj metrov.
Nasprotna obramba je zmede-
na in običajno po »bartu«
osvojim več baz.
Leto 1993 je bilo zadnje
v mladinski konkurenci, spo-
mladi torej z vrstniki odhajate
med člane, ki jih letos Celje ni
imelo.
Članske ekipe nismo imeli
zaradi osipa igralcev, nasled-
nje leto pa bomo zanesljivo
igrali. Med člani sem igral že
pred štirimi leti v II. jugoslo-
vanski ligi, zdaj pa so razlike
še večje. Nek Ljubljančan igra
skupaj z vnukom, čeprav je tu-
di vnuk star že 25 let. Kako
bo? Letos smo v pokalu pre-
magali Gunclje, lani smo bili
pred Kranjskimi lisjaki, ki so
se letos, okrepljeni s štirimi
igralci, uvrstili v finale konč-
nice državnega prvenstva. Na-
še mesto je nekje v sredini le-
stvice.
Na reprezentančni debi bo
najbrž treba še počakati, mar
ne?
Pri nas so najboljši stari
preko 30 let, v ZDA je meja še
višja. Baseball je zelo naporen
šport, saj od začetkov do iger
v reprezentanci običajno mine
dvajset let. Vztrajal bom še
dolgo, saj sem komaj na začet-
ku kariere in seveda računam
tudi z reprezentanco.
Kako pa je Celje sprejelo
baseball?
Zanimanje je dokaj veliko,
čeprav se dodatne propagande
ne bi branili. Gledalci pred-
vsem slabo poznajo pravila in
jih tekme ne zanimajo posebej,
pa tudi generalnega pokrovi-
telja smo si morali poiskati
v Slovenski Bistrici. Na po-
mlad bomo z baseballom v ok-
viru rednega programa šport-
ne vzgoje začeli na treh osnov-
nih šolah, zato pričakujemo
večje število igralcev.
Baseball je znan tudi po
»skrivnih« znamenjih. Kakšne
uporabljate igralci Celja?
Podobne kot vsi drugi, le da
imajo spremenjen pomen. Po-
drgnemo se po rokavu, čepici,
ušesu, nosu... To so hitri gibi,
ki jih nasprotniki redko uja-
mejo in zato niso potrebne po-
goste menjave.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Urankar spet
med elito
v Melboumu se bo jutri za-
čelo svetovno prvenstvo v dvi-
ganju uteži, na katerem bo
Slovenijo zastopal samo celj-
ski težkoatlet Marko Urankar.
Njegov nastop v kategoriji do
91 kg so v celoti omogočili šte-
vilni pokrovitelji, po treh iz-
boljšanih državnih rekordih (v
potegu 150 kg, v sunku 180 kg
in v olimpijskem biatlonu 330
kg) pred dobrima dvema ted-
noma pa v elitni konkurenci
računa na nove rekordne do-
sežke. Urankar je svoj največji
uspeh zabeležil prav v Avstra-
liji, ko je leta 1987 na svetov-
nem pokalu v Sydneyu zasedel
6. mesto.
Celie ob zmago
Košarkarji Celja so ostali
brez edine zmage v drugoUga-
škem prvenstvu. Tekma 8. kola
z Rušami (86:62) je namreč
razveljavljena, ker je bila za-
radi težje poškodbe gostujoče-
ga košarkarja Burje prekinje-
na kar 45 minut in razmere za
nadaljevanje niso bile več nor-
malne ( zaradi šoka in stresa
gostujočih igralcev).
ATP Tour spet pri
nas
Poleti se je Rogaška Slatina
odpovedala satelitskemu teni-
škemu turnirju ATP, v drugi
polovici meseca pa bo več kot
teden dni gostitelj dvoranske-
ga challengerja z nagradnim
skladom 25.000 dolarjev in
plačanim bivanjem. Prvi nosi-
lec turnirja bo Antonich (Av-
strija), ki je na svetovni raču-
nalniški lestvici pod 100. me-
stom, nastop pa je potrdila še
vrsta znanih igralcev, tako da
za neposredno uvrstitev na
glavni turnir (22 igralcev) za-
došča le še 270. mesto na le-
stvici ATP. Turnir se bo s kva-
lifikacijami začel prohodnjo
soboto.
Zupančeva
dvakrat ob bron
Na svetovnem pokalu v keg-
ljanju je v Zagrebu slovenska
prvakinja Marta Zupane
(Emo) v finalni skupini nepo-
srednih dvobojev (15 +15) s po-
lovičnim iztržkom zasedla
4. mesto, enako pa se je končal
tudi seštevek vseh njenih na-
stopov. V kombinaciji je bron
izgubila za šest kegljev, razli-
ka pa je nastala šele zadnji
dan prvenstva.
Pompejke tudi v Ceiju
športni spektakel po vzoru košarkarskih tekem NBA lige
z živimi maskotami in pompejkami je dobilo tudi Celje, dekleta
Moreta (na sliki) pod vodstvom Vladimire Skale pa so se prvič
predstavila na rokometni tekmi pokala prvakov Celje Pivo-
varna Laško-Borba.
»V začetku oktobra smo Tonetu Tumšku predstavile projekt
in ga v manj kot mesecu dni tudi uresničile. Načrt je dolgo
nastajal, premiero pa je vzpodbudilo tudi precejšnje zanimanje
javnosti za rokomet. Realizacija je bila vse prej kot enostavna.
Dresi so morali biti v klubski zeleno-rumeni barvi, pompejk
- perjanic, ki jih dekleta držijo v rokah - pa na nikjer v prodaji in
smo jih morale same narediti. Prve kritike so bile ugodne,
program pa nameravamo še izboljšati in morda tudi razširiti na
druge športe,« je o skupini pompejk dejala Vladimira Skale.
Foto: EDI MASNEC
Finai-four Rogaški
Finalni turnir pokala za košarkarice bo 15. in 16. januarja
1994 v Rogaški Slatini, polfinabia para pa sta Rogaška-Odeja in
Ivec-Ježica. Košarkarji bodo četrtfinalne turnirje igrali 25. in
26. decembra, eden pa bo tudi v Slovenskih Konjicah. Domači
Comet bo igral z Miklavžem (preostala udeleženca sta Novo
mesto in Helios), ekipa Rogaške bo nastopila v Idriji (para
Idrija-Rogaška in Odeja-Olimpija), moštvo Polzele na Škofijah
(para Polzela-Triglav in Koper-Satex). Na final-four se bodo
uvrstili samo zmagovalci četrtfinalnih turnirjev.
Romantika v
povojnib letib
Ko danes, slabih petde-
set let po drugi svetovni
vojni, spremljamo izreden
prodor celjskih športnikov
na modemih športnih ob-
jektih, ko je Golovec slo-
vensko rokometno in keg-
Ijaško središče, ko se na
Skalni kleti nogometaši
Publikuma borijo za vrh
prvenstvene lestvice, ko
presenečajo hokejisti, od-
bojkarice, ko raste mladi
rod atletinj in atletov Kla-
divarja Cetisa, ko nas ne
sme biti sram dosežkov ju-
doistov kluba Ivo Reya, ja-
dralnih in motornih pilotov
v Levcu ter ostalih športni-
kov v mestu ob Savinji, se
misel vrača v prva leta po
vojni.
Obdobje do olimpijskih
iger v Rimu 1960 je bilo za
generacijo športnikov in
organizatorjev dejansko
doba športne romantike.
Takrat šport in denar nista
imela mnogo skupnega.
Pač: denarja je vedno pri-
manjkovalo! Toda tudi
brez njega so bili storjeni
osnovni koraki in pozidani
temelji, iz katerih je pozne-
je zrasla današnja celjska
športna generacija.
Peščica športnih delav-
cev je znala v razmeroma
majhnem mestu Celju
združiti skupino živahnih
mladih fantov in deklet, ki
so se navduševali za šport.
V dveh telovadnih društvih
v Gaberju in Celju so se
spoznali z osnovno telesno
vzgojo in kmalu jih sreča-
mo na atletskih igriščih,
nogometnem stadionu, pri
košarkarjih, plavalcih in
smučarjih. Mladi z Lave,
Ložnice, Skalne kleti, Te-
harja. Grofije in posebno iz
spodnjega in zgomjega Ga-
berja so sestavljali tekmo-
valno jedro.
Z marljivim delom,
v glavnem v svojih majicah
in hlačkah (klubi za začet-
nike sploh niso imeli opre-
me) so kmalu dosegli prve
uspehe, v ospredju pa so
bili atleti. V Čretu je bil
eden najlepših športnih
stadionov v Sloveniji, ki ga
je med vojno za nemški de-
lavski klub zgradil celjski
industrialec Westen. Zara-
di modemih objektov, ki so
imeli tudi saimo, fitness,
višinsko sonce in kopalnice
z bazenom, je stadion še
bolj privabljal mlade. Toda
pri razvoju športnih panog
in klubov je bilo donator-
stvo skromno. Tega sploh
niso poznali in večinoma so
športniki potovali po Slo-
veniji s sendviči in sadjem
v športni torbi.
Čeprav so košarkarji, at-
leti in rokometaši posegli
tudi po republiških naslo-
vih, o denarju niso razmi-
šljali, o kakšnih stimulaci-
jah pa še sploh ne. Prva
skrb je bila namenjena
opremi. Marsikatero dru-
štvo je dolga leta igralo
v enih in istih dresih, kosil
in večeri j ni bilo.
Imeli pa so nekateri
športniki tudi prijetne tre-
nutke. Plavalce so na prvo
skupno večerjo povabili
mariborski kolegi, hokeji-
sti pa so v časih, ko v Celju
ni bilo naravnega ledu, tre-
nirali v Kranjski Gori. Ob
zaledenelem bajerju so jim
domačini odstopili bruna-
rico in v njej so spali ter si
sami kuhali. Deset dni so
jedli golaž in polento, vmes
se je našla še kakšna sladi-
ca, tudi čaj so imeli in ne-
kaj dobrot iz UNRRA pa-
ketov. Prvega večjega
uspeha nogometašev Kla-
divarja — uvrstitve v II. z-
vezno jugoslovansko ligo
- se izvrstni Kari Polutnik,
ki je bil tudi odličen roko-
metaš in odboj kar, spomi-
nja po nenavadnem dogod-
ku: »Za uspeh smo bili na-
grajeni. Dobili smo nogavi-
ce, darilo celjske trgovske
hiše, in bili smo neizmemo
srečni. To je bila tudi moja
edina nagrada in stimula-
cija v športni karieri.«
Potovalo se je obvezno
z vlakom ali celo kami-
onom, kot bi šli na kakšen
miting. Kljub temu pa je
bilo lepo, vse do leta 1960,
ko se na Skalni kleti ni bilo
več treba slačiti pod milim
nebom, ko so se plavalci
preselili iz potokov in Sa-
vinje v bazen in ko je gene-
racija »sendvičev, kruhov,
namazanih z mastjo in po-
sutih s sladkorjem,« prepu-
stila mesta mlajšim, sama
pa skrbela, da so bili odslej
tudi spremljajoči pogoji
boljši. S tem pa so se leta
športne romantike v Celju
končala.     JOŽE KUZMA
Prihodnjič: Svetovna prva-
kinja na »čakanju«
Jasnovidec iz Brasiovč
V 12. kolu je bila med več kot 100 kuponi
le ena pravilna napoved, ki jo je napisal
Zlatko Kronovšek iz Brasiovč in tako postal
dobitnik celotnega nagradnega sklada
12.000 tolarjev.
Pravilna napoved: Borba-Celje Pivovarna
Laško 2, Publikum-Olimpija 1, Steklar-Ru-
dar (T) 1, Žalec-Drava 2, Marta Zupane na
SP 4.-6. mesto.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
13. novembra, ali če bodo v soboto najkas-
neje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vho-
du v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Pre-
šernova 19, 63000 Celje, s pripisom Golding
loto.
1. Rokomet (m): Nova oprema-Pivovarna Laško 1 O 2
2. Rokomet (m): Slovan-Gorenje 1 O 2
3. Nogomet: Piran - Steklar 1 O 2
4. Nogomet: Papirničar-Žalec 1 O 2
5. Hokej: Ble(j-Celje 1 O 2
Ime in priimek:
Naslov:_
Št. 45 - 11. november 1993
18
• Jure iz Ljubečne je, v to-
rek, 2. novembra zjutraj
pomislil, da je sedel v na-
pačni tovornjak. Ko je
spoznal, da je avto le nje-
gov, je klical na policijo in
povedal, da mu je ponoči
neznana oseba po avtomo-
bilu polila barvo. Policisti,
ki so si to nočno malarijo
šli ogledat, so videli, da je
kabina tovornjaka polita
z nekaj rumene barve, ki pa
se jo da z malo muje hitro
odstraniti. Neznanega ma-
larja pa še niso odkrili.
• V sredo dopoldne je kli-
cala občanka iz Tkalske
ulice, ki je povedala, da so
imeli v bloku neznanega in
nepovabljenega ključavni-
čarja, ki si je vzel čas in
zamenjal ključavnice na
vhodnih vratih stanovanj
v bloku. Predstavil se je za
delavca Varnosti, direktor
Varnosti pa je kasneje izja-
vil, da se njegova firma
z menjavanjem ključavnic
sploh ne ukvarja. Očitno bo
nove ključavnice treba še
enkrat menjati.
• Dva možakarja, voznik
in sopotnik v rumenem gol-
fu, sta v sredo opoldne tan-
kala na Polulah in natan-
kala za okoli dva tisočaka
bencina. In nič plačala.
Odbrzela sta naprej po ce-
sti in se ustavila v neki tr-
govini v Košnici, kjer sta
bila tako zelo moteča, da je
bila potrebna policijska in-
tervencija. S tem je bilo tu-
di znano, kdo je Petrolov
dolžnik, za skrunjenje jav-
nega reda in miru pa se bo-
sta Milan K. in Boris K.
srečala s sodnikom za pre-
krške.
• Olga iz Celja je prejšnji
četrtek prosila za policij-
sko zaščito. Moški, s kate-
rim živi brez ustreznega
blagoslova, jo je namreč,
skupaj z njenim otrokom,
nagnal iz stanovanja, jo pri
tem menda celo poškodo-
val z nožem. Kmalu je bilo
znano, da je to tisti Stane
P., ki je že dan pred tem
v nekem celjskem bifeju
premlatil svojo družico,
udarcev pa je bila deležna
tudi njena sodelavka. Sta-
ne bo moral k sodniku za
prekrške in še na sodišče.
• V četrtek so dobili poli-
cisti sporočilo, da je v Tr-
novljah pri Socki pretep.
Zaradi medsebojnega spo-
ra so rokave zavihali Mari-
ja S., Martin G., Peter V. in
Dušan T., sami domačini,
obdani z navijači in firbci,
ki so pričali, kdo je manj in
kdo bolj zaslužen za ta va-
ški pretep. K sodniku za
prekrške bo šla popolna
pretepaška ekipa.
• Nekaj pred deseto zve-
čer je poklicala obupana
čistilka sanitarij na celjski
železniški postaji. Tam se
je namreč mudil dedec, ki
ni kazal prav nobenih zna-
kov, da bo te prostore za-
pustil. Glede na to, da je
nadležnež krepko zaudar-
jal po alkoholu, je bilo či-
stilko upravičeno strah, da
se ga ne bo mogla znebiti.
Možem postave pa je Bran-
ko iz Brežic potem povedal,
da pač nima kje prespati do
jutra, ko ima v Celju po-
membne opravke. Pojasni-
lo, da ti prostori pač niso za
spanje, je zaleglo.
• V petek popoldne je šla
patrulja v Fit Medio na
Mariborski cesti, kjer naj
bi se dva tepla. Pa ni šlo za
pretep ampak za spor med
lastnikom in neko stranko,
ki je rogovilila zaradi ene
same tam kupljene srečke
za Krim loterijo, ki je raz-
burila že prenekaterega,
sreče potrebnega Slovenca.
• V petek je bila interven-
cija tudi na dvorišču hiše
Franca M. na Cesti v La-
ško. Tja je prišel Zlatko, ki
je najprej obrcal pse, ki so
s svojim laježem opravljali
svojo dolžnost. Ko pa je iz
hiše stopil pasji lastnik, se
je Zlatko lotil še njega.
Zlatko ima raztrgane hla-
če, psi pa ne dajejo izjav.
• Osebe, ki ljubijo abso-
lutni mir, pač niso za
v blok. To velja tudi za ti-
stega gospoda iz Ulice
frankolovskih žrtev, ki je
na policijsko postajo klical
v petek ponoči, a se ni hotel
predstaviti. Zahteval je in-
tervencijo, ker naj bi bila
pri sosedih tako glasna
muzika, da se ne da spati.
Pa so potem ugotovili, da je
bila v enem od stanovanj
res glasba, a še zdaleč ne
tako hrupna, da bi bilo
z njo ogroženo sosedsko
spanje.
M. A.
Posilstvo na višjem sodišču
Javni tožilec zahteval višje kazni In uspel
Petčlanski senat višjega so-
dišča v Celju je izrekel sodbo
v imenu ljudstva, v kateri je
ugodil pritožbi javnega tožilca
in zavrgel pritožbi zagovorni-
kov obtoženih Marjana P. in
Eda K. iz Žalca. Senat pr\'o-
stopenjskega sodišča je Marja-
na P. obsodil na enotno kazen
4 leta in 5 mesecev zapora, viš-
je sodišče pa mu je kazen zvi-
šalo za eno leto, enako kot ob-
toženemu Edu E. ki ga je prvo-
stopenjski sodni senat obsodil
na 5 let in 11 mesecev zapora.
Obema obtoženima so sodili
za kaznivo dejanje posilstva,
izvedenega na grozovit in za
žrtev poniževalen način, obto-
ženemu Marjanu P. pa še za
kaznivo dejanje lahke telesne
poškodbe. Obtoženega Jožeta
R. pa je že prvostopenjski se-
nat oprostil obtožbe, da je
omenjenima naklepno poma-
gal pri storitvi kaznivega deja-
nja posilstva.
Zgodilo se je marca letos
v   zgodnjih   jutranjih   urah
v Celju, ko so v Majdino stano-
vanje, pod pretvezo, da želijo
piti kavo, na silo vstopili štirje
moški, od katerih je mlada
ženska poznala le enega. Nič
hudega sluteč, je hotela ženska
prišlekom ustreči, po prigo-
varjanju, naj gre z njimi na
zabavo, pa je ponudbo zavrni-
la s pojasnilom, da mora zju-
traj v službo. Naenkrat se je
v prostoru zatemnilo, takrat
pa jo je Marjan P. prijel za
usta, da se je začela dušiti, jo
dvakrat udaril po obrazu in jo
tako močno prijel za lase, da ji
je izpulil cel šop. Ženska je
sprva druščino prosila, naj gre
in naj jo pustijo pri miru, a je
kmalu spoznala, da se njiho-
vim grobostim ne more upira-
ti. Potem je nastopil Edo R., ki
je začel žensko slačiti, to kar je
sledilo, pa presega vse meje
okusa in človeškega dostojan-
stva. Med spolnim zlorablja-
njem na ogaben in poniževalen
način, ko sta se obtožena iz-
menjaje na žrtvi izživljala, ju
je ženska, potem ko ji je Mar-
jan P. zagrozil celo z nožem,
rotila celo v imenu svojega
majhnega otroka. Nič ni po-
magalo. Dva od četverice pri-
šlekov sta v času posiljevanja
igrala pasivni vlogi: eden je od
vinjenosti zaspal, drugega sta
obtožena določila za »stražo«.
Ženska je vse to mučenje pre-
našala polne tri ure, še isto do-
poldne po dejanju pa je posil-
stvo prijavila in odšla k zdrav-
niku ...
Prvostopenjsko sodišče je
imelo dovolj dokazov za ob-
sodbo za kaznivo dejanje gro-
bega in poniževalnega posil-
stva, višje sodišče pa je, po po-
novni preučitvi dogajanja,
lahko le ugodilo pritožbi jav-
nega tožilca, ki se je zavzel za
višje kazni. Zagovornikoma
obeh obtoženih, ki sta (med
drugim) menila, da so izrečene
kazni previsoke in se zavze-
mala za razveljavitev sodbe in
\Tnitev zadeve v novo sojenje,
pa senat višjega sodišča, ki mu
je predsedoval sodnik Jože
Unverdorben, ni moglo ugodi-
ti. Ob tem velja še zapisati, da
sta bila oba obtožena v času
storitve kaznivega dejanja
brez zaposlitve, da je bil Mar-
jan P. pred tem že šest krat
obsojen za razna kazniva deja-
nja, obtoženi Edo R. pa celo
trinajst krat. Polnih imen ob-
toženih pa nismo zapisali zgolj
zaradi treh mladoletnih otrok
očeta Marjana.
MARJELA AGREŽ
Projektu
v okno UNZ
Minuli četrtek zvečer so
v stavbi UNZ v Celju doži-
veli presenečenje, ko je
v okno prostorov OKC pri-
letel neznani projektil in
razbil zunanji del stekla.
Na vso srečo ni priletel
v notranjost prostora, kjer
se je takrat nahajalo nekaj
delavcev tega centra.
Z vprašanjem, kako in za-
kaj je bil projektil izstre-
ljen, ter kdo ga je komu na-
menil, se ukvarjajo krimi-
nalisti.
»Streljal bom!«
Ko sta bila policista velenj-
ske policijske postaje 2. no-
vembra ponoči na opazoval-
nem obhodu mesta, sta pri ne-
kem parkiranem osebnem av-
tomobilu zagledala opazila
neznanega moškega, ki se je
trudil, da bi vozilo odprl. Ko
ju je naznanec zagledal, je pri-
čel teči, policista pa za njim in
mu ukazala, naj se ustavi.
Moški se ni ustavil ampak je
stekel v kletne prostore stano-
vanjskega bloka, policista pa
sta le slišala, kako so se neka
vrata v kleti zaprla. Po tem sta
pregledala kletni del bloka in
pri izhodu opazila na steno
prislonjenega moškega, ki je
v roki držal revolver in za vpil:
»Streljal bom!« Nekaj časa je
bilo vse tiho, nato pa sta ugo-
tovila, da neznanca s pištolo ni
več v kleti. Potem pa se je na
stopnicah pojavil isti moški, ki
je kričal, da bo vse pobil.
S strokovnim prijemom sta ga
policista obvladala in poklica-
la pomoč, na policijski postaji,
kamor so neznanca privedli,
pa so ugotoviU, da gre za 35-
letnega Rašida M. iz Velenja,
ki je bil močno vinjen. V izdi-
hanem zraku je imel 1,62 g/kg
alkohola. Med postopkom je
Rašid razbil še steklo na vratih
in se pri tem porezal po člen-
kih desne roke. Zaradi tega so
ga vklenili in ga dali v prostor
za pridržanje, naslednji dan
pa so ga s kazensko ovadbo
privedli k preiskovalnemu
sodniku.
M. A.
Ve se, čigav ]e požgani objekt
v prejšnji številki smo zapisali vest, da je v soboto, 30. okto-
bra zjutraj zagorelo na nenaseljenem objektu na Teharski cesti
71 v Celju. Požar, v katerem je bila, med drugim, uničena
pisarna, škoda pa znaša okoli 350 tisoč tolarjev je bil podtak-
njen, lastnik objekta pa je Danilo Vollmaier iz Maribora. Požig
je bil storjen z lahko vnetljivo tekočino, storilca pa še iščejo.
M. A.
mini KRIMIČI
Vlomilec pri ZlatkI
Nekdo je 2. novembra zjutraj
vlomil v okrepčevalnico. Ribiška
koča pri Zlatki imenovano, na
Cankarjevi ulici v Šoštanju.
S posebno metodo je odprl okno,
se splazil v notranjost in kradel.
Odšel je s tovorom različnih ci-
garet, alkoholnih pijač, pre-
hrambenih proizvodov in z 12
tisočaki gotovine. S tem je Zlat-
ko oškodoval za okoli 110 tisoč
tolarjev.
Kradel alko pijače
v času od-2 9. oktobra do 2. no-
vembra je neznani storilec vlo-
mil v skladišče v Šaleku 25, last
Milana G. iz Velenja. Ukradel je
večjo količino alkoholnih pijač,
vredno približno 40 tisoč to-
larjev.
izdaten plen
Neznani storilec je v času od
3. do 4. novembra vlomil v stano-
vanjsko hišo v Zlatečah (Celje),
tovor, ki ga je nakradel, pa je bil
kar precej težak. Odnesel je na-
mreč Iskrin električni vrtalni
stroj, dva električna vrtalna
stroja znamke Bosch, Iskrin
električni kotni brusilni stroj,
dve Armalovi vodni mešalni ba-
teriji, volneno odejo, brisače in
jedilni pribor, za priboljšek pa je
gospodinji ukradel deset kozar-
cev vložene ozinmične hrane.
Ukradeno blago je vredno pri-
bližno 100 tisoč tolarjev.
Okradel lovce
v dneh od  31. oktobra  do
4. novembra je neznani storilec
vlomil v lovski dom v kraju Sve-
tma. Tam je ukradel Gorenjev
barvni televizijski sprejemnik,
zaboj z vinom in različne pre-
hrambene proizvode. S tem je
lovsko družino Bojanski iz Štor
oškodoval za okoli 60 tisoč to-
larjev.
Napadi na
avtomobile
V noči na 4. november je s par-
kirišča na Kidričevi cesti v Vele-
nju izginil temno moder osebni
avtomobil znamke citroen AX,
reg.št.CE B6 149.
V noči na 5. november sta
z osebnega avtomobila R4, ki je
stal na Opekarniški ulici v Celju,
izginili obe zadnji kolesi. Na
istem parkirišču pa je bila to noč
okradena še ena katrca: iz nje je
neznani storilec odnesel avtora-
dio znamke blaupunkt in nekaj
steklenic žganih pijač. Lastnik
prvega vozila R4 je oškodovan za
okoli 20 tisoč tolarjev, drugega
pa za okoli 30 tisočakov.
Isto noč je bilo vlomljeno tudi
v osebni avtomobil zastava jugo,
ki je bil parkiran v Aškerčevi
ulici v Celju. Najprej je storilec
razbil steklo na vratih in potem
odmontiral avtoradio. Lastnik je
oškodovan za okoli 15 tisoč to-
larjev.
Vlomil v rogaški
Market
V noči na 4. november je nez-
nani tat vlomil v Jelšino PE Mar-
ket v Rogaški Slatini. Naložil si
je več zavitkov različnih vrst ci-
garet, večjo količino kave, veliko
steklenic z alkoholnimi pijača-
mi, nekaj prehrambenih proiz-
vodov in razUčna oblačila. Zdaj
bo treba vso to nakradeno robo,
vredno okoli 520 tisoč tolarjev,
še prodati na črnem trgu.
Vlamljal v Vojniku
Neznani storilec je v noči na
7. november vlomil v kiosk v bli-
žini bolnišnice v Vojniku. V no-
tranjost kioska je prišel tako, da
je razbil steklo, ukradel pa je
večjo količino cigaret ter s tem
povzročil škode za okoli 10 tisoč
tolarjev.
Isto noč pa je, verjetno isti
storilec, vlomil še v kiosk pred
trgovino v Vojniku, kjer se je
prav tako zadovoljil s cigareta-
mi, vrednimi okoli 50 tisoč to-
larjev.
Katrca brez nog
V noči na nedeljo je neznani
storilec odmontiral vsa štiri ko-
lesa na renaultovi katrci, ki je
bila parkirana na Pleteršnikovi
ulici v Celju.
. Isto noč je v Šentjurju nekdo
ukradel osebni avtomobil znam-
ke golf unis, tenmo modre barve,
reg.št.CE 221-219, vreden okoli
650 tisoč tolarjev.
Ukradel orožje
V času od 24. oktobra do 6. no-
vembra je nekdo vlomil v prosto-
re strelišča strelske družine
v Šmartnem ob Dreti. Iz železne
omare je ukradel dva malokali-
berski puški, dve malokaliberski
pištoli in eno zračno puško.
Ukradeno orožje je vredno pri-
bližno 400 tisoč tolarjev.
M. A.
Št. 45 - 11. november 1993
19
Oškodovani lastnik hiše pregleduje cevi za varjenje, ki so bile
speljane od jeklenk v kletne prostore.
Eksplozija med delom
v stanovanjski hiši Marjana Fabjana na Lopati v Celju sta
v ponedeljek, 8. novembra popoldne, dva delavca, Miroslav Jev-
šinek (32) in Marjan Korošec (24), oba iz Celja, popravljala del
sistema centralnega ogrevanja. Pri tem opravilu sta s plamenom
rezala objemke in cevi. Nekaj po 16. uri je Miroslav nadaljeval
delo s pomočjo kotne brusilke, takrat pa je v kleti prišlo do
manjše eksplozije plina, ki se je pred tem kopičil v prostoru. Pri
tem sta bila oba delavca huje telesno poškodovana, gmotna
škoda, ki je nastala, pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev.
M. A., Foto: EDI MASNEC
Zapornik
- požigalec
Devetnajstletnemu Milošu
K. z murskosoboškega območ-
ja se je prestajanje disciplin-
ske kazni v celjskih zaporih'
teko zelo zamerilo, da je skle-
nil ognjevito protestirati.
Minuli petek dopoldne je iz
notranje strani svoje sobice
pred vrata le-te naložil kup
odej in rjuh ter vse skupaj zaž-
gal z vžigalnikom. Poleg rjuh
in odej, ki so popolnoma zgo-
rele, je ogenj ožgal tudi sobna
vrata. Pazniki, ki so pogasili
ogenj, so morali pri umirjanju
in upiranju nasilnika uporabi-
ti celo prisilna sredstva, da so
ga lahko obvladali. Miloš K.,
ki se je v svoji zaporniški
praksi že dvakrat znesel nad
svojo sobico, v požaru ni bil
telesno poškodovan, s požigom
pa je naredil škode za okoli 50
tisoč tolarjev.
Tatica na kolesih
Dva mlajša fanta sta se
v ponedeljek, 8. novembra do-
poldne, vozila s kolesi na rela-
ciji Ipavčeva ulica-Zelenica
v Celju. Ko pa sta zagledala
Marijo P. iz Celja, ki je hitela
po opravkih, sta jo dohitela in
ji med vožnjo iztrgala iz rok
njeno torbico z dokumenti,
ključi od stanovanja in tremi
tisočaki gotovine. Tako nepri-
čakovano, kot sta se pojavila,
sta tudi izginila za prvim hiš-
nim vogalom.
PROMETNE NeiGODE ,
Spolzko vozišče
Na magistralni cesti v nase-
lju Tekačevo se je, v torek,
2. novembra popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri sta bila
dva udeleženca hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda
na vozilih pa znaša okoli 600
tisoč tolarjev.
Alojz Špoljar (33), državljan
Hrvaške, je vozil osebni avto-
mobil po magistralni cesti iz
smeri Negonja proti Podplatu.
V Tekačevem je na mokrem in
spolzkem vozišču zapeljal v le-
vo in trčil v nasproti vozeči
osebni avtomobil, ki ga je vozil
52-letni Milan Lavrič iz Čr-
nuč. V nezgodi sta hude po-
škodbe utrpela voznik Lavrič
in njegova sopotnica, 47-letna
Ivanka Lavrič iz Črnuč.
Pri rdeči luči
v križišču Mariborske ceste
in Ulice frankolovskih žrtev
v Celju se je, v četrtek, 4. no-
vembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo poškodovana, ško-
de na vozilu pa je za okoli 210
tisoč tolarjev.
Vinko Jereb (23) iz Šmiklav-
ža pri Celju je vozil osebni av-
tomobil po Mariborski v smeri
Dečkove ceste. Ko je pripeljal
do semaforiziranega križišča,
tam pri rdeči luči ni ustavil in
je na prehodu za pešce trčil
v peško, 48-letno Magdaleno
Krivec iz Celja, ki je prečkala
vozišče pri zeleni luči. Peška,
ki jo je vrglo na pokrov motor-
ja in potem nazaj na vozišče, je
utrpela hude telesne po-
škodbe.
Opozarjanje ni
zaleglo
Na lokalni cesti na Ostrož-
nem v Celju se je, v petek,
5. novembra zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri sta bila te-
lesno poškodovana dva pešca,
gmotna škoda pa znaša pri-
bližno 120 tisoč tolarjev.
Peter Zupan (49) iz Celja, ki
je vozil osebni avtomobil po
lokalni cesti na Ostrožnem, je
opazil na tleh ležečega kole-
sarja, vklopil vse štiri smero-
kaze na vozilu in ustavil. Iz-
stopil je, skupaj s svojim 19-
letnim sinom Petrom, da bi le-
žečega kolesarja, ki je padel
zaradi napada epilepsije, po-
brala in ga odstranila z voziš-
ča. V tem času je iz smeri Ulice
heroja Šarha pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 17-letni
T.G. iz Celja, oba Zupana pa
sta ga s kriljenjem rok opozar-
jala na dogodek na cesti oziro-
ma na previdnost. Ko je Gra-
dišnik mlajši zaznal, da voznik
ne bo pravočasno ustavil, je
potisnil svojega očeta proti le-
vemu robu vozišča. Do nezgo-
de pa je kljub temu prišlo:
Gradišnikovo vozilo je najprej
zadelo Petra Zupana starejše-
ga, ki je utrpel hude telesne
poškodbe, nato pa še Petra
Zupana mlajšega, ki je bil
v nesreči lažje telesno poško-
dovan.
Po pobočju do reke
Na magistralni cesti, izven
naselja Strmca, se je, v soboto,
6. novembra okoli enih zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri sta
bili dve osebi hudo telesno po-
škodovani, gmotna škoda pa
znaša okoli 150 tisoč tolarjev.
Boris Majcen (22) iz Hrast-
nika je vozil osebni avtomobil
po magistralni cesti iz smeri
Rimskih Toplic proti Laškem.
V Strmci je zapeljal desno
z vozišča in trčil v varovalno
ograjo. Od tam je vozilo odbilo
in se začelo prevračati po po-
bočju ter se slednjič ustavilo
ob strugi reke Savinje. V nez-
godi se je hudo telesno poško-
doval 18-letni Tomaž Rupar iz
Hrastnika, 19-letni Boštjan
Pere, prav tako iz Hrastnika,
pa je bil lažje ranjen.
Nezgoda v Šoštanju
Na regionalni cesti v Šošta-
nju se je, v ponedeljek, 8. no-
vembra zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
dve osebi pa lažje.
Simona Andreje (24) iz Ra-
ven pri Šoštanju je vozila
osebni avtomobil iz smeri Šo-
štanja proti Velenju. Ko je
speljala blagi desni ovinek, jo
je na mokrem vozišču začelo
zanašati, tako da je vozilo obr-
nilo pravokotno vzdolž voziš-
ča, zadnji del vozila pa je drsel
po levi polovici vozišča. V tem
trenutku je iz smeri Velenja
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 42-letni Borut Ker-
šič iz Velenja, ki se je drseče-
mu avtomobilu imiikal, a trče-
nja ni mogel preprečiti. V nez-
godi je bila sopotnica v Kerši-
čevem vozilu, 51-letna Ana
Ošlak, hudo telesno poškodo-
vana, lažje poškodbe pa sta
utrpela voznica Andrejčeva in
voznik Keršič.
M. A.
Vlak povozil
pešca
Na prehodu čez železniško
progo v Rogaški Slatini se je,
v sredo, 3. novembra dopold-
ne, pripetil tragični dogodek,
ko je tovorni vlak povozil peš-
ca, 35-letnega Marjana Audi-
ča, stanujočega v Hrastniku.
Hudo poškodovanega pešca so
prepeljali v celjsko bolnišnico,
tam pa je poškodbam pod-
legel.
Razkrita
vlomilska trojica
Kriminalisti in policisti PP
Celje so se prejšnji teden uk-
varjali s skupino treh moških,
ki so utemeljeno osumljeni vr-
ste vlomov in tatvin v viken-
dih, stanovanjskih hišah in go-
stinskih lokalih. Gre za Mira-
na R. (25) in Aleksandra D.
(23), oba iz Celja ter za Darka
P. (26), začasno stanujočega
v Celju, sicer pa hrvaškega dr-
žavljana. Kradli so predvsem
tehnične predmete, alkoholne
pijače in cigarete. Med drugim
so izvršili tudi večjo tatvino
v prodajnem centru na Lavi
v Celju. Ukradene predmete so
skrivali na več mestih, tudi
v gozdu ob Šmartinskem je-
zeru. M. A.
Biro za tuje jezike d.o.o.
FAMA COLLEGE
Žalec, Ul. talcev 3
VPISUJEMO V TEČAJE
TUJIH JEZIKOV
V LASTNIH PROSTORIH
V CENTRU ŽALCA:
* nemščine, angleščine,
francoščine, italijanščine
* poslovne nemščine in
angleščine
* za otroke, mlade in
mlade po srcu
INŠTRUIRAMO IN
PREVAJAMO
Tel.: 063/714-175, 726-005
Št. 45 - 11. november 1993
Kdo se spominlai
Mihe Boieviča?
Nalpopularnelši celiski rokomeiaš ^vseh časov« še vedno v Švici — Spregovoril po
desetletnem molku
Kdor je le površno spremljal celjski roko-
met, ve, kdo je bil Miha Bojovič, Tisti, ki so
se količkaj redneje navduševali nad uspehi
celjskih rokometašev v sedemdesetih letih
in v začetku osemdesetih, najbrž nikoli ne
bodo pozabili dirigenta moštva, nenadkri-
Ijivega Miheca, kot so ga najraje imenovali.
Tudi Bač je bil njegov vzdevek.
Ne glede na to, da je celjski rokomet imel
pleado asov v različnih generacijah, je Miha
ostal sinonim za igrivost in ustvarjalnost
v rokometu. Delavci, kmetje, intelektualci,
direktorji, pač vsi, ki so hodili na tekme na
Skalno klet in kasneje v »Halo« in kričali:
»Cele, Cele!«, so spoštovali, na primer Ko-
rena, Levstika, Vlada Bojoviča, Iveziča, An-
derluha, Pušnika in nmoge ostale igralce,
ter se navduševali nad njihovimi predstava-
mi, a Miha je ostal globoko v glavah, v srcih
- tudi zaradi izjemnih človeških kvalitet.
EnostavTio rečeno, Miho so imeli radi vsi.
Bil je ljubljenec publike.
In potem je prišel zanj ne-
srečni 29. december 1986 ter
prometna nesreča s smrtno žr-
tvijo na eni celjskih ulic. Prva
obsodba je bila pogojna kazen,
potem pa se je zapletlo. Miha,
ki je bil v Švici, je bil kasneje
obsojen na zaporno kazen de-
vetih mesecev. Nazadnje je bil
v Sloveniji leta 1991, v nedeljo
pa smo ga znova videli: v Lu-
zem je prišel na tekmo celjske
ekipe v pokalu prvakov. Kas-
neje je odšel na skupni banket
ekip, pozdravil znance in se
umaknil v sosednjo restavraci-
jo. Takoj je pristal na pogovor;
Seuno za Novi tednik, čeprav je
bilo v celjski odpravi osem no-
vinarjev. Sploh ne vem, zakaj
sem ga začel takoj tikati.
V rokometnih debatah poz-
navalcev beseda skoraj vedno
nanese nate, na tvoje igre in na
tvojo priljubljenost med ljud-
mi. Kako si ti to razlagaš?
»V času mojega igranja
v Celju sem imel veliko stikov
z ljudmi. Večina drugih igral-
cev je študirala, sam pa sem
bil zaposlen kot trgovec in sem
imel veliko prijateljev in znan-
cev. Rokomet je bil zelo popu-
laren, v igri pa je vse šlo preko
mene, saj sem gradil napade
na mestu srednjega zimanjega
napadalca. F*ravega meta od
»Ni mi bilo vseeno, ko sem od-
šel k Slovanu. V Celju me niso
več tako toplo sprejemali, kot
prej. To me je žrlo. Na tekmi
z moskovskim CSKA v Ljub-
ljani v polfinalu pokala prva-
kov pa sem na ogrevanju na
tribunah zagledal celjsko za-
stavo, navijači pa so začeli na-
vijati: >Cele, Cele!< Občutil
sem...«, je glas v grlu obtičal
Mihi, oči pa so se zarosile.
daleč nisem imel, a sem znal
dobro »fintirati« za prodore in
tudi podajati. To je bilo lju-
dem najbrž všeč«, je Miha po-
časi, tiho in skromno začel
svojo pripoved.
Brat Vlado je omenil, da še
vedno igraš v drugi ligi. Je to
pri 40 letih sploh možno?
Zaenkrat je. Še vedno
igram, še vedno tečem. In mi-
slim, da še nisem za med staro
železo. Tisoč metrov pretečem
pod tremi minutami. Sem pa
obenem tudi trener Mohlina,
ekipe iz istoimenske vasi s se-
dem tisoč prebivalci, ki leži
dobrih 20 kilometrov od Basla.
Imam mlado moštvo, katerega
starostno povprečje je komaj
22 let, če seveda ne štejem
sebe.
Kako gre v prvenstvu? Koli-
ko golov zabiješ?
Klubu kaže kar dobro, saj se
suče na prvih štirih mestih na
lestvici, ki še vodijo v končni-
co za uvrstitev v prvo Ugo. Za
neizkušeno ekipo je to le
uspeh, potrebovali bi igralca,
ki bi znal premagovati na-
sprotnega vratarja od daleč.
Najbrž si se zaradi svoje
skromnosti izognil odgovoru
na vprašanje, kako tebi same-
mu uspeva na igrišču.
Nikoli, res nikoli, nisem gle-
dal na to, koliko golov sem dal
na tekmah. Dandanes me to še
manj zanima. Res ne vem,
kakšno je moje letošnje po-
prečje golov. Ko sem igral pri
Celju, smo vedno najbolj uspe-
vali, če sem dal le gol ali dva,
pa razigral soigralce. Ce smo
zmagali, sem bil osebm) ob
omenjenem razpletu še najbolj
zadovoljen. Tako je tudi še da-
nes. Z Mohlinom sem igral dve
sezoni v prvi ligi, takrat sem
bil tudi v vlogi pomočnika tre-
nerja.
So v Švici profesionalni od-
nosi v športu le nekako druga-
če zastavljeni kot pri nas?
Vsekakor. Le izjeme, kot na
primer Perkovac pri Borbi, so
čisti profesionalci, sicer pa
igralci dopoldne izpolnjujejo
svoje obveze v svoji »prvi«
službi. Med SP za mladince je
švicarski reprezentant v času,
ko bi moral igrati polfinalno
tekmo, imel na fakulteti rok za
izpit. Vsakršne prošnje za od-
log so bile zaman, igralec pa se
je seveda odločil za poskus
pridobitve pozitivne ocene
pred profesorjem.
Kakšni so tvoji vtisi o seda-
nji celjski ekipi?
Morda ena tekma le ni do-
volj za celovito oceno. Igrali so
pametno, mi smo igrali bolj
z navdihom, bolj smo se spro-
stili. V drugem polčasu, ko je
izkušeni Pušnik obranil nekaj
žog, so izkoristili protinapade
in spomnili na »celjsko šolo«.
Nekaj kritik sem slišal na ra-
čun Ivandije, a je mirno in pre-
udarno vodil moštvo, pa tudi
lepo asistiral na črto. Imajo
Pungartnika, ki zna priteči
s krila proti sredini in sprožiti
z devetih metrov.
Leta 1981 ste z bratom in
trenerjem Borbe Tomincem
s Slovanom igrali v finalu po-
kala evropskih prvakov. Ste
bili takrat morda boljši od se-
danje celjske ekipe \ napadu
in slabši v obrambi?
Ne bi rad ponavljal besed
drugih, vendar je res težko
primerjati generacije med se-
boj. V napadu boljši? Niti ne.
Na primer že omenjeni Pun-
gartnik, čeprav na mestu leve-
ga krila, igra pomembno vlogo
v napadu, ko mu omogočijo
soigralci prostor na zimanjih
položajih. Brat Vlado je dajal
veliko golov, tudi odločilnih,
a je bil desničar in možnosti
meta od daleč prav zaradi tega
ni imel. No, to je le ena po-
drobnost. Takrat smo bili od-
lična »klapa«, zdi pa se mi, da
so tudi sedaj pivovarji. To je
izjemno pomembno. Ne mo-
rem mimo dejstva, da je celjski
klub bolje organiziran kot ta-
krat Slovan, finančno bolj
sposoben, pa tudi trenirajo bo-
lje kot takrat mi, ki smo vadili
le enkrat dnevno.
Daleč je leto 1981, ko ste
dosegli svoj vrhunec. A deset-
letje kasneje je prišla ponudba
za reprezentančni dres od se-
lektorja Tislja.
Pravzaprav ne vem, kako bi
reagiral na povabilo, če bi ta-
krat v Slovenijo sploh lahko
»Koliko je minilo od mojega
zadnjega intervjuja za sloven-
ske časopise. Ja, to je bilo še
v času igranja za Slovan. Mar
je res minilo že deset let? Ne,
v tem času v domovini niso
zabeležili niti nobene moje iz-
jave, a se na to nisem posebej
oziral. V Švici redno prebiram
Delo, najraje pa še vedno Novi
tednik.«
prišel. Nimam potnega lista,
saj sem v kazenskem postop-
ku. Čaka me dolg do države,
moralni dolg, ki peče mojo
vest. Bil sem kriv, a po napaki
pomoči pač ni...
Kako pa je prišlo do poziva
jugoslovanskega selektorja,
kar petnajst let pred Ti-
sljevim?
Bivša YU selekcija se je pri-
pravljala v Ljubljani, Celjani
pa smo odigrali z njo prijatelj-
sko tekmo. Kar dobro mi je
šlo, nekdo od organizatorjev
igre med izbranci pa je odpo-
vedal nastope na turnirjih
v Švici in na Češkem, tako da
sem vskočil sam. Zbral sem se-
dem nastopov in dosegel dva
gola, enega iz sedemmetrovke.
Kakšni pa so bili tvoji igral-
ski začetki v Celju?
V članski ekipi sem debitiral
že s 17 leti. Imel sem srečo,
kajti starejša generacija je
prenehala z igranjem. Še več.
Andrej Pucko, ki je na playu
bil najboljši strelec republiške
lige, me je bodril s klopi, ko me
je trener Goršič porinil
v ospredje, prav na njegovem
igralskem položaju. Tega jima
ne bom pozabil.
To so bili zate lepi časi, naj-
brž na več načinov neprimer-
ljivi z današnjimi?
Tone Goršič je sklical pri-
prave v Radečah in zaradi po-
manjkanja denarja smo sami
poskrbeli za prevoz. Natovor-
jeni z »medicinkami« in mre-
žami za gole smo odšli kar na
avtoštop. Pa se nam je zdelo to
povsem samoumevno.
Sta se takrat značajsko
z Vladom že očitno razliko-
vala?
Mislim da. Nekako sem se
mu kot starejšemu bratu veči-
noma podrejal. Bil je pravi
»f a j ter«, jaz pa pred tekmo
tremaš.
Krizo si reševal s fetišem
- sladko smetano!
Res je. Pred tekmo me je
vedno dajala živčnost in nava-
Vroča kri za zidovi ž
y Novi Cerkvi le duhovnik sodno Izselil svojo gospodinjo
Glas na drugi strani telefon-
ske žice je bil razburjen: »Hi-
tro pridite, iz stanovanja me
selijo!« »Kje pa stanujete?«
nas je zanimalo. »V župnišču
v Novi Cerkvi!« je sledil odgo-
vor. »Kako v župnišču?« »Go-
spodinja pri župniku sem, pa
me je izselil,« je bilo slišati po-
jasnilo.
Čeprav vajeni najrazličnej-
ših klicev smo bili tokrat pre-
senečeni. Očitno še župniki ni-
so več tisto, kar so bili, smo si
rekli in se odpravili v Novo
Cerkev blizu Vojnika. Pri vho-
du v mogočno župnišče ob ob-
novljeni cerkvi nas je pričakal
tovornjak, poleg njega pa poli-
cijski avto. Telefonski klic to-
rej ni bil brez osnove.
Njena zgodba
Marija Vivod, ki nas je po-
klicala, nas je peljala v sobi, ki
ju je do tega dne imela v upo-
rabi. Dva možakarja sta med-
tem odnašala njene stvari na
tovornjak. Veliko dela nista
imela, saj je bila oprema
skromna. Marija temu p)očetju
ni nasprotovala, le solze si je
brisala, ko je pripovedovala
svojo zgodbo. Župnikove tisti
dan nismo mogli slišati, saj je
odšel za teden dni na romanje
na Poljsko.
54-letna Marija je bila šest
let in pol gospodinja pri žup-
niku Alojzu Vicmanu v Novi
Cerkvi. Že prej je eno leto
opravljala to delo na Planini
in tri leta v Doliču. Medtem je
vsa leta hodila še v službo, na-
zadnje je bila čistilka na Do-
brni, in šele pred dvema leto-
ma odšla v pokoj. Sama si je
torej prislužila skromno po-
kojnino. Po njenem so se teža-
ve z župnikom v Novi Cerkvi
pričele, ko ga je prosila, da bi
ji za gospodinjstvo dal več de-
narja, saj je trosila svojega.
Denarja ni dobila, namesto te-
ga so se začeli spori, zaradi
katerih je župnik zahteval, da
se Marija izseli iz župnišča.
Marija pa ni hotela oditi. »Na
poti sem mu bila, pa se me je
hotel znebiti. Ponujal mi je ce-
lo sobo na Dobrni, pa je nisem
hotela,« pravi Marija in doda-
ja: »Če bi bil resnično goreč
duhovnik, se vse to ne bi zgo-
dilo, tako pa je vsega krivo
njegovo posvetno življenje.«
Njegova zgodba
Alojz Vicman je duhovnik
v Novi Cerkvi že devetnajsto
leto, to pomeni vse od prve na-
stavitve. Nova Cerkev je že od
nekdaj tudi sedež dekanije,
Alojz Vicman pa je bil že dru-
gič zapored izbran za dekana.
»Če bi bil tako slab, kot pravi
Marija, me verjetno ne bi iz-
brali,« komentira njene pri-
pombe. Sicer pa je očitno, da
mu je ob vsem skupaj neprijet-
no. Pokaže pismo, ki mu ga je
pustila Marija od odhodu. Pol-
no je zmerljivk in užaljenosti.
In kako je sploh izbral Mari-
jo za gospodinjo? Potem, ko jo
je župnik na Planini nagnal,
saj je tudi tam prišlo do spora,
se je ponudila škofu, da bi po-
magala v župnišču. Škof pa jo
je ponudil ^Uojzu Vicmanu, ki
je bil takrat brez gospodinje.
Na začetku je še šlo, kmalu pa
so razmere postale nemogoče.
»Vtikala se je v stvari, ki niso
bile njene, onemogočala je celo
moje delo z ljudmi,« pojasnju-
je korenine spora duhovnik.
Najprej jo je skušal pregovori-
ti, da bi odšla sama, pa ni bilo
uspeha. Celo škof ji je pisal,
naj gre. Prek župnijskega sve-
ta so ji dali odpoved, ker tudi
to ni zaleglo, je šla zadeva na
sodišče. »Župnišče ni stano-
vanjski objekt, da bi lahko še
naprej v njem stanovala,« pra-
vi Vicman. »Sicer pa ni za
uporabo prostorov ničesar
plačevala, ogrevala si je
z elektriko in račun je znašal
tudi po 20 tisoč tolarjev.«
Njihova zgodba
Tudi krajani Nove Cerkve
dobro poznajo razmere v svo-
jem župnišču. Po tem, kar go-
vorijo med seboj, je jasno, da
so na župnikovi strani. Reagi-
rali so nekako v stilu: hvala
bogu, da je odšla. Pravijo, da
je hotela biti povsod glavna,
celo telefonskim pogovorom
naj bi prisluškovala. Karkoli
je župnik storil, nikoli ji ni bi-
lo prav, vselej je imela pri-
pombe, vedo povedati ljudje.
Ce je govoril s kakšno mlado,
Marijo Vivod, nekdanjo gospodinjo v župnišču v Novi Cerkvi, so
prisilno izselili po tri leta dolgem sodnem postopku.
Št. 45 - 11. november 1993
20,21
Kjem lonček
[e je tekma
ivsem neo-
ar celjske-
isek se ved-
b sfMDminu
ranj ekipe,
t paniki po
iskali sme-
ha pozabil
ivtor doslej
gola slo-
evropskih
kot deset
:eni tekme
ir ne?
igrali doma
četrtfinala
»ui. Potre-
gol, izvedli
la desnem
fVlado, lepo
zaplaval po zraku in v »eret«
slogu zabil v mrežo. Da, podal
sem jaz... Nekdo je moral.
Dvakrat si zapustil celjski
klub. Zakaj?
Leta 1977 so se starši selili
v Beograd, želel sem si z njimi.
Podpisal sem za Pančevo, celj-
ska uprava me ni pustila, raz-
sodišče RZJ pa me ni podprlo,
zato sem moral pavzirati. Po
služenju vojaškega roka je
Pančevo zahtevalo odškodni-
no, ki jo je plačal Slovan. Bilo
je za tedanje časa astronom-
skih pet milijonov dinarjev.
Leta 1983 smo se s Celjem uvr-
Miha v Švici že nekaj let dela
kot poklicni šofer v eni tam-
kajšnjih pivovarn, v rokomet-
nih vodah pa ga še posebej ve-
seli delo z mlajšimi kategori-
jami.
stili v bivšo I. zvezno ligo, moje
želje po zagotovitvi poslovne-
ga prostora, v katerega bi in-
vestiral sam, pa mi niso izpol-
nili. Rekli so, da sem premalo
drezal v njih. Nisem človek, ki
bi nekomu venomer visel na
ramenih in moledoval za ne-
kaj, kar sem si zagotovo zaslu-
žil. Potem sem odšel v Nemči-
jo. A najlepši spomini so veza-
ni seveda za celjsko ekip)o in
Gk)lovec: kvalifikacije z Vele-
žem leta 1976 in finale YU po-
kala proti bjelovarskemu Par-
tizanu istega leta.
Kako shajaš v štiričlanski
družini kot edini moški?
Ja, tri punce imam. Ženo
Božo ter hčerki Nežo in Zalo.
Slednja, petletna, je pravi hu-
diček. Starejšo (11) sem že vi-
del v rokometu, a jo žena pri-
ganja k baletu in ob klavir.
Muči jo domotožje. V Celju
imamo hišo, med počitnicami
in ob praznikih gredo punce
v Slovenijo. Želimo si skupne
vrnitve v Celje za stalno.
DEAN ŠUSTER
.    .    .Foto; EDI MASNEC
lisca
^vnik v Novi Cerkvi.
s starejšo,
sta sploh ni
ipodinjstvo
je trmogla-
■ bo odšla.
' ljudje po-
za vsake-
^o in ved-
pomagati.
fila o njem,
Samo grda
' bi storiti
Planini, ki
'1 iz župniš-
|Vi Cerkvi,
ihov preveč
župniko-
' meje. Ker
je zadeva
« Več kot
' Sodni po-
odločba
'^na. Mari-
^agirala in
izselitev.
^ Ves ta čas
Marjan Feguš, ki pa so ga
o datumu in uri prisilne izseli-
tve očitno pozabili obvestiti,
saj je bil prisoten le tožiteljev
zastopnik. Ugotavlja, da Mari-
ja nima nobenih zakonskih
možnosti več. Postopek je po
njegovem tekel pravilno, vmes
pa so se dogajale tudi čudne
stvari, ko je duhovnik pisno
zagrozil Mariji, da ji bo izklo-
pil elektriko, če se v tednu dni
ne izseli in to grožnjo za nekaj
časa tudi uresničil.
Karkoli se je še dogajalo
v teh letih v župnišču v Novi
Cerkvi, zadeva je sedaj vsaj
formalno zaključena. Marijine
stvari so v njeni hišici v Misli-
nji, Alojz Vicman pa je sam
v župnišču, gospodinjit mu ho-
di starejša krajanka. Marija se
očitno še ni poslovila od Nove
Cerkve. Pri maši je namreč
v nedeljo sedela v prvi vrsti, pa
tudi pri obhajilu je bila, saj je
prepričana, da je njena vest či-
sta. Pa je res tako?
TATJANA CVIRN
Foto: EDO EINSPIELER
risKisi na
Velikih Bodnali
Soseil sosedu volk? — Porušena soseilska sloga zaradi cesie^
»Ali si bil na balkanski fronti?«
me je vprašal kolega, ki je opazil
fotografijo čez cesto položenih
hlodov. »Ne, to je bližnja okolica
turistične Bogaške Slatine,« sem
mu razložil. Toda odnosi posa-
meznih sosedov, ki so živeli v so-
žitju, so danes podobno zastrup-
ljeni, med njimi ni pogovora, oči-
tajo si grde stvari, vsako dejanje
razumejo v najslabši luči...
S sporom so se ukvarjali v mestni
krajevni skupnosti Rogaška Slati-
na, v šmarski občinski stavbi in
na policiji, pretekli mesec pa so ga
občutili tudi gasilci, ko so gasili
gospodarsko poslopje... Na Veli- .
kih Rodnah smo, povabljeni, sku-'
šali ugotoviti, zakaj je tako.
Gre za spor med uglednimi vaš-
čani, Jožetom Brencetom ter ne-
katerimi njegovimi sosedi na Veli-
kih Rodnah, večinoma kmetoval-
ci. Njegova hiša ter gospodarsko
poslopje stojita med dvema poleti
prašnima cestama, ki vodita do
šestih hiš ter treh počitniških hi-
šic. Zgornja cesta je Brencetova
zasebna lastnina, spodnja pa ob-
činska. Krajani so pred nastan-
kom spora uporabljali skoraj izk-
ljučno zgornjo, Brencetovo cesto,
čez njegovo dvorišče, spomin na
to pravico pa seže stoletje nazaj.
Spodnja, občinska cesta, je v bi-
stveno slabšem stanju, nevzdrže-
vana, nepregledna, nekaj metrov
daljša ter pozimi poledenela.
Brencetovi in njihovi sosedi so
vse do lani živeli brez javnih spo-
rov, v slogi. »Začelo se je lani, ko
smo želeU pridobiti v vas asfaltno
prevleko, z glavne ceste,« se spo-
minja vaščanka Fanika Krobat. In
to asfalt na zgornji cesti, čez
Brencetovo dvorišče, saj spodnje
niso uporabljali. Zato so vedno
pomagali pri vzdrževanju zgornje,
Brencetove. Ko so se odločali za
asfaltiranje, so sklicali sestanek,
na katerem je Brence povedal, da
se z asfaltom čez svoje dvorišče ne
strinja. »Nasprotoval sem, zaradi
izsiljevanja pa sem pozneje cesto
zaprl,« je povedal Brence. Za za-
četek je izkopal tako imenovane
»ležeče policiste«, pred mesecem
dni pa je cesto povsem zaprl.
S hlodi, mimo pa ne morejo niti
priletni pešci niti sosedov invalid.
Vaško nezadovoljstvo
»Dokler je imel v hlevu živino,
se je vsa gnojnica iztekala na ob-
činsko cesto, pa tudi hišna kanali-
zacija ni urejena, zato jo nepre-
stano moči,« je dala vedeti Fanika
Krobat. »Kdor vse to sam občuti,
lahko razume vaščane, drugi ne
more.«
Pred dnevi, 20. oktobra, pa so to
občutili tudi slatinski gasilci, ko
so se prebijali do gorečega svinj-
skega hleva Škodičevih. Na poti
po slabši občinski cesti so se pre-
cej zamudili, eno vozilo pa se je
med obračanjem skoraj prevrnilo,
trdijo priče požara. To je izvedela
tudi lastnica Jerčka Škodič, ki je
bila v času požara na travniku.
»Cesta je res na njegovi zemlji,
toda ljudje jo uporabljajo že več
kot sto let,« je povedala, ko smo jo
obiskali. »Hudo je, vedno smo bili
v dobrih odnosih,« je potamala.
»Najbolj prizadeti smo pri nas,
ker imamo na drugi strani glavne
ceste približno šest hektarov zem-
lje. Spodnja cesta je nepregledna,
zato moraš izstopiti ter pogledati,
ali kdo vozi nasproti,« se pritožuje
Mirko Jančič. Nesoglasja med
Brencetovimi ter drugimi priza-
detimi vaščani se prenašajo celo
na otroke, menda se zmerjajo tudi
z najhujšimi izrazi. Po človeški
plati pa je najbolj obremenjeno
prav sosedstvo med najbližjimi,
Cerčkovimi in Brencetovimi. Lo-
čuje jih komaj nekaj metrov raz-
dalje, po odtujenosti pa kilometri..
Med domačijama je cestna pre-
preka s hlodovino in še marsikaj.
Ponižujoča, pravi 83-letni Miha
Čerček, in soproga Matilda mu
pritrdi. »Za vso vas je hudo, ker
domov pridelke vozijo, za nas pa
je, zaradi bližine, najhuje,« je po-
vedala. S Čerčkove domačije je
pogled na hlodovje zares poša-
sten, drugačen kot z Brencetove
strani. Čerčkovi so prizadeti tudi
zaradi drugih sporov z Brence-
tom, zaradi mejnikov. »Celo za
našo hišo trdi, da stoji na njegovi
zemlji,« smo slišali pri Čerčkovih.
Zaradi ljubega miru so bili doslej
večinoma tiho. Toda to je že druga
zgodba.
Ko smo se pogovarjaU s števil-
nimi prizadetimi vaščani, so se
hudovali na krajevno skupnost,
občino, komisije, inšpekcije in po-
licijo, na vse, ki spora niso uspeli
hitro rešiti. Pri tem se sprti vaški.
strani posredno sumničita, da so
v uradSi včasih pristranski v ko-
rist nasprotnika. Pravniki pa so
vaščanom, prepričanim v svojo
služnostno pravico, povedali le,
da lahko Brenceta zgolj tožijo.
Iz izkušenj je znano, da je naj-
huje takrat, ko so vsi trdno pre-
pričani v svoj prav.
Krivi so sosedi
K Brencetovim smo prišli
z glavne ceste, od koder je cestna
prepreka manj vidna. Brence je
bil v Mestinju, zato smo o vaškem
sporu povprašali njegovo soprogo.
»Mene to ne zanimaj dvorišče je
moževa last,« je odgovorila, ko
smo želeli izvedeti njeno nmenje.
»Veliko hudega so mi štorih, ve-
liko grenkobe. Vsepovsod drugje
te prej oklofutajo,« se je pozneje
pritoževal lastnik sporne ceste ter^
»Kdor vse to sam občuti, lahko
razume vaščane, drugi ne more,*
pravi Fanika Krobat.
prepreke. »Branim le svojo pode-
dovano lastnino,« je ponovil več-
krat. Jože Brence, ki ima hišni
pristop z glavne, asfaltne ceste, je
na spor po malem pozabil, zato se
je čutil še bolj prizadetega. Raz-
mišljal je celo o tem, da bo tisti del
ceste, kjer je prepreka, ozelenil in
postavil ograjo. Sumi, da so mu
vaščani izpustili traktorske gume,
groziU po telefonu, pa khcali poli-
cijo.
Brencetova imata tri otroke,
morala sta paziti, da jih niso po-
vozih. S takšno hitrostjo so baje
voziU po njihovi dvoriščni cesti,
blizu hišnega vhoda. Tudi pri
Brencetovih pravijo, da so zaradi
ljubega miru veliko potrpeli ter
da so s soseščino živeli v dobrih
odnosih. Prenašali so prav tako
poznejše namerno fantovsko div-
janje z mopedom po njihovi cesti.
»Prej smo živeU brez konfliktov,«
se spominja Jože Brence, vse pa se
je obrnilo na glavo zaradi vaške
želje po asfaltiranju njihove dvo-
riščne ceste. »Spodnja cesta je bi-
la prej neizkoriščena. Res je, da
moraš tam počakati in ne moreš
tako hitro kot čez naše dvorišče,«
smo slišali drugo stran. »Drugače
bi bilo, če bi morah sosedi kilome-
tre naokrog.« Sicer pa je Brence
prepričan, da je tudi občinska ce-
sta speljana delno po njegovi zem-
lji. Prav tako naj bi bil na njego-
vem del najbližje, Cerčkove hiše.
Na koncu pogovora me je Jože
Brence vljudno napotil, naj pov-
prašam še uradne naslove. Tiste,
ki so se s cestnim sporom na Veli-
kih Rodnah veliko ukvarjali.
Spor po nepotrebnem
Na Velikih Rodnah sem dobil
vtis o vasi dobrih, delovnih ljudi,
ki jih je razdvojil le spor zaradi
ceste. Noben problem ni nerešljiv,
vsakega je mogoče rešiti tako ali
drugače. Rodenski je v svojem bi-
stvu celo med preprostejšimi, jas-
nejšimi.
V mestni krajevni skupnosti
problem seveda poznajo. And jel-
ko Bendelja, tajnik, je dejal, da je
v njihovi pristojnosti le občinska
cesta. Geometer Smole bo ta te-
den končal odmero, poskušal bo
ugotoviti dejansko stanje in tako
ločiti zasebno od skupnega. Ugo-
tovil bo tudi, ali so zares nekateri
objekti postavljeni na občinski
zemlji, smo izvedeli. Glede najbolj
sporne, zgornje ceste, pa je pove-
dal, da so se ločeno pogovarjali
z obema stranema, žal neuspešno.
V vasi pa je bilo tako hudo, da so
tajnika iskali celo na domu, ob
nedeljah. Hudo za posameznike
z obeh strani, prepričane v svoj
prav.
Vaščanom ostaja, tako kot pov-
sod, kjer prevladuje evropska
pravna kultura, tožba zoper last-
nika ceste. Služnostno pravico, na
katero se sklicujejo, so predniki
podrobno uredili že v pravu stare-
ga Rima. Ta se priposestvuje po
dvajsetih letih uporabe, po treh
letih pa se, če se je lastnik uprl
(upravičenec pa je na to pristal)
lahko izgubi. Res pa je tudi, da
mora biti lastnik med uporablja-
njem kar najmanj obremenjen, je
zapisano.
Jasno zapisano, zato si ni mogo-
če pravice krojiti po svoje. O tem,
kako bi odločilo sodišče, pa zares
ni mogoče soditi na časopisnih
straneh.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
To ni balkanska fronta. Prizor iz okolice turistične Rogaške Slatine.
Pogorelka Jerčka Škodič. Tudi gasilci so imeli težave.
Št. 45 - 11. november 1993
2
Miting za in
proti avtocesti
aii zavajanje
ijudi
Tako nekako nam je prišlo
na misel, ko smo brali v NT
št. 44 na strani 21 izjave go-
spoda Janija Marovta iz Loči-
ce, ki jih je zapisala novinarka
g. Irena Baša. V sestavku je
navedeno: »Na J4 varianti ne
pristajamo na nobene poprav-
ke. S kmetijskega stališča je
najbolj primerna takoimeno-
vana daljnovodna varianta, ki
bi potekala po samih nekme-
tijskih zemljiščih. Res bi s to
traso razdelili Polzelo na dvo-
je, vendar bi ohranili kmetij-
ska zemljišča od Arje vasi do
Vranskega.«
Razpravljalec dokazuje lah-
komiselno svoje poglede in
razmišljanja v imenu vseh
kmetov, ki so po njegovem
mnenju edino le na trasi J4
bodoče avtoceste - verjetno bi
jih lahko preštel na prste ene
roke - kot da ob daljnovodu ni
nobenih hmeljišč in nobene
kmetijske zemilje. Noče priz-
nati, da imamo državljani svo-
ja polja tudi ob daljnovodu in
pod njim in smo tudi kmetje,
pa čeprav obdelujemo to zem-
ljo v težkih pogojih, vendar
skrbno. Kajti če ti stoji daljno-
vodna železna konstrukcija
sredi njive, potem si lahko
vsak predstavlja, kako je mo-
goče na tej njivi orati.
Žalostno je, da kot krajan
tega noče vedeti, če pa se spre-
neveda za nabiranje političnih
točk, je pa še slabše.
Tudi ob daljnovodu in še na-
prej je speljan namakalni si-
stem, ki ob suši uspešno zaliva
hmeljišča. Tudi tukaj raste
kvalitetna pšenica, koruza,
hmelj in še drugi pridelki. Res
pa je, da smo morali ob sušnih
obdobjih večkrat zalivati
hmeljišča če smo hoteli imeti
pridelek takšen kot oni na »ta
boljši zemlji«.
Nimamo namena polemizi-
rati, vendar želimo povedati
ob teh netočnih in zavajajočih
navedbah, da v tem predelu
Savinjske doline ni »gmajna«
poraščena z grmovjem, ampak
so skrbno obdelana polja in da
imamo kmetje enake obvezno-
sti do države kot tisti na »naj-
bolj« kvalitetni zemlji.
Sicer pa je najlažje jezik
obračati, težje pa je delati na
kmetiji. To verjetno ve tudi on
sam.
Kmetje iz Orove vasi in Ža-
lož. Polzela.
FRANC JELEN,
RADO TROBINA,
JOŽE NOVAK,
MAKS VASLE
Tisoč maiili
podjetij na
Celjsicem
Ker gre za odmeve, začnimo
z analizico članka: »Tisoč ma-
lih podjetij na Celjskem«. Ob
pomanjkanju uporabnih po-
datkov in ob upoštevanju, da
se v drobno gospodarstvo obi-
čajno uvrščajo podjetja, ki za-
poslujejo približno tam do 125
ljudi, naš Zakon o gospodar-
skih družbah pa med mala po-
djetja šteje gospodarske druž-
be z do 50 zaposlenimi (če dru-
ge kriterije trenutno zanema-
rimo), lahko rečemo, da nam
članek ponudi tudi sliko preo-
stanka »gospodarstva celjske
občine«, tj. večjih srednjih in
velikih gospodarskih družb.
»Zrcalna slika« pravi približ-
no takole: »celjsko« ne-drobno
gospodarstvo pridela pet še-
stin prihodkov, slabo polovico
bruto dobička in samo tretjino
akumulacije. Kar dobra »bad-
will«-ska reklama (ali »tadla-
nje«), če upoštevamo, da naj bi
imela večina certifikatov Ce-
ljanov domicil v teh firmah.
Takole »na grobo« bi izgleda-
lo, kot da v teh firmah samo
prekladajo »denar«, zaslužki
gredo pa drugam.
Zavedati bi se morali, da se
»goodwill« (dobro ime) podjet-
ja (in države) prigara skozi le-
ta, spremeni v »badvdll« (sla-
bo ime) pa preko noči (izraču-
na pa še hitreje), vendar pa se
. »badwill« ne odstrani kar z ju-
tranjo higieno!
Verjamem, da bodo indivi-
dualna poslovodstva teh firm,
ki imajo sedež v CE-občini,
s programi lastninjenja to re-
klamo ovrgla. Sicer bi lahko
sklepali, da »strokovnjaki za
bad-wdll« očitno pozabijo po-
vedati, da je v finančnih,
tj. razvitih tržnih gospodar-
stvih, za »zaupanja vredno«
vrednotenje podjetja potrebno
vsaj pet profesionalno revidi-
ranih letnih poročil. Pri nas to
skoraj ni izvedljivo, zato je
vsako »goodwiU-sko leto« še
toliko dragocenejše. Torej, po-
enostavljeno: zadnjemu »bad-
will-skemu letu« podjetja mo-
ra normalno slediti pet »good-
will-skih let«, da lahko po-
djetje prične koristiti svoje
kvalitativne prednosti tudi
v smeri večanja svoje vredno-
sti, to je vrednosti svojih del-
nic. Na našo nesrečo se tega
seveda še posebej dobro zave-
dajo tujci in »tujci«, mi jim pa
z »bad-will«-skimi napori sa-
mo »kelnarimo«.
Tako »naša« podjetja. Kako
pa mi kot drobni »certtfikatni
investitorji?«
Videti moramo tudi preko
naših »plank«. In kako je
v vse-državnem okolju? Admi-
nistrator sugestivnega imena
nam je pred dnevi v bistvu po-
vedal, da je tisto, kar je bilo
leta 1990 približno 25 milijard
DEM (milijarda mark gor ali
dol, če se spomnimo, da je za-
radi znane podcenjenosti ne-
katerih sredstev podjetij, ve-
ljala ocena, da gre pravzaprav
za 50 milijard DEM), danes le
še 13 milijard DEM. Če tej ne-
srečni številki dodamo »Kor-
žetova podjetja« in »Jazbin-
škova stanovanja«, pa razlika
še vedno ostaja očitna. Infor-
macija je toliko pomembnejša,
saj je npr. SDK po novem
osvobojen tovrstnega informi-
ranja! In kaj nam te številke
povedo? Da smo zadnjih par
let doživeli hudo (posledično)
šarjenje po financah, to je pre-
moženjskih razmerjih, ki so
čitljiva v premoženjskih bilan-
cah (po naše: bilancah stanja).
NB: pasiva premoženjske bi-
lance podjetja je sMka lastnin-
ske strukture, pa tudi finančne
strukture podjetja. In zaklju-
ček: rizičnosti, ki je neločljiva
kategorija finančnih, to je raz-
vitih tržnih sistemov, moramo
prišteti pri nas še rizičnost kot
posledico našega antifinanč-
nega dogajanja. Na našo žalost
in veselje tujcev in »tujcev«, pa
velja: bolj si rizičen, manj ve-
ljaš, pa tudi višjo ceno moraš
plačati za dodatni kapital. Bi-
stvo gornjih sporočil je, da se
ukvarjamo že s posledicami,
pa pravimo, da se lastninjenje
šele pričenja.
Tudi (ali predvsem) na to
pomislimo (vsaj tisti, ki ne
spadamo v kategorijo »insi-
derskih ječarjev in/ali ujetni-
kov), ko se bomo v krogu dru-
žine (v mislih nimam mafijske,
temveč gospodinjstvo), pre-
udarno, in ne na hitro, odločali
kam s svojimi certifikati. Ko
pa se bomo odločili, prejete
delnice, ob rojstnem dnevu
otrok, indosirajmo nanje.
Tako, prostor je porabljen,
zato morda drugič naprej.
NIKOLAJ ZIMŠEK,
Celje
Halo 94!
Ni še dolgo, ko smo brali, da
so v neki občini na svoji seji
sklepali tudi o tem, da bi uki-
nili nujno zdravniško pomoč,
ker da je to »luksus« in je fi-
nanciranje predrago. Pod poj-
mom »luksus« lahko imenuje-
mo vse drugo, samo ne finar
ciranje najbolj humane ins
tucije, to je zdravstva, ki pa
bogate   mize   dobiva   samo
drobtinice. Odgovorni naj po-
mislijo, da so tudi oni samo
navadni smrtniki in da se lah-
ko slej ko prej eden ali drugi
med njimi sam znajde v situ-
aciji, ko bo potreboval hitro
zdravniško pomoč, a bo gorje,
če bo ta prišla prepozno.
Zgodilo se je nepričakova-
no. Moj mož se je pred dobrim
mesecem doma nenadoma
zgrudil. Snaha je takoj pokli-
cala interventno službo celjske
bolnišnice. Prišli so v nekaj
minutah in pričel se je boj za
življenje, saj mož ni več dihal
in tudi pulza ni bilo več. Koli-
ko znanja, truda in požrtvo-
valnosti je bilo potrebno, da se
jim je posrečilo v najkrajšem
času oživiti klinično mrtvega
človeka. V izgubo ni šla niti
ena sama sekunda, niti en gib
ni bil narejen v prazno. Nikoli
ne bom pozabila zadovoljnega
izraza na obrazu g. dr. Stevana
Dordeviča, ko je poklical moža
po imenu in mu rekel, naj ga
pogleda, na kar se je mož tudi
odzval.
Ne najdem besed s katerimi
bi se lahko dovolj zahvalila
požrtvovalnemu g. dr. Stevanu
Dordeviču in njegovim sprem-
ljevalcem za hitro in nesebično
pomoč, kajti brez njih bi bilo
pri nas danes hudo. Zahvalju-
jem se tudi osebju internega
A oddelka celjske bolnišnice
kakor tudi zdravnikom in
osebju v Zdravilišču Topolšica
za nadaljnjo zdravljenje in ne-
go mojega moža. Iskrena hvala
tudi g. dr. Vukorepi in g. dr-
. Kajbi za prejšnje in nadaljnje
zdravljenje.
Prepričcuia sem, da bodo od-
govorni, ki režejo kruh tako
pomembni in humani institu-
ciji kot je nujna pomoč, le
sprevideli, da je taka pomoč
resnično potrebna.
Še enkrat hvala vsem.
MARIJA ROJC,
Celje
PREJELI
SMO
Kje si, pravica?
Pred tremi leti sem bUa last-
nica bivše hiše v Rečici 48
v Laškem. Aprila 1991 se je pri
meni oglasila posrednica Ana
Vilatijevič Guzej Jančar in mi
ponudila posredništvo pri pro-
daji moje hiše. Prvotno je ceni-
lec izračunal, da je hiša vredna
240 tisoč mark, z Jančarjevo
sva se dogovorili za tržno ceno
135 tisoč mark. Čez dva dni sta
se oglasila kupca Plavčak iz
Laškega, njima je posrednica
rekla, da bosta hišo kupUa za
150 tisoč mark, zato sta se stri-
njala z mojo ponudbo - 135 ti-
soč mark. Bila sta seznanjena
s tem, da naj bi mi denar izpla-
čala na roko v prisotnosti po-
srednice. Tako je bilo dogo-
vorjeno s kupcem in p>osredni-
co. S tem denarjem sem si že-
lela kupiti stanovanje, del de-
narja bi dobila otroka, posred-
nica pa provizijo. Jančarjeva
mi je ponudila tudi pomoč pri
nakupu stanovanja. Ker sem
želela odvetnika, mi je Jančar-
jeva svetovala, da to ni potreb-
no in da bi bil to dodaten izda-
tek, v posredniško pogodbo pa
je bilo po njenem treba vpisati
trosobno stanovanje v račim.
Nasedla sem njenim prijaznim
obljubam, potem je bilo vse
drugače. Brez moje vednosti je
bila cena hiše znižana na 120
tisoč mark, menda zaradi pro-
metnega davka. Pogodbe niti
nisem imela priložnosti pre-
brati, ker nisem imela očal,
domov pa pogodbe nisem sme-
la odnesti. Po podpisu pa sem
izvedela, da je cena 1 milijon
200 tisoč dinarjev, ker se po-
godba menda ne sme podpiso-
vati v markah, klipca sta kup-
nino v markah Jančarjevi pla-
čala takoj, vendar brez moje
vednosti. Prav tako brez moje
vednosti je Jančarjeva naka-
zala otrokoma na hranilni
'ižici 380 tisoč dinarjev, kar
leslo 22 tisoč mark, s tem,
v.  jih je zaračunala po 17.50
dinarjev, čeprav so bile urad-
no po 13 dinarjev. Mene je spet
odpravila z lepimi besedami,
da bom v 14 dneh dobila
v markah vse izplačano na ro-
ko. V resnici sem 8. 7.1991 do-
bila papir s samimi stroški in
še en papir, da ostane od pro-
dane hiše 4 tisoč mark, tisoč
mark naj bi šlo za opremo sta-
novanja, tako da bi meni osta-
lo 3 tisoč mark. Tako sem
13.7.1991 dobila 60 tisoč din,
to je bilo vse, kar sem dobila,
danes pa nimam ne hiše, ne
deviz in ne stanovanja.
S tem pa moje zgodbe še ni
konec. Kupca sta se v hišo že-
lela vseliti čimprej, Jančarjeva
mi je takrat ponudila stanova-
nje v Kraigherjevi 30 v četrtem
nadstropju in stanovanje Pod
lipami, ki je bilo še v gradnji,
kupil pa naj bi ga njen sin.
Spet so sledile obljube, da bo-
do devize zaradi vojne pri Jan-
čarjevi na varnem, meni pa je
rezervirala sobo v Zdravilišču
Dobrna. Spet sem jo ubogala,
saj nisem imela kam, kljub ob-
ljubam sem stroške bivanja na
Dobrni morala plačati sama.
Zatem me je pregovorila, naj
se začasno vselim v njeno sta-
novanje, dokler ne bo našla
primernega in takšnega, kot si
želim. Zdaj, ko me je stlačila
v svoje stanovanje, o obljubah
noče niti slišati, jaz pa v tem
nemogočem stanovanju za nič
na svetu nočem ostati. Leta
1991 sem videla tudi pogodbo,
da je lastnik tega stanovanja
njen sin, čeprav sem sama pla-
čevala stanovanje na Stano-
vanjsko skupnost, plačujem pa
položnice na naslov Ana Vila-
tijevič, Kraigherjeva 30.
V vsem tem času sem posku-
šala rešiti problem, plačevala
odvetnike, klicala policijo, pa
nisem dosegla ničesar. Za nič
na svetu nočem ostati v tistem
stanovanju, zahtevam svojo
lastnino. Ne vem, za koliko je
bila v resnici prodana hiša, kaj
se je zgodilo z mojim pohi-
štvom, ne vem, kje so moje de-
vize in obresti. Od kod Jančar-
jevi pravica, da manipulira
z menoj in mojimi devizami,
ne da bi se ji za to skrivil las na
glavi? Kaže mi papirje, za ka-
tere trdim, da jih nikoli nisem
podpisala. Da je vse, kar sem
napisala, čista resnica, doka-
zuje tudi dejstvo, da se nikjer
ne morem prijaviti, da sem
prava Slovenka, vendar brez
slovenskega državljanstva. Ali
je to res pravna in pravična
država Slovenija?
D. N.
Naslov v uredništvu
Ustavnemu
sodišču RS
Uubijana
ZačeU so se postopki, ki naj
bi pripeljali do čimprejšnje iz-
gradnje sodobnih avtocest
(AC) v Sloveniji. Hvalevredno.
Žal pa postopki tečejo po »bal-
kansko«. Vlada RS je tako na
seji 14. oktobra sprejela sklep
o dopolnitvi programa pro-
storskih izvedbenih načrtov,
ki jih bo v skladu s srednjeroč-
nim družbenim planom RS za
obdobje 1986-1990 sprejela
vlada RS in v sklepu jasno za-
pisala tudi traso AC Arja vas-
Vransko-Blagovica-Šentja-
kob, čeprav o trasi, zlasti čez
Trojane, ni še nobene odloči-
tve, tudi uradnega predloga
ne. Vlada je hkrati razgrnila
osnutek lokacijskega načrta za
odsek AC Arja vas - Ločica pri
Vranskem (v razpravo pa dala
odsek do Vranskega, do Ločice
ne). V tem sklepu se vlada skli-
cuje na skladnost osnutka
z usmeritvami dolgoročnega
plana RS za obdobje 1986-
2000 in skladnost z družbenim
planom RS 1986-1990, čeprav
iz prejšnjega sklepa izhaja, da
gre šele za priprave na spre-
membe. (Oba dokumenta sta
objavljena v Ul. RS št. 59/93
dne 22.10.1993).
Vlada RS je o obeh sklepih
razpravljala in ju sprejela
14.10.1993. V sklepu o razgr-
nitvi se vlada sklicuje tudi na
osnutek dopolnil dolgoročne-
ga plana občine Žalec od leta
1986 do 2000 in srednjeročne-
ga plana 1986-1990. Občina
Žalec teh sprememb še ni spre-
jela in v času vladnega sklepa-
nja (14.10.1993) niti ni začela
postopka za spremembe. IS
SO Žalec je tak sklep sprejel
šele 26.10.1993 in ga objavil
29.10.1993 v Ul. RS (60/93).
Tako za celotno traso AC
med Arjo vasjo in Ljubljano
(Šentjakob?) in za odsek do
Vranskega ni izdelana študija
o ranljivosti okolja po členu 51
Zakona o varstvu okolja (Ul.
RS št. 32/93), prav tako ne ce-
lovita presoja vplivov na oko-
lje po členu 54 istega zakona.
Po teh določbah morata biti
oba dokmnenta nared pred
spremembo prostorskih plan-
skih aktov republike (občine)
saj sta tako študija o ranljivo-
sti okolja kot ocena presoje
vplivov obvezni izhodišči za
prostorske planske akte. Po-
trebno je tudi soglasje Mini-
strstva za okolje in prostor, pa
tudi mnenja ministrstev pri-
stojnih za zdravstvo, za var-
stvo posamezne naravne do-
brine in drugo.
DZ ali skupščina lokalne
skupnosti določita stopnjo va-
rovanja okolja. Nadrobnejših
pripomb imamo še več.
Obveščamo vas, da bomo
sprožili ustrezne postopke, če
pripravljalci sprememb aktov
ne bodo delovali po zakonu.
Ustavno sodišče posebej prosi-
mo, da že sedaj opozori priza-
dete, naj ne ravnajo po veljav-
nih predpisih.
V našem gibanju sicer ugo-
tavljamo, da je dovolj drugih
odsekov, ki jih je že moč gradi-
ti in torej zastojev in škode ne
bo. V vsakem primeru pa je
naša zahteva usmerjena na
študijo in oceno, ki naj ovred-
noti potek AC po hribovitih
območjih, kar je ob gradnji si-
cer dražje, dolgoročno pa za-
gotovo cenejše kot če s trasami
po najbolj plodnih predelih
trajno uničimo kmetijska zem-
ljišča. V konkretnem primeru
bi hribovska trasa skozi Sa-
vinjsko dolino tudi prihranila
predor čez območje Trojan,
kar sedaj ni slučaj, ampak rav-
no nasprotno. Po katerikoli
trasi bo AC prešla Trojane, je
s sedanjim zaključkom pri
Vranskem (glej sklep Vlade RS
o razgrnitvi osnutka lokacij-
skega načrta), predor nujen,
zlasti ker vlada naj avl j a doku-
ment, po katerem bo trasa po-
tekala skozi Blagovico.
Sodimo, da bi morala biti
država zgled pri spoštovanju
zakonitosti. Svoje pomisleke
pošiljamo tudi našim prijatelj-
skim NGO po Evropi, koordi-
naciji za NGO (nevladna eko-
loška organizacija) pri Svetu
Evrope in tudi Svetu Evrope.
Prepričani smo namreč, da je
pravna država značilnost vsa-
ke države, ki hoče biti sestavni
del Evrope. Nespoštovanje
lastnih predpisov to zagotovo
ni, pa najsi bo namen še tako
dober. Nehajmo torej »balkan-
sko« prakso zadnjih let.
Opomba: Vrstni red spreje-
manja dokumentov velja tudi
v primeru, če vlada RS in obči-
na Žalec ne spoštujeta Zakon
o varstvu okolja in se sklicuje-
ta na Zakon o urejanjih naselij
in drugih posegov v prostor
(Ul. 18/84, 37/85, 26/90 in 47/
93) - torej najprej spremembe
planskih aktov (republiški je
za občino obvezno izhodišče)
in šele potem lokacijski načrti
ali drugi urbanistični doku-
menti.
Predsednik:
PETER KAVALAR
Kdo sicriva
podatice
o posiovanju JP
Komunaia Ceije?
Izvršni svet Skupščine obči-
ne Celje je dne 3.11.93 na svo-
ji seji obravnaval osemmeseč-
ne rezultate poslovanja JP Ko-
munala Celje. Ob tem je bilo
izrečeno tudi veliko neupravi-
čenih kritik glede zakasnele
oz. nezadovoljive obveščenosti
o poslovanju tega javnega
djetja.
Ker to področje - to je ij
lava in posredovanje poj^
o rezultatih poslovanja JPj
munala Celje opravlja oz.\
Plansko informativna sl\^
komunalnega podjetja C^
želim kot predstavnik te sj
be pojasniti naslednje:
Podatke o poslovanju Jp
za obdobje I-VIII/93, smo (
čini, konkretno OSUP
- Strokovni službi za komun
no gospodarstvo, posredoi
dne 28.9.1993 in sicer:
Za vsako poslovno eij
obratovne obračunske liste
katerih je razvidno poslova
posamezne vrste dejavn(
(osnovne komunalne in tri
dejavnosti) oz. obrate. Na
dokumentih je razvidna vi
posamezne oblike priho(
(prihodek od dejavnosti, ob
sti, plačane terjatve nad 601
iz preteklih let, in še osi
izredni prihodki) in vrsta |
samezne oblike stroškov (gc
vo, material, investicij
vzdrževanje, amortizac
osebni dohodki, stroški ski
nih služb, terjatve nad 60 c
zamudne obresti itd.);
pregled rezultatov pošlo
nja na poslovnih enotah in
podjetje kot celoto, na kj
rem so prav tako razčlenj
prihodki in odhodki v ustre
obliki;
Kratko obrazložitev dej
nosti oz. obratov (na d
straneh), katere so v nave
nem obdobju poslovale z iZj
bo. Res pa je, da takšna ob
zložitev ni podobna »romai
iz razloga, da nihče nima č
prebirati širokih in sploš
besedičenj.
V kolikor je bila obrazi«
tev za občinske potrebe le p
malo obširna oz.nezadovo
va, zakaj predstavniki St
kovnih služb za komuna
gospodarstvo niso takoj zal
vali dopolnitev tega poro<
v konkretni obliki, predno
zadevo posredovali na Izvi
svet, oziroma predno so
analizo dali v izdelavo zu
njim delavcem, iz katere
razvidno le branje podatko
posredovanega tabelam
pregleda poslovanja JPKC
nekaj več okrasnih besed
splošnih zaključkov, kot t
nekaj nepravilnosti.
Konkretnih vzrokov za ]
rast ali zmanjšanje stroško\
prihodkov, pa omenjena ani
za ne vsebuje, kar je razum
vo, saj avtor te analize ni is
nobenih dodatnih infomu
in konkretnih dokumentov
komiuialnih delavcih.
Zakaj občina kot ustan(
telj JPKC oz. njena Stroke
služba za komunalno gos
darstvo ne predpiše ustre
metodologije za oblikova
poročila o poslovanju podji
(če obstoječa poročila niso
dovoljiva)? Nasproti temu
si ustvarja dodatne strošk«
drago plačuje zimanje dela'
Naša služba je bila in j
vedno pripravljena prisluh
občinskim zahtevam ter je
do sedaj zelo hitro v najk
šem času - največkrat kar
slednji dan, posredovala z i
tevane informacije. V koli
kdo meni, da sem v zmoti, f
sim za konkretno repliko.
Glede novinarskega koiii
tarja, da komunalci nis
znali pojasniti vzrokov izgl
pa naj povem le to, da na
vršnem svetu ni bil prisc
nobeden delavec naše slui
ki je pristojen za to področ
Tudi v zvezi z zbran
sredstvi za čistilno napravi
tekla beseda na IS. V Kol
nali so ta sredstva in tudi I'
pravljalni   stroški   natau
evidentirani. Evidentirano
imamo tudi izgubo na osfl
nih komimalnih storitvah
vsa pretekla leta, ki je nasti
la zaradi nerealiziranih
naših storitev ob narašča '
cen  vhodnih elementov
stroškov. Cene teh storite«
se  oblikovale  in  potrje<
skladno z občinsko in repi*
ško uredbo. Vse vloge, ki J
jih dosedaj naslovili na oW
za pokrivanje izgube, so'
Št. 45 - 11. november 1993
23
^man in nanje nismo prejeli
pobenega odgovora.
V preteklih letih smo zaradi
pomanjkanja finančnih sred-
stev za razvoj komunalne de-
gvnosti v precejšnji meri kori-
^li tudi sredstva amortizacije
J, tako osiromašili enostavno
^produkcijo - tojenadomesti-
dotrajanih obstoječih na-
jrav in opreme.
JP Komunala Celje,
Plansko inf. sektor,
oec. TONČKA JURKOŠEK
Skomine po
»poiianili
^Išicali«
(zapis ob zapletih na OŠ
f.Roš)
Vse bolj in bolj prevladuje
poznanje, da se spet razplam-
eva ideološki boj med starimi
n novimi »starimi« protagoni-
ti izobraževanja mladega ro-
u. Zdi se, da je žar tega boja
ekoliko uplahnil po začetni
ntenzivnosti v 1.1990. Sedaj
a smo priče novim in novim
apletom, ki se porajajo na
jarsikateri zakotni šoli glede
lastavljanja ravnateljev. Po-
lekod kar tekmujejo, kdo od
iblastnikov bo uboge učitelje
;ar najbolje nahranil s »poha-
limi piškami«. In pri tem se
[porabljajo že znani in tradi-
ionalni recepti za pripravo te
edače. Ponekod so bolj hrust-
[ jave, drugod pa že kar precej
ižgane, vendar pa se učitelji
'norajo zadovoljiti s tem, kar
'im dajo za pokušino. Stvar
; sebne zagrizenosti in ideolo-
ke naravnanosti jim pač omo-
;oča ali se bodo zagrebli in si
iriboriU tista bolj hrustljiva
j li pa bodo trmasti in navk-
'jub vsemu ponosni ter bodo
jiačili usta ob uživanju ožga-
ih »pohanih pišk«. Takšne
: irehranjevalne   navade   slo-
enskih učiteljev so v teh za-
otnih obronkih doline šent-
lorjanske že kar tradicionalne
1 se očitno prenašajo iz roda
rod.
Tako gre (pač) to...
GREGOR URANIČ,
i Celje
tpoštovani
lospod minister
iaber!
Učitelji Osnovne šole Frana
oša iz Celja na vas naslavlja-
lo osebno pismo.
Prepričani smo, da ste že
sznanjeni z zapleti v zvezi
imenovanjem ravnatelja na-
i šole.
V prvem razpisnem postop-
u nismo dobili soglasja obči-
e k predlogu sveta šole in
seh strokovnih institucij za
nenovanje g. Mešlove.
Trenutno teče ponovni po-
topek v skladu s predpisi.
V sredo, 3.11.1993, je IS ob-
ine Celje ponovno zavrnil
redlog za imenovanje g.Me-
love.
Ker menimo, da smo do se-
v slovenskem prostoru
ispešno delali pod njenim
Mstvom in tako želimo tudi
'^daljevati, smo zgroženi ob
poznanju, da lahko ljudje, ki
•lašim delom niso seznanjeni,
f^iino strokovnih služb, odlo-
^jo o nadaljnjem življenju
kile.
Javnost in starši, kar daje
'Osebno potrditev našemu
jfepričanju, nas vzpodbujajo,
'a je vreckio vztrajati.
Občutek pa imamo, da se sa-
^ ne moremo boriti proti po-
^''čnim interesom močnih
'^'"ankarskih posameznikov,
'^to vas prosimo, da nam pri-
"^hnete in se osebno srečate
• 'lami. Tako boste bolje razu-
''eli našo stisko.
Presojamo, da naš primer ni
Osamljen, zato je toliko bolj
'^^^trebno združiti moči. Upa-
^0. da je vaše ministrstvo ti-
r^' ki bi lahko pripomoglo
^Neodvisnosti stroke od poli-
Sprašujemo se:
*U nič ne pomeni strokovno
mnenje Zavoda za šolstvo, ki
je strokovna institucija na ob-
činskem nivoju za dajanje
strokovnih nrmenj?
Ali nič ne pomeni nmenje
Sekretariata za družbene de-
javnosti?
Ali nič ne pomeni celotna
podpora sveta staršev?
Ali konec koncev nič ne po-
meni tudi preko 80 odstotkov
glasov delavcev šole na tajnem
glasovanju?
Ali je mogoče, da torej ne
potrebujemo strokovnih insti-
tucij, ne upoštevamo mnenja
staršev in učiteljev, saj o vsej
zadevi lahko »strokovno« od-
ločijo člani neke stranke, ki
s svojim NE brez strokovnih
argumentov enostavno negira
nmenje vseh strokovnih služb,
odločitev staršev in delavcev
šole?
Ali je mogoče, da v pravni
državi ni zakonskih možnosti
za to, da bi o stroki odločala
stroka?
Ker čas ni naš zaveznik
(Obč. skupščina bo v novem-
bru), je takojšnje srečanje več
kot nujno. Prosimo, da nam
sporočite čas in kraj srečanja,
Id vam najbolj ustreza.
Učitelji Osnovne šole
Frana Roša Celje
(21 podpisanih)
Iščemo sirote iz
Teharii
10. maja 1945 je začelo delo-
vati taborišče Teharje. Delo-
valo naj bi do 12. maja 1946
(po navedbah gospoda Josefa
Ehrgotta iz Gradca). V tem ča-
su je bilo pripeljano v taboriš-
če poleg ostalih tudi veliko
družin ali samo mater z otroci.
Nekaj mater je še tu pred
^rtjo rodilo. Očetje, matere
- tudi noseče, so bili praviloma
lunorjeni, skupaj z njimi pa
tudi nekaj otrok. Nekaj otrok
- približno 60 ali več, je bilo
z avtobusom ali na kakšen
drug način prepeljanih na po-
sestvo Petričkov (sedaj gostil-
na Na gričku), v Lisce na des-
nem bregu Savinje, nekaj pa
v sedaj podrto Štigerjevo vilo
na Lavi (sedaj Na zelenici).
Otroci (od O do 14 let) so
odraščali po različnih »domo-
vih«, otroških jaslih na Skalni
kleti (bivša Hočevarjeva vila),
na Dobrni, na Polzeli in še kje.
Praviloma so sestre in brate
razdvojili, da ne bi bili skupaj.
Mlajšim so prikrojUi imena,
tudi priimke, dojenčki pa so
dobili nova imena in nove pri-
imke, skupaj s prikrojenimi
rojstnimi podatki. Himmlerje-
va metoda je bila dopolnjena
in izpopolnjena.
V kolikor so živi, nosijo v se-
bi najhujšo človeško travmo
- uničeno otroštvo in vmičeno
osebnost ter strah pred svojim
poreklom.
Komisija »Demos« Celje bo
skušala ta poziv objaviti
v vseh slovenskih časopisih
z namenom, da se te sirote Te-
harja, ki živijo razseljene po
vsem svetu, najdejo skupaj in
ugotovijo svoje poreklo in uso-
do, ki jim je bila kruto vsiljena
leta 1945-1946. V ta namen
prosimo, pošljite svoje naslove
priporočeno na naslov - Komi-
sija »Demos« P. P. 201, 63000
Celje - Slovenija.
Za komisijo,
JANEZ ČRNEJ
Cene
zemeijslcega
plina
Zadnja podražitev zemelj-
skega plina (za 5 odstotkov)
nas je neprijetno presenetila.
Glede na to, da gre za gorivo,
ki je v tem času ekološko naj-
manj sporno, smo pričakovali,
da se bo vlada držala načela
ekonomskih spodbud in eko-
nomske prisile, tako kot vele-
va tudi Zakon o varstvu oko-
lja. Menimo namreč, da bi Pe-
trolu - Zemeljski plin morali
priznati ustrezno ceno in pri-
meren zaslužek (dobiček) za to
vrsto dejavnosti, vendar bi
morali   razliko   nadoknaditi
z državno subvencijo. Od kod
denar? Preprosto, s podraži-
tvijo bolj spornih goriv, kot so
olja, premog, pa tudi bencin-
ski derivati in elektrika. Ta
denar naj bi se zbral v ekolo-
škem skladu.
Prepričani smo, da mora
slovenska država še vedno in
vse bolj spodbujati uporabo
plina in to je tudi osnovni na-
men naših pripomb in pred-
logov.
Za 10 SEG
KAREL LIPIČ
Odiočno in
pravično
Slovenski izgnanci 1941-
1945 zahtevajo izpolnitev
50. člena Ustave republike
Slovenije
Komisija za socialno-zdrav-
stvena vprašanja in odškodni-
no pri Društvu izgnancev Slo-
venije se je 19. oktobra 1993
sestala v Slovenj Gradcu v pi-
sarni predsednika Izvršnega
sveta Skupščine občine Slo-
venj Gradec gospoda Janeza
Komljanca, ki je tudi član te
komisije.
Sejo je vodila predsednica
komisije prof.Ivica Žnidaršič.
„ P*regledali so sklepe prejšnje
seje, ki so izvršeni, nato pa
obravnavali informacijo
o obravnavi poročila Vlade
R. Slovenije o odprtih vpraša-
njih vojne odškodnine na Od-
boru za zdravstvo, delo, druži-
no in socialno politiko. Govo-
rili so še o osnutku ter kriteri-
jih o škodi zaradi izgona, izgu-
be življenja, odvzete prostosti
in premoženja. V 4. točki je bi-
la informacija o vsebini osnut-
ka zakona o žrtvah vojnega
nasilja in predlog za amandma
k zakonu o zdravstvenem var-
stvu.
Društvena komisija je pre-
verila, kako je poročilo o odpr-
tih vprašanjih vojne škode od-
mevalo v medresorski komisiji
vlade R. Slovenije. Ugotovitve
so delno razveseljive, saj se
očitno premika vprašanje žr-
tev vojne, ker so slovenski izg-
nanci iz let 1941-1945 prve žr-
tve te vojne. Društvo izgnan-
cev Slovenije, ki združuje že
preko 15.000 članov, ne zahte-
va nič več, kot so za svoje izg-
nance v letih 1941-1945 v dru-
gih državah že uredili in to so
primeri Madžarske, Francije
in drugih evropskih držav. Gre
za revalorizirano vojno škodo
iz medvojnih let, odškodnino
za telesno in duševno trpljenje
in med drugim tudi za odškod-
nino za umrle starše. Zahteva-
jo popolno zdravstveno var-
stvo, del družbenega premože-
nja države Slovenije, ki ga je
bivši sistem materializiral iz
vojne odškodnine, ki jo je
Nemčija že plačala, zahtevajo
upoštevanje njihovih zahtev
pri sukcesiji po SFRJ, saj je
del odškodnine izginil, zahte-
vajo upoštevanje let izgnan-
stva 1941-1945 v posebni dobi,
skratka gre za operacionaliza-
cijo določbe Ustave R.Slove-
nije o žrtvah vojne.
Profesor Ivica Žnidaršič, ki
je predsednica Komisije za so-
cialno-zdravstvena vprašanja
in odškodnino pri Društvu
izgnancev, je pokazala veliko
mero optimizma, saj je očitno,
da se problematika nekdanjih
izgnancev iz let 1941-1945
v Vladi Republike Slovenije
premika z mrtve točke in se
gradiva pripravljajo za obrav-
navo na odločilnem državnem
zboru.
JANKO BLAS,
Sevnica
PRITOŽNA
KNJIGA
Malomarnost
V petek, dne 15. oktobra
1993 sem na Samoupravni sta-
novanjski skupnosti občine
Šmarje pri Jelšah zaprosil za
fotokopijo Odločbe o dodeUtvi
stanovanja, ki jo je izdal DS
delovne organizacije GIP In-
grad Celje. Pri iskanju le-te je
v arhivu niso našli. Brez ko-
mentarja so napisali, da v ar-
hivu ni odločbe o dodelitvi
stanovanja na Zupančičevi 5,
Rogaška Slatina. To je čista
laž. V letu 1992, ko sem ob
razpisu Sklada R. Slovenije za
stanovanjsko gradnjo iskal
potrdilo SSS Šmarje pri Jel-
šah, da nimam drugih stano-
vanjskih sredstev, je odločba
še bila v arhivu. Videl sem jo,
ko je uslužbenka pričo mene
iskala v stanovanjskem dosje-
ju podatke o kreditih. Te po-
datke so iskali zaman, saj mi
niso verjeli, da sem pet let za-
pored prosil za kredit in ga
nikoli nisem dobil (od 1.1984-
1988).
V tej delovni enoti so zapo-
sleni tudi tujci, ki jim je malo
mar, kaj delajo. Očitno nimajo
nobene kontrole s strani vod-
stva. Če se bo v R.Sloveniji
takšna malomarnost še nada-
ljevala, bomo Slovenci v bodo-
če izgubili vse spise, katere
imajo občine, ki dokazujejo
lastnino oziroma nepremični-
ne Slovencev. Čas je, da se ka-
der, posebno pa še v občinskih
upravnih organih, zamenja
s Slovenci.
Slovenijo - Slovencem.
FRANC VENIŠNIK,
Rogaška Slatina
Št. 45 - 11. november 1993
št. 45 - 11. november 1993
!5
'odlehnik po Podlehniku
0Skus ocene raailskega festivala Ptuj '93 In naših dosežkov na nJem. Od Trojan
M madžarske In hrvaške meje smo najboljši
prav na tej strani in v številki NT, ki je
jla na dan radijskega festivala, 28. ok-
^l,ra, sem zapisal, da na festivalu vsi
jioiujemo in si skušamo pridobiti čim
^ festivalskih odličij in, da je tudi slab
asma koristen, če mu sledi poštena in
rjtična, ali še bolje samokritična anali-
^ katere sklep mora biti izboljšanje sta-
8. Seveda pri tem lahko na glas govori-
0, kako nam ni do tega, važno je sode-
vati, ne zmagati in podobno. Vse sku- ]
ij zahteva skrbno pripravo in nekaj
vcev, kajti še vedno je najbolj udobno
jjiliti, kako si najboljši, še posebno, če^
ne primerjaš z drugimi. Biti na festi-
ilu pomeni tudi pristanek na nekaj ma-
ga lobiranja in na srečo, ki je vedno
|)oteča, še posebno pri žirijah.
jHvalabogu, da to zdaj morem početi
iradi dobrega plasmaja celjskih radij-
ev, ki smo tretje leto zapored ostaU
konici treh najboljših regionalnih ra-
jskih postaj v Sloveniji, pri čemer ni
Iveč poudariti, kako je konkurenca
8ko ieto večja, na festivalu pa se pojav-
itudi vse več novih radijskih postaj, ki
se uspele urediti »navznoter«, na festi-
ilu pa se žele še »navzven«. Kajti, ka-
irkoli stvari obračamo, vse je biznis in
stivalska odličja ter plasmaji so tudi
znis. Le-tega se vsi radijci, razen naci-
alnega, moramo zelo hitro učiti.
In, če smo že pri biznisu, začnimo
ttjim: vsekakor sponzor celjskih radij-
v Splošna banka Celje na letošnjem
dijskem festivalu na Ptuju ne more biti
zadovoljna, saj smo to stran Trojan do
ekmurja najboljši. Sponzor je svoja
Kistva v nas najbrž dobro naložil, saj je
dprl uspešno ekipo in jo hkrati zavezal
naprej. Bistven poudarek je v dejstvu,
smo tretje leto zapored med tremi
iboljšimi radijskimi postajami.
Čeprav letos uradno na Ptuju oziroma
dlehniku niso proglašali skupnih uvr-
tev, pa je tovrstna top lestvica vseka-
r zanimiva in najbrž ni nič narobe, če
tudi objavimo.
. Radio Kranj - 17 točk, 4 uvrstitve
i Radio Žiri - 15 točk, 3 uvrstitve
Nasmeh na obrazu Roberta Gorjanca ob dvignjeni diplomi za 2. mesto v kategoriji
dnevno-informativnih oddaj je sam po sebi dovolj zgovoren. Zanimivo, da sta ob tem
bolj zamišljena radijska tehnika Mitja Tatarevič in Matjaž Marinček. Kako so ob tem
zamišljeni šele radijski novinarji?
3. Radio Celje - 14 točk, 5 uvrstitev
4. Koroški radio - 13 točk, 3 uvrstitve
5. Triglav Jesenice - 12 točk, 3 uvrstitve
6. Radio Ptuj - 10 točk, 3 uvrstitve
7. Radio Sevnica - 9 točk, 3 uvrstitve
8. RGL Ljubljana - 9 točk, 2 uvrstitvi
9. Radio Študent - 6 točk, 2 uvrstitvi
10. MARŠ Maribor - 4 točke, 2 uvrstitvi
11. Radio Velenje - 2 točki, O uvrstitev
12. Radio Trbovlje - 2 točki, O uvrstitev
13. Radio Studio D - O točk, O uvrstitev
14. Radio Tržič - O točk, O uvrstitev
Iz te preglednice je razvidno, da je
edino Radio Celje doseglo pet uvrstitev
v sedmih tekmovalnih kategorijah, kar
daje rezultatu na tretjem mestu še poseb-
no težo. Dodati moram, da se tekmova-
nja nista udeležili Radio Štajerski val iz
Šmarja pri Jelšah in Murski val iz Mur-
ske Sobote in še več drugih radijskih
postaj, ki so vključene v Združenje. Na
tem seznamu je doslej vpisanih 25 postaj.
Ni naš namen, da svoj rezultat na mi-
nulem festivalu kujemo v zvezde, prav pa
je , da se o tem sliši in tudi kaj malega
prebere, sicer že tako poteka radijski fe-
stival ob zelo skromnem odmevanju dru-
gih medijev.
Če bo Radiu Celje za prihodnje leto
zaupana organizacija 5. festivala v okto-
bru 1994 se zavedamo svojih odgovorno-
sti in bremen, vendar žeUmo tudi z orga-
nizacijo festivala obeležiti 40 let Radia
Celje. Še težje pa bo obdržati tako visoke
in sijajne uvrstitve. Računamo na svoje
profesionalne potenciale, pa tudi na pod-
poro mnogih naših prijateljev in poslov-
nih partnerjev. Doslej njihovega zaupa-
nja nismo zapravili in ga ne bomo niti
v prihodnje.
MITJA UMNIK
Ivan Prešeren - Žan
Ljubezen je zelo povezana
s poezijo. Ko je človek za-
ljubljen, vse vidi lepše in
verzi kar vrejo iz ust. Vendar
je poezija izpod peresa Tone-
ta Fornezzija nekoliko
usmerjena - realna revoluci-
onarna ljubezenska poezija.
Dobil sem otročička,
fletnega klinčka,
kodroglavčka.
Super sin.
Luštkan, srčkan
in čm - kot globin.
Ampak veste,
to mi živcev ne žre. Moji se
tako in tako
vselej vse zažge...
Sobotni gost v oddaji
Glasba je življenje se piše
Prešeren, vendar ni pesnik.
Je pa ustvarjalec. Ivan Pre-
šeren-Žan, doma iz Završni-
ce pri Žirovnici, življenjski
sopotnik priljubljene pevke
Ivanke Kraševec, odličen
trobentar, član Alpskega
kvinteta, skladatelj številnih
skladb.
Izšla je njegova druga ka-
seta in kompaktna plošča
z instrumentalno glasbo, kar
je na našem trgu redkost.
Avtor skladb je v glavnem
Žan sam, Jože Privšek pa je
prispeval aranžmaje.
Sola nagrajuje tudi ta te-
den. Izžrebani so bili: Oto
Mlačnik iz Šentjanž-a pri
Dravogradu, ki dobi uro Šo-
la ter Matjaž Kašič iz Mirne
na Dolenjskem, Petra Berčič
z Jesenic in Sebastjan Dem-
šar iz Škofje Loke, katerim
bomo poslali po dve majici
Sola. Čestitamo!
Simona Hd220
ttek, 12. novembra, 18.00
okej: Olimpija Herlz-Celje (neposredni
renos)
Celjski hokejisti bodo v ljubljanski dvorani TivoU igrali odlo-
Ino srečanje za zmago v prvem delu državnega prvenstva,
eljani so doslej izgubili le enkrat, preizkušnja proti večkrat-
emu državnemu prvaku pa gotovo ena najtežjih doslej za ekipo
Bloruskega trenerja Vladimirja Krikunova. Toda, celjski hoke-
5ti se ne ozirajo več na tradicijo, statistiko in tabuje, zato nov
»dvig hokejistov Celja ni izključen.
edelja, 14. novembra, 10.30
edeljskl gost: Janez Vrečer
Pravšnji gost za dopoldansko Martinovo nedeljo bo gotovo
mez Vrečer direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in
inarstvo Slovenije, ki je pravzaprav edina državna institucija,
i ima sedež v Celju. O letošnji vinski letini, položaju, ki ga
ridelava in proizvodnja vina zavzema v slovenskem gospodar-
iva, o vinski kulturi in in še o čem se bo z Janezom Vrečerjem
Ogovarjal Robert Gorjanc.
edelja, 14. novembra, 12.30
i domačih logov
Martinova nedelja bo v oddaji Jureta Krašovca seveda marti-
ovsko obarvana. PrisluhniU boste lahko novim informacijam
' obnovili mnoga spoznanja o običaju, ki Slovencem veliko
omeni. Razglabljanje o krščenju mladega vina bo Jure pope-
rtl z mnogimi zgodbami, anekdotami, manjkal pa ne bo tudi
*kšen kulinaričen nasvet za martinovo nedeljsko kosilo,
onedeljek, 15. novembra, 20.00
rtiljak polk in valčkov
Tokratni gost Toneta Vrabla, novinarja in redaktorja
^rodno-zabavne glasbe na Radiu Celje bo ansambel Vaga-
'^^d, ki je pred dnevi izdal prvo kaseto v založbi Zlati zvoki
Ki.sovcu pri Zagorju. Domača glasba postaja vse bolj poslu-
^^d. očitno pa je, da je spremenenjeni termin oddaje še povečal
*vilo poslušalcev, zadnji ponedeljek je v oddajo poklicalo
-kordnih 19 poslušalcev,
^da. 17. novembra, 9.05
'adio Celje se skriva, poiščite nas
Tudi jeseni Radio Celje nadaljuje s ugankarsko-turistično
*<^iJo Radio Celje se skriva, poiščite nas. Na Celjskem in dru-
po Sloveniji je še veliko zanimivih krajev, ki jih je vredno
^dkiiti« in s pomočjo sogovornikov predstaviti način življenja
^'iikajšnjih ljudi.
ŠPORTNI PRENOSI - Ne-
davno srečanje radijskih po-
staj Slovenije v Podlehniku
pri Ptuju je bilo pomembno
tudi zaradi izmenjave mnenj
med uredniki posameznih
regionalnih in radijskih po-
staj. Ena od najbolj očitnih
značilnosti iz teh pogovorov
je, da šport postaja zelo po-
memben in zajeten del pro-
gramskega časa. Večji del te-
ga časa se namenja športnim
prenosom, ki imajo vse večji
delež pri trženju radijskih
programov. Radijski športni
neposredni prenosi tako niso
več domena samo nacional-
nega programa, enotna oce-
na pa je, da je osamosvojitev
Slovenije na tem področju
prinesla pozitivne posledice
in da bo v prihodnje razvoju
športne programske sheme
potrebno posvečati še več
pozornosti.
ŠOLA RETORIKE - Novi-
narka Nada Kumer je začela
obiskovati tečaj retorike
v Ljubljani, ki jo s sodelavci
pripravlja znani slovenski
retorik dr. Boris Grabnar.
Kultura govora je poleg poz-
navanja stroke in novinar-
skih žanrov najpomembnejši
del uspešnega dela v radij-
skem mediju. Pridobljene iz-
kušnje bo Nada Kumer v bo-
doče najbrž prenašala tudi
na nove sodelavce Radia
Celje.
ZLATI BOBEN - V Portoro-
žu se je v torek začel osrednji
slovenski marketinški festi-
val Zlati boben, na katerem
mediji, agencije in druge
marketinške organizacije
predstavljajo svoje stvaritve.
Na festivalu sodeluje tudi
NT&RC, ki brani lani osvo-
jeni zlati boben za najboljši
reklamni izdelek (radijski
EPP za Optiko Salobir) v ab-
solutni konkurenci. Nihče
v hiši si seveda ne dela iluzij,
da bi tako fantastičen uspeh
bilo mogoče p5noviti, verja-
memo pa, da bi se tudi letos
lahko dobro odrezali.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Unmik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVIateja
Pod jed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tciinike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
RADIJSKI SPORED
od 11. do 17. novembra
RADIO CELJE
četrtek, 11.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.00 Glasbene
novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-ih (RaS), 14.00 Jack pot,
14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš
Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle. 19.45
Zaključek sporeda.
Petek, 12.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS),6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre-
hodi, 12.00 Novice, 13.00 Danes od 13-ih (RaS), 14.00 Jack Pot, 14.30
BBC-Pregled evropskega tiska, 15.00 Šport ob koncu tedna, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika
na i, 17.45 Rumeni CE, 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche
VVelle, 19.45 Zaključek sporeda.
Sobota, 13.11,: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga
jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
10.00 Novice, 10.15 študentski servis, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val,
13.00 Danes od 13-ih (RaS) 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, osmrtnice, 18.15 Vročih 20, 19.30 Večerni program, 23.15
Zaključek spbVeda.
Nedelja, 14.11.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja - Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 15.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lepše
okolje, 10.30 športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Danes od 13-ih (RaS) 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega
tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Pika na i, 18.00 Lestvica 3, tri, III. & AS, 19.00 Radijski dnevnik
(prenos RaS), 19.25 Deutsche VVelle, 19.30 Večerni program, 20.00
Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone Vrabl), 22.00 Zaključek
sporeda.
Torek, 16.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 12.00 Novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-ih (RaS), 13.30 Teko vabi k nakupu,
14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaS), 16.10 Inšpektor Martinček, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Radijski dnevnik
(prenos RaS) 19.25 Deutsche VVelle, 19.45 Zaključek sporeda.
Sreda, 17.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž-
nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-ih (RaS),
14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Pika na i, 17.45
Pop loto, 18.05 Brane Rončel na RC, 19.00 Radijski dnevnik (RaS),
19.25 Deutsche VVelle, 19.45 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.45 od torka do petka, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sobotah do 23.15 ure, ob nedeljah pa od
8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3
MHz-stereo.
Št. 45 - 11. november 1993
Po velikem uspehu, ki sta ga
dosegla Neil Tennant in Chris
Lowe (PET SHOP BOYS) z pri-
redbo 14 let starega hita skupine
Village People >>Go West«, so se
ti odločili ponovno izdati single
z njihovo največjo uspešnico
»Y.M.C.A.«. Na B-strani singla
bo  seveda  originalna  verzija
skladbe »Go West«. Novi, tretji
single z zadnjega albuma »Very«
dua Pet Shop Boys (na sliki), bo
izšel 29. novembra.
Iz ameriških dance-klubov
prihajajo na evropske odre trije
mladeniči, zbrani v zasedbo
E.Y.C. Z glasbo, ki je mešanica
glasbe ameriških najstniških he-
rojev Kris Kross in angleških
East 17, so že prepričali Princa
in Whitney Houston, ki sta jih
najela kot predvozače na neka-
terih njunih evropskih koncer-
tih. Medtem ko se E.Y.C. poizku-
šajo s skladbama »Feeling Al-
right« in »Get Some« prebiti tudi
na evropske lestvice, pa se East
17 udinjajo ameriškim srednje-
šolcem. Evropa je za njih postala
premajhna (njihov prvi single
»House Of Love« je bil No.l kar
v osmih evropskih državah),
ameriško publiko pa si poizku-
šajo pridobiti podobno kot so si
najprej britansko; z nenehnimi
nastop4 po srednjih šolah.
Seattleški grungerji PEARL
JAM so samo v tednu dni prodali
950 tisoč kopij svojega drugega
studijskega albuma »Versus« in
s tem s prvega mesta ameriške
lestvice najbolje prodajanih
plošč izrinili someščane NIRVA-
NO in njihov album »In Utero«.
V veliki dvorani Cankarjevega
doma bo 15. novembra, ob 20.30
igral RAY ANDERSON'S ALLI-
GATORY BAND. Trombonista
in pevca Raya Andersona bo
spremljal sekstet v sestavi; Lew
Solof trobenta, Jerome Harris
kitara, Gregory Jones bas, Tom-
my Campbell bobni in Frank Co-
lon tolkala.
Še pred novim letom bo izšla
prva samostojna kaseta PAVLE-
TA KAVČA, veterana slovenske
ročk scpnc. Pavle je pel in igral
kitaro v skoraj vseh resnejših
ročk zasedbah iz začetka sedem-
desetih, najbolj znan pa je kot
vodja odlično skupine Oko, ki je
v začetku osemdesetih izdala
enega izmed boljših albumov
v zgodovini slovenskega ročka.
V na novo odprtem bistroju
Ally na Ljubečni pri Celju, vas
bo vsako soboto v živo razvese-
ljeval ALEX BASS, slovenski
rekorder po številu letos izdanih
kaset.
K eni izmed boljših slovenskih
»terasnih« zasedb, skupini ŠOK,
se je po krajši odsotnosti z glas-
bene scene spet vrnil Grega For-
janič, ki je sicer demonstrator
firme Yamaha. Grega je zame-
njal Dominika Kozariča, ki se je
odločil za samostojno kariero in
trenutno v studiu Metro končuje
debitantsko kaseto »Ti si mi
vse«.
Mreža za Metelkovo začenja
v nedeljo, 14. novembra, ob
20. uri v »Gala dvorani« v bivši
vojašnici na Metelkovi sezono
izrazito drugo-godbenih koncer-
tov. Kot prvi se bo predstavil
trio sestavljen iz newyorške vo-
kalistke SHELLY HIRCS, av-
stralskega godalca JONA RO-
SEA in angleškega tolkalca
CHRISA CUTLERIA.
ŠKUC-ROPOT pa za sredo,
17. novembra, ob 20. uri najavlja
koncert JOHNA HAMMONDA,
enega najvidnejših protagoni-
stov sodobnega bluesa. Ham-
mond je svojo prvo ploščo posnel
že leta 1962, kasneje pa je sode-
loval in nastopal s takšnimi veli-
kani kot sta Jimi Hendrix in
John Lee Hooker. Koncert bo
v Ljubljani v festivalni dvorani.
STANE ŠPEGEL
2i
Avseniki po Sloveniji
Novosti iz zaiožtje Heiiilon
Ansambel bratov Avsenik je
pri založbi Obzorja Maribor
Glasbenem založništvu Heli-
don Ljubljana, po kaseti izdal
še CD ploščo z naslovom »S
pesmijo po Sloveniji«.
Projekt prinaša pretežno
(osem izmed dvanajstih) in-
strumentalne melodije, ki jih
je ob spremljavi studijskih in-
strumentalistov Ansambla
bratov Avsenik, na kitaro odi-
gral najmlajši sin Slavka Av-
senika Gregor. Štiri glasbene
teme je v besedila prelil Ivan
Sivec, odpele pa so jih štiri
znane slovenske pevke. Na-
slovno skladbo »S pesmijo po
Sloveniji« je zapela dolgoletna
Avsenikova pevka Jožica Ka-
lišnik, študentka profesorice
Zlate Ognjanovič Irena Svol-
šak prepeva v skladbi »Bela
laboda«, Helena Blagne nav-
dušuje s svojim značilnim pet-
jem v skladbi »Ciganka, glej-^,
Andreja Camemik, pevka
z mehkim in nežnim glasom,
pa poje valček »Če bližnjega
rad imaš«. Posnetki so nastali
v Studiu Helidon. Kot ponava-
di so večino stvari za izdajo
postorili kar Avseniki sami;
glasbeni urednik založbe Heli-
don je Slavko Avsenik ml.,
ovitek za kaseto in CD ploščo
pa je oblikoval akademski sli-
kar Martin Avsenik.
Slaki - za domovino
Na novi, že tretji CD plošči
ansambla Lojzeta Slaka in
Fantov s Praprotna, sta zdru-
žena dva programa že izdanih
kaset; »Srečno mlada Sloveni-
ja« in »To smo mi prijatelji«.
Skladbe na projektu izžareva-
jo pripadnost domovini in pri-
jateljstvu, ki so odraz Slako-
vega čutenja in prispevek ob
vzdušju uveljavitve slovenske
države. Zasedba Slakovega
ansambla se je malo spremeni-
la, zvok pa je ostal v glavnem
isti. Iz vokalnega kvinteta je
nastal kvartet, instrumentali-
stom pa se je pridružil znani
slovenski kitarist Milan Fer-
lež, ki je prevzel tudi mesto
umetniškega vodje kvarteta.
Zlati srčelc '93
Na kaseti »Zlati srček '93«
je trinajst skladb, ki so bile
izvedene na 9. otroškem festi-
valu popevk v Velenju. Na njej
ob spremljavi znanih sloven-
skih pop skupin (Califomia,
Pop design. Čudežna polja,
Avia, Avtomobili, Abrakada-
bra in Peter Pan) nastopajo
mladi, še neuveljavljeni pevci,
stari do 13 let. Da je Zlati sr-
ček odskočna deska mladih
pevcev na poti na glasbeno
sceno, potrjuje vzpon pevk,
kot sta Sanja Mlinar in Anika
Horvat, dve mladi izvajalki
Katrina Supan in Valerija
Trobec pa sta sodelovali tudi
na mednarodnem x)troškem fe-
stivalu Modri biser Rovinja.
Prihodnji, 10. Zlati srček, bo
v Portorožu in bo postal med-
narodni, kot posebni gostje pa
bodo sodelovali predstavniki
italijanskega festivala Zlati
cekinček.
Duo Presstige
Darko Fekete (vokal) in
Željko Šergec (kitare) na glas-
benem področju delujeta že
petnajst let, štiri leta pa sta
povezana v duetu Presstige. Iz
anonimnosti sta se prvič pre-
bila leta 1989, ko sta v samo-
založbi izdala prvo kaseto, le-
tošnjo pomlad pa sta v sodelo-
vanju z Edvinom Fliserjem p.
Helidonu izdala kaseto »Ljt
bežen in prijateljstvo«, s pj
redbami znanih tujih evergr,
enov v slovenskem jezife
S sedanjim projektom, kase
»Zvezda mojih sanj«, nadalj)
jeta načrten prodor na scet
tudi z lastnimi skladbami. J
kaseti je devet pesmi s pop'
disco glasbo, namenjeno prei
vsem najstnikom. Pri snem
nju so duetu pomagali zn^
štajerski glasbeniki: Slave Ki
vačič (kitara. Čudežna poljj
Danilo Ženko (klavir, synt
bobni, bas kitara). Sreči
Kocbek (kitara), Bojan Podj
veršek (klavir, synth) in Rn
Miložič (spremljevalni vokal
Clintonov dvorni saxsofonist
Malo pozno, pa vendarle, je
tudi na slovensko tržišče prišel
drugi album Arta Porterja,
trenutno enega izmed najbolj
obetavnih saxofonistov na
jazz in funk sceni.
Album »Straight To The Po-
int« je logično nadaljevanje
Porterjevega prvenca »Pocket
City«, ki so ga samo v Ameriki
prodali v več kot 100 tisoč iz-
vodih, kar je za to zvrst glasbe
ekvivalentno nekaj milijonski
nakladi kakšnega pop zvezd-
nika. Art Porter na svojih dveh
albumih enakopravno obrav-
nava in obvladuje tako alt kot
soprano saxofon, oba instru-
menta pa odlično dopolnjujejo
še dodatni pihalci in funkoid-
na ritem sekcija, rezultat pa je
z energijo nabita in dokaj me-
lodična glasba, všečna tudi si-
ceršnjim nasprotnikom jazza.
Art se z glasbo ukvarja že od
mladih nog, saj je z očetom
Artom Porterjem St., znanim
jazz pianistom, že v najstni-
ških letih veliko nastopal po
klubih v okolici Little Ročka
v Arkansasu. Večkrat je nasto-
pil skupaj z sedanjim predsed-
nikom ZDA (v tistih časih je
bil »samo« guverner) Georgom
Clintonom, ki je zaradi Porter-
jev spremenil celo zakon, ki ni
dovoljeval mladoletnim ose-
bam nastopati v nočnih klu-
bih. Predsednik Clinton je
Porterja in njegov kvartet, kot
navdušen in ne pretirano ta-
lentiran saxofonist, letos že
nekajkrat povabil na zasebne
zabave v Belo hišo, ki so se
ponavadi končale s saxofon-
skim dvobojem med Clinto-
nom in Porterjem.
Pred komaj 31-letnim Ar-
tom je gotovo še bleščeča kari-
era, z vsakim njegovim novim
albumom in koncertom se šte-
vilo fijegovih privržencev po-
večuje. Z njegovim poznava-
njem glasbe in stilno neobre-
menjenostjo (oče ga je naučil
poslušati in ljubiti vse zvrsti
glasbe, od Mozarta pa vse
soul in funk zveznikov Eai
Wind & Fire), lahko od nj(
v nekaj prihodnjih letih prii
kujemo še veliko svežih
kvalitetnih glasbenih st)
ritev.
STANE ŠPEGl
Št. 45 - 11. november 1993
'27
irikend za vikende
iTisti, ki podrobneje
hremljajo slovensko zabav-
p glasbo na kasetah, an-
imbel Vikend iz Radeč ver-
|t0O kar dobro poznajo, saj
I izdal že dve kaseti.
j,»Vikendi« so se zbrali pred
Lrimi petimi leti, kmalu
>tem pa so se na Pop delav-
[ci predstavili tudi širši
jvTiosti. Ejnalu zatem je iz-
h njihova prva kaseta, tik
fed vojno za Slovenijo pa še
uga - Vse naše štorije.
prvem obdobju so se naj-
č ukvarjali z lastno pro-
kcijo, iskali so svoj stil,
stopali pa samostojno ali
t spremljevalni bend.
Po izidu zadnje kasete so
kaj časa spali spanje pra-
čnega, potem pa so nekoli-
spremenili zasedbo in zo-
t pljunili v roke ter pričeli
emati. K sodelovanju so
peli pritegniti Ota Pest-
rja. »Oče« ansambla Mar-
Mrežar ugotavlja, da jim
končno uspelo izoblikova-
svoj stil, kar je za vsak
nd sila pomembno. V tem
mreč tiči njegova prepoz-
\T10St.
Vikend sedaj v modernizi-
iiem studiu v Novem me-
i  pri   tonskem   mojstru
Matjažu Bosanu snema novo
kaseto. Izbor novih skladb
bo zelo pester. Za šolsko
mladino so napisali pesmico
Glavni frajer, na kaseti pa
bo tudi nekakšna smučarska
himna, ki jo bodo prepevali
na spomladanski smuki, saj
bo kaseta izšla februarja pri-
hodnje leto. Ansambel Vi-
kend bo posnel še nekaj lju-
bezenskih pesmi, sedaj pa
nastaja skladba, ki jo name-
ravajo predstaviti na letošnji
Pop delavnici. Bobnar Aleš
Breznikar meni, da bo to
prava stvar in da se bodo za-
gotovo uvrstili v finale. Po-
leg obeh že omenjenih v ben-
du sodelujejo še pevec Ciril
Dolinšek, klaviaturist Jure
Šalamon in kitarist Aleš
Bombek.
Ansambel Vikend bo na-
stopil v novembrskem TV
varieteju, kjer bo predstavil
nove skladbe. Člani si želijo.
da bi se z novo kaseto njiho-
va glasba razširila v celoten
slovenski prostor, saj so se-
daj bolj ali manj omejeni na
Dolenjsko in Štajersko. Za
predstavitev nameravajo iz-
delati poseben show pro-
gram, primeren za diskote-
ke, saj sledijo modernim
trendom. Nastope imajo pri-
lagojene tudi za osnovnošol-
sko mladino.
Potem ko bodo posneli ka-
seto, bodo začeli pripravljati
poseben program za nastope
v tujini, ki so jo že okusili in
jo nameravajo še večkrat
obiskati. Jaz pa si, drage
bralke in bralci, želim, da bi
tudi vam kdaj v kakšni di-
skoteki, na šoli, veselici ali
v dvorani Vikend olepšal vi-
kend.
SLAVC L. KO VAČIČ
>op loto
Nihče ni napovedal pravil-
!ga vrstnega reda skladb,
igrada, ki jo podeljuje
bnzor oddaje Pop loto, Op-
ta Salobir, je sedaj vredna
lOO SIT. Za skladbe, ki jih
je izbral Stane Špegel, lahko
glasujete v sredo, 17. novem-
bra. Kupone pošljite na na-
slov: Radio Celje, Prešerno-
va 19, Celje.
Poperček?
Piše Aleš Jošt
Poslušam Ekatarino veliko
na radiu, prižigam že četrti ci-
garet odkar buljim v prazen
list in razmišljam o tisočih
stvareh, ki jih moram čimprej
spraviti na papir, pa naj košta
kolikor hoče. V tejle glasbeni
ropotarnici se včasih počutim
kot lubenica v gajbi za jabol-
ka, kjer imam nekaj strogo
omejenega prostora, a je tako
samotno, da bi najraje zatulil,
zbral vse svoje moči in z eks-
plozijo izpljunil te tri bataljo-
ne pečk iz slastne sredice na-
ravnost v fris mimoidočim in
bi se me potem spominjali vsaj
kot tiste čudaške buče, ki se je
razpočila iz bogvekakšnega
razloga ravno takrat, ko so oni
šli mimo.
Saj mogoče res ne gre od
glasbenih perfekcionistoy, za
kakršne so nekoč razglašali
novosadsko-beograjsko skupi-
no Ekatarina, pričakovati ru-
ralne žagaške revolucionarno-
sti, vendar pa po tejle predsta-
vitvi njihove nove plošče »Ne-
ko nas pasmatra« na Drugem
valu, ne moreš reči druga, kot
da so precej medlo zajaukali,
stereotipno in za prvič zelo
dolgočasnQ. No in poglejte
vraga, takole kdaj napišem
kakšno mizemo, pa me že ima-
jo nekateri za glasbenega kri-
tika, kar seveda še zdaleč ni-
sem. Res pa je, da ne prenašam
biznisa v glasbi, pa naj gre tu
za cvenkoidno pop-rock godlo
ali pa za Firštovo parasimpa-
tično sfinktersko iznajdbo, za
katero je čisto možno, da se
imenuje klub Odeon, vsekakor
pa, nam sicer imaginarni, iz-
brani eliti ponuja ob sobotni
dopoldanski kavici, kajneda.
še pol urce tega in onega, kak-
šen glodalni kvartetek, pa tu
in tam še artiste z oficijelnimi
poezijami v roki, malo magije
in potem: »Res lepa obleka, pa
čevlje gotovo niste kupili pri
nas. Zadnjič pa vas ni bilo na
tenis, pač pa sem zadnjič pro-
bala fitnes in ne boste verjeli
kako fantastično se človek po
tem počuti!« Brrr. In dragi
moji, nikar se potem ne čudite
kam grejo denarci iz luknjaste
kulturniške malhe, saj udobje
in intima, to pa stane, ali vam
še ni jasno. Pa vse skupaj
sploh ni tako smešno, da ve-
ste, ...ah kline vas gleda! Par-
don prosim, sem pa res ne-
roden !
Tako, v Celju še vedno ni-
mamo mladinskega kluba,
kjer bi lahko nemoteno ropo-
talo, zato bom ropotal tule,
vsem na očeh, dokler ne bodo
sive eminence dokončno pocu-
kale za tasive urednikov, kar
se bo po moje zgodilo prej, kot
pa da bi nam namenili kakšne
ustrezne prostore. In tu so še
fantastični športni rezultati
naših someščanov, mimo kate-
rih nikakor ne moremo in ne
moremo, in še teta Evropa nas
gleda in sploh smo vsi presra-
ni. Urja, urja urja, kako včas'
paše burja. Pojdite rajši malo
v naravo, dokler še ni prepoz-
no, boste videli, nekaj se vam
bo gotovo zazdelo, ni hudič!
Št. 45 - 11. november 1993
2?
A Človek ne more...
So ljudje in so ljudje. To zgodovinsko izjavo je nekoč,
pred davnimi časi, ko sem se pričela ukvarjati s tovrstnimi
vprašanji, »izpustila« prijateljica.
Nekateri smo takšni, drugi so drugačni. Nekateri so
sitni, zaljubljeni, zateženi... drugi so prijetni, ljubljeni,
srečni.
V bistvu pa je vsak človek puščava (ali džungla?) zase.
In krasno bi bilo, če bi se vsaka puščava navadila na to, da
je ob njej še tisoče puščav in da ji kljub temu, da so vse
puščave puščave, ni nobena popolnoma enaka...
Vsak človek ima v sebi nekaj, kar pritegne, in nekaj, kar
odbija. Dosti je odvisno tudi od dejstva, kako, na kakšen
način te sprejemajo soljudje. Če te ne razumejo, te v bistvu
niti sprejeti ne morejo. In kljub že tako zguljeni in ogu-
ljeni frazi »sprejmi človeka takšnega, kot je,« se marsikdo
niti ne trudi preveč, da bi mu to uspelo...
Je zato na svetu toliko sovraštva?
NINA M.
17
Pretekli teden Nina, danes
Simon, naslednjič pa... Kdo
bi vedel, kdaj bo konec teh
naših teen-valovskih žurk,
ki se bodo očitno zavlekle
kar do novega leta.
Četudi tokrat ni bilo tako
glasno kot v prejšnji oddaji,
naj vam vseeno zaupam, da
smo na Teen-valu praznovali
še en rojstni dan, in sicer Si-
monov. Čeprav smo se naj-
prej prestrašili, da ga sploh
ne bo, se je takoj po tistem,
ko so se kazalci premaknili
nekaj čez dvanajsto, le pri-
kazal. Sicer res z glavobo-
lom, ampak vseeno.
Tema Teen-vala je bila to-
krat ples. Vendar ne obredni
ples, kot bi kdo utegnil po-
misliti, temveč ples, s kate-
rim se srečamo v diskotekah
in raznih klubih.
Kljub temu, da niste bili
preveč zgovorni, naj vas po-
tolažim. Popolnoma vas ra-
zumemo. Zvečer greste ven,
na žure, v lif e...
Potem pa spite in prespite
Teen-val. Hja.
Po oddaji sicer nismo za-
plesali, bilo pa je vsekakor
veselo, posebej ob pogledu
na veliko torto s še večjim
dinozavrom. Simon kar ni
mogel verjeti svojim očem,
pa tudi nihče drug ne, saj je
Nina prav resno vzela vlogo
fotoreporterja in skorajda ni
bilo trenutka, ki ga ne bi
ovekovečila na filmu. Vse
dokler torta ni bila po na-
pornem delu z edinim mož-
nim nožem, ki bi kaj težko
upravičil svoje ime, vendarle
razrezana. Sicer je potem
dokaj slabo izgledala, ven-
dar to dejstvo ni bilo tako
moteče, da je ne bi v kratkem
zmanjkalo. In še dobra je bi-
la. Da boste vedeli.
ALJA FERME.
Tišina
Tišina... tišina... tišina.
Zrem v naravo in ure in
ure sanjarim. Želim si, da bi
bila spet pomlad, polna lju-
bezni. Ne, ni je; v meni je
tista hladna jesen.
Zrem v otožno sivino neba,
cest in ljudi. Veter pihlja in
listje odpada v tišino. Malo
se zamislim, nato se vpra-
šam, zakaj neki je jesen tako
pusta in žalostna.
Tudi večer je mrzel in
pust. Večinoma je oblačno,
deževno vreme. Nič več ni
cvetja na travnikih, vse je
pusto...
Slišim šelestenje lip in
trav. Ko zaslišim, da dežuje,
se mi v srce vrača žalost,
otožnost. Ker vem, da polet-
ja ni več.
Jesenski dež je tih, sa-
moten ...
Dnevi tečejo, vsi so ena-
ki... Mrzla jutra, megla,
temni oblaki, dež in tu in
tam malo sonca. Potem pa
zopet tiha noč...
Sama je.
V kotu sedi in gleda pred-
se. In v njenem mladem srcu
je žalost.
Premišljuje o dneh, ko je
bila srečna in vesela. Le kam
so odšli tisti časi?
Ni jih več, odšli so skupaj
z njeno mladostjo. Le kje so
vsi, ki so bili takrat z njo?
Nihče več ne pride, sama je
ostala... Sama v svojem
majhnem kotu in solze ji pol-
zijo po obrazu. Sprašuje se:
zakaj, zakaj vse to? Zakaj
sem morala ravno jaz ostati
sama? Zakaj? A odgovora
ona ne ve. Mogoče ga ve
usoda...
IRENA

Razmišlja (in piše):
Igor Feketija_
2. del
Ne uničujemo pa se le eko-
loško, temveč tudi na razne
druge načine. Eden teh, ki
nam je še vedno blizu, pred
nekaj leti pa se nas je celo
dotikal in grabežljivo stego-
val svoje krvave kremplje po
nas, je vojna z vsem, kar pri-
naša. In tu se ustavi moje
razmišljanje, tu naletim na
nekaj, česar (ob kopici dru-
gih stvari, povezanih s člove-
kom) nisem nikoli razumel
in mislim, da tudi nikoli ne
bom. To so duše povzročite-
ljev strah vzbujajočih, krva-
vih, nečloveških prizorov,
kakršne žal lahko vsak dan
vidimo v osrednjih televizij-
skih informati\Tiih oddajah.
Na nek način si sicer lahko
predstavljam občutek zma-
goslavja v generalovem srcu,
ko vidi strmoglavljajoče na-
sprotnikovo letalo, a ne mo-
rem si predstavljati, kako
malo nežnosti oziroma gole
normalnosti ima v sebi, da
lahko dovoljuje, ali pa celo
načrtuje in ukazuje akcije
ubijanja nedolžnih ljudi.
In prav zanima me, kakšni
občutki se ga lotevajo, ko
ostane sam s svojimi meda-
ljami in zmagoslavjem na
mrtvem, sivem, pustem po-
gorišču, polnem nedolžnih
mladeničev, ki so bili prisi-
ljeni iti v ta krvavi nesmisel,
v to krvoločno klanje za ko-
risti nekoga drugega, ki ima
vsekakor dovolj vsega, in še
proti nekom, ki ga sploh še
niso videli ali slišali zanj in
ki jim v življenju še ni skrivil
lasu ali se jih dotaknil in ki
je bU verjetno prav tako pri-
siljen v to krvi željno morijo
kot oni sami. Ali ob vsem
tem krivec tega ne občuti ni-
ti najmanjšega drobca žalo-
sti, sramu nad tem, kar je
storil, niti malo sočutja do
svojih in nasprotnikovih vo-
jakov ali njihovih svojcev, ki
ob boleči izgubi verjetno še
bolj trpijo, kot je poprej nji-
hov oče ali sin na bojišču...
In kako lahko nek vojaški
pilot (pa čeprav je prisiljen)
strelja in bombardira vse
pod sabo, nič krive ljudi,
otroke, pa tudi živali in stva-
ri, ki verjetno stojijo na svo-
jem mestu že stoletja; ali ni
bO nikoli kje v naravi in ni
opazoval njenih čudežev; ali
ni bil nikoli tudi sam otrok,
živahen in razigran, ali ni ni-
koli pomislil, kako je sede-
mletnemu šolarčku, ko mora
zaradi njegovih granat iz za-
klonišča? S kakšnim smi-
slom, s kakšnim namenom in
na koncu koncev s kakšno
pravico uničuje nekaj, kar je
za svoj nastanek in razvoj
potrebovalo tudi tisoč let? In
kako lahko vTŽe granato
v vrsto ljudi, ki čakajo na
knih in vodo, da ne umrejo
od lakote v zaklonišču, j
prav dobro ve, kakšne bo
posledice eksplozije te n
gove smrtonosne granate?
In če ob vsem tem obst
vsaj malo obžalovanja n
storjenim zločinom, zakaj
potem ne upre ukazom s\
jih nadrejenih? In če jim
ne more povedati resn
v obraz, zakaj meče grani
prav tja, kjer je največ i
dolžnih ljudi?
Nadaljevanje prihodu
O časopisu
.. .Prosili so, če lahko pri-
mejo to čudno reč v roke, da bi
začutili, kako je težka in kako
šumi pod prsti. Obljubili so, da
bodo zelo previdni, da se ne bi
kaj pokvarilo ali strgalo. Po-
dajali so si jo iz rok v roke, kot
bi imeU kakšno svetinjo, ki je
prišla iz onstranstva. Previdno
so božali papir s prsti, poslu-
šali, kako šušti, in se predajali
tiskanim črkam...
Mar ni bil časopis moja dav-
na želja, in vse spoštovanje, ki
so ga izkazovali moji iznajdbi,
je tudi meni grelo srce s po-
nosom?
.. .Med preostankom cere-
monije je časopis potoval od
skupine do skupine po vsej
čudni dvorani; niti za trenutek
ga nisem spustil izpred oči.
Sedel sem, neobčutljiv za vse
okoli sebe, potopljen v naj-
globje zadovoljstvo in se opa-
jal z veseljem. Da — časopis.
Bilo mi je kot v nebesih in mi-
slil sem, da sem vsaj enkrat
občutil blaženost - pa četudi bi
je nikoli več!
(Mark Twain, Jenki na dvoru
kralja Arturja)
Edina stvar, ki ne bo i
koli minila, je Sat,
Barbara. i
(Poslednji gr?
v Ljublja
Zvoic glasu
v ozkih ulicah
zaslišim zvok glasu
temna megla me objema
dobro vem; ti nisi tu
Korak s korakom stopa
pod težkim kamenjem,
a v moji glavi luknja,
pomisliti ne smem
ker če bila bi skupaj
rekel bi ti
pridi greva drugam
nekam daleč od doma
nekam daleč stran.
V ozkih ulicah
zaslišim tvoj odmev
v sebi čutim tvoje besede
tvojo pesem in napev
dlani močneje stiskam
a v srcu me tišči
če koga kdaj sem ljubil
to, veš, bila si ti.
PRIMOŽ
Lenny Kravi tz
Rosemarv
Little Mary was five years old
Her parents left her, she was out in the cold
Alone to live and find her way
In this great world of heartache and pain
Eyes of brown, matted locks of gold
Herflowered dress is tattered and soiled
Tear stained cheeks, her feet cold and bare
Who could have left a child so rare
Rosemary your day wiU come
He loved you so He gave His only son
Keep the fight in your soul
Stay down on your kness
Fm begging you please
Hold onto the beads at your heart
A buming heart and tifed eyes
Howling winds for lulabys
No one there to soothe her fright
Nowhere to tum but the inward light
Because life is for believing
That your heart can tum to gold
Ali you need is Christ to receive it
There's eternal life for every soul
Rosemary your day will come
He loved you so He gave His only son
Keep the gaith in vour soul
Stay down on your knees
Fm begging you please
Hold onto the beads at your heart
He loves you He needs you He wants you
So don't let Him down
Št. 45 - 11. november 1993
29
jOjub temu pa je v 17. stoletju pivo po-
2I0 pomemben konkurent vinu, ki ga je
jČasi izpodrivalo. Pivo je postalo običajna
jača nižjih in srednjih slojev po mestu,
er je bilo tudi največ pivovarn. Pivo je
10 vedno cenejše od vina, poleg tega pa je
ovek po vinu lačen, medtem ko je pivo
,lno kalorij. Zato je poraba piva od druge
jlovice 18. stoletja dalje hitro naraščala,
edtem ko so v stoletju 1800-1900 v mo-
irhiji vino podražili trikrat, so pivo samo
i^akrat. Seveda pa vzroki za razvoj »pivo-
vstva« leže tudi v tehničnem razvoju pi-
)vamištva in v boljšem okusu piva. Teh-
Čni napredek v pivovamištvu 19. stoletja
bil namreč izreden, medtem ko je na
■ugi strani vinogradništvo (zaradi trtne
j) prejemalo udarec za udarcem.
Če so na primer na Dunaju leta 1736
)pili trikrat toliko vina kot piva, so ga leta
'54 le še dvakrat, ob koncu 18. stoletja pa
bila poraba piva že večja od porabe vina.
naraščajočo urbanizacijo se je seveda po- ]
ošnja piva še okrepila, tako v mestih kot
idi na podeželju. Na začetku 19. stoletja je
la letna poraba piva v Avstriji od 20 do 30 j
rov na osebo, konec istega stoletja pa že
I litrov.
Žganje, ki so ga v srednjem veku uporab- ]
ili kot zdravilo, (kar je še dandanašnji^
iljubljen izgovor, kadar se pije žganjica),
prišlo v uporabo kot pijača šele v 16. šte-
tju. Lekarnarji so bili prvi, ki so se ukvar-
11 z destilacijo. Le-ta naj bi služila le
v zdravstvene namene, česar pa iz pohlep-
nosti za dobičkom niso vedno upoštevali.
V Ljubljani so morali že leta 1571 pozvati
mestnega sodnika, naj glede na hude čase
(komaj ugnana kuga) prepove prodajanje
žganja. Vir iz leta 1626 pa nam govori, da
v Ljubljani nek gostilničar poleg vipavca,
terana in mošta toči tudi žganjico.
»Žganje le za zdravilo velja; naši rajni so
ga v omarico zaklepali in le po žlici dali,
ako je komu slabo bilo. Zdravo je žganje
požreti, kadar v kako nezdravo sapo greš
ali kaj posebno težkega delaš. Po nekih
krajih pa žganje iz podzemljic ali laške
repe, iz bele pešce, iz sadja in iz zrnja
delajo, si ljubi kruhek v strup spremenijo
ter dušo in truplo morijo. Žganje truplo
mori in kakor živi ogenj po vseh udih
šviga; kdor se ga preveč napije, mu začne
iz grla goreti. Mozeg se po kosteh suši,
želodec krči, udi tresejo, lice kuhano ko
rak ali pa bledo ko prst. Prva bolezen
žganj epi vca pobere, nobeno zdravilo se
takega ne prime. Kakor vešča hodi okrog
in v mladih letih omaga.
(Anton Martin Slomšek)
V 17. stoletju se je žganjekuha postopoma
uveljavljala, kljub temu pa je bilo žganje
vse do 18. stoletja predvsem slavnostna (in
zdravilna), nevsakdanja pijača. Na preho-
du iz 18. v 19. stoletje pa so se žganjekuhe
povsod močno razširile, zlasti v hribovitih
področjijli, y LiiibUam so leto 1698 prepo-
vedali kuhati žganje zaradi pomanjkanja
rži in žita. Ponekod na kmetih (na idrij-
skem področju) so kuhali brinjevec, ki je bil
- kot poroča Lipič - zelo priljubljen tudi pri
ljubljanskih meščanih. Poročila, da je pitje
žganja in alkoholizem med podložnUci zelo
razširjeno, najdemo že v 18. stoletju, pred-
vsem na Tirolskem, na Koroškem, Gornjem
Štajerskem in Salzburškem.
V mestih pa tudi na začetku 19. stoletja
žganje ni bilo običajna pijača, tudi pri niž-
jih slojih ne. V Mariboru je Jakob Felber
ustanovil industrijski obrat za izdelovanje
likerjev in žganja v Pristaniški ulici, ki je
bil prvi mariborski obrat na parni pogon.
Na Koroški ulici v Mariboru pa je delovala
tudi tovarna rozolja. V Ljubljani je bilo leta
1834 le 8 žganjckuh, ki so proizvedle 4000
veder (1 vedro je 40 dunajskih meric) žga-
nja. Tudi povprečna letna poraba žganja na
osebo je bila izredno nizka, saj je vsak
Ljubljančan v povprečju spil le nekaj več
kot liter žganja letno. Seveda statistike la-
žejo, kajti tisti, ki so ga pili, so ga spili
bistveno več od povprečja. Pravi žganjepiv-
ci v Ljubljani in drugih slovenskih mestih
so bili na nivoju povprečne avstrijske pora-
be. Leta 1840 pa je bila letna poraba žganja
v Avstriji 9,5 litra na osebo, leta 1890 pa 4,3
litre, pri čemer je že treba povedati, da ob
koncu stoletja statistika govori o porabi
špirita in ne navadnega žganja.
PODJETJE ZA GOSPODARSKO SVETOVANJE d.0.0., MARIBOR
Uspešne prodaje na domačem ali tujem trgu danes ni mogoče več
doseči brez načrtnega marketinškega pristopa. Naš tim
strokovnjakov vam v ta namen ponuja
MARKETINŠKE STORITVE
- maricetinško svetovanje,
- prevzem kompletnega marketinga do stopnje uspešne prodaje,
- oblikovanje ustreznega marketinškega spleta (izdelek, cena,
prodajne pod, komuniciranje),
- izdelava letnih marketinških planov,
- izvajanje domačih in tujih tržnih raziskav,
- iskanje domačih ter tujih dobaviteljev in kupcev.
Pozivamo vas, da nas v zvezi z vašimi problemi ali zamislimi
pokličete, prepričani smo, da bomo našli skupne rešitve.
NAŠE ZNANJE - VAŠ USPEH
Finea d.o.o.. Vita Kraigherja 10, tel.: 062^2-312, fax: 062y223-143
Za delo in zaposlitev v trženju in oskrbi, v tehnologiji
in pripravi proizvodnje, iščemo mlade, delovne in
ambiciozne
diplomirane inženirje elel(tronike
diplomirane inženirje strojništva
diplomirane ekonomiste ali
ekonomistke
Vabimo vas v kolektiv, katerega jedro tvorijo strokovnja-
ki in delavci nekdanjega podjetja Gorenje Elektronika.
Naši novi izdelki - televizorji, satelitski sprejemniki in
barvni monitorji - so konkurenčni na domačem in na
vseh tujih tržiščih. Naš izvoz že dosega 5 milijonov DEM
mesečno.
Če vas ni strah obilice dela, če ste se pripravljeni
spoprijeti z vedno novimi nalogami, potem ne oklevajte.
Ker je pogoj za zaposlitev znanje angleškega ali nem-
škega jezika, vas prosimo, da originalni slovenski vlogi
dodate tudi lastnoročno napisano kopijo vloge v angle-
škem ali nemškem jeziku.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na direktorja ali
njegovega namestnika, telefon 853-608 ali 851-143.
Ponudbe zbiramo do 15. 11. 1993 na naslov: ELEK-
TRONIKA d.o.o. VELENJE, Partizanska 12, 63320 Ve-
lenje.
Mame II.
Piše Mojca Belak
ijSoj svetlobe, ki je prihajal
^a sivih zaves, je izdal dve-
tno deklico, ki je dan za
»em gledala televizijo, med-
ni ko je bila njena mati na
Hu. Soj svetlobe skozi okno
Idnevni sobi je bil tudi Jessi-
edina zveza z zunanjim
letom, saj ji je od jutranjega
rogiama do večernih poročil
elala družbo samo peščica
|rač na tleh v dnevni sobi,
zpostavljenih v bližini krož-
ka s sendviči in velike sko-
tle s pijačo. Jessica Colwell je \
ila celo leto pet dni na teden
0 devet ur in več sama doma,
ledtem ko je njena mama ho-
lla v službo.
aj so rekli...
Sodnik Michael Harison
lall, ko je Jessicino 23-letno
later Heidi Colwell obsodil
ipol leta zaporne kazni: »Pri
roku je prvo to, da gledate
»j. Prav gotovo bi se našlo
1 kaj drugega, namesto da ste
' pustili samo doma po ves
^ - tega ne bi narediU niti
k« *
Virginia Bottomley, mini-
[fica za zdravstvo: »Početje
[^idi Colwell je neopravič-
.Soseda: »Mislim, da je prav,
^ So bili strogi z njo, nima pa
''^isla, da so jo vtaknili v za-
Ne bo je izučilo, da tega
bi še kdaj ponovila.«
^akrat seveda ni nihče (ra-
r^'^ novinarjev oziroma novi-
^■"k) pomislil, kako se bo po-
'^ila mala Jessica, ko svoje *
'^'^e pol leta sploh ne bo veči
'^^vala doma. 1
Predzgodba
Heidi, hčerka socialne de-
lavke, je bila še najstnica, ko je
zanosila. Fant jo je zapustil in
ko je rodila, je zaprosila za dr-
žavno podporo in se odselila
v obmorski Southend v dom
- nekakšno pribežališče za re-
veže. Tam je ostala dve leti,
dokler ji ni stric ponudil služ-
be v svoji potovalni agenciji.
Z veseljem se je odrekla soci-
alni podpori in se avgusta
1991 preseUla v manjši kraj
Lower Quinton, od koder se je
nameravala voziti v službo.
Najela je sodobno opremljeno
hišo hi hčerko prva dva mese-
ca vozila k varuški. Toda raču-
ni se niso izšli tako, kot je pri-
čakovala. Heidi je zaslužila
500 fimtov mesečno, 100 fun-
tov je porabila za najemnino,
200 za varuško, tako da ji je
ostalo samo po 50 funtov na
teden za hrano, obleko, ogre-
vanje in druge izdatke.
Ko je deklica zbolela, je bila
Heidi prepričana, da je bilo te-
ga krivo okolje pri varuški, za-
to je začela iskati novo var-
stvo. Kot se je izkazalo, je bilo
še dražje od prvega, zato je
najprej zaprosila za popust pri
državnem varstvu, toda ker je
mest izredno malo, Je.ssice ni-
so sprejeli. Oktobra 1991 se je
tako odločila, da bo hčerkico
puščala samo doma in se bo
v času kosila pripeljala pogle-
dat, kako ji je. Deklica se je
lahko igrala v dnevni sobi
(kjer je bil ves čas prižgan te-
levizor), lahko je bila na hod-
niku ali v svoji sobi - mama je
zaklenila samo kuhinjo in ko-
palnico, ki sta bili po njeni
presoji najbolj nevarni. Toda
samota je otroka plašila, mala
Jessica se je v času kosila okle-
pala mame in ji ni pustila odi-
ti, zato se je Heidi poleti 1992
odločila, da opoldne ne bo več
hodila domov, ker je bilo krat-
ko srečanje za obe čustveno
prenaporno. Izračunala je, ali
se bo stemnilo, še preden se bo
vrnila domov, in takrat je že
zjutraj prižgala v dnevni sobi
luč, da Jessica ni ostala v trdi
temi. Medtem ko je njena ma-
ma bogatejšim družinam pro-
dajala počitnice v Disneylan-
du, je mala hčerka sedela do-
ma sama in gledala televizijo.
Tudi ko so v hišo vdrli policisti
v spremstvu socialnih delavk,
so Jessico našli pred TV ekra-
nom in menda je bila prav ve-
sela, da je dobila družbo.
Odmevi
Verjetno Heidinega početja
res ni mogoče opravičiti, kot je
pametno izjavila britanska
ministrica za zdravstvo, toda
nekaj bi se vendarle dalo spre-
meniti v državi, ki se tako ma-
čehovsko obnaša do družin
z enim samim roditeljem ali pa
do družin, v katerih delata oba
starša, v državi, kjer so ženske
še vedno pogosto slabše plača-
ne kot moški, v državi, kjer
plačujejo ženske in neporočeni
moški deset odstotkov več
davka kot poročeni moški (ker
jih država označuje za »hrani-
telje družine«), v državi, kjer
živi dva milijona dvesto tisoč
otrok (torej več, kot je vseh
Slovencev) samo z enim star-
šem, hkrati pa je v vsej Brita-
niji na voljo samo 106.800
mest v vrtcih in 254.300 mest
pri prijavljenih varuškah.
Morda bi gospa ministrica
Virginia Bottomley namesto
preprostih vzklikov zgražanja
raje povedala, kaj se zgodi
s preostalimi 1.838.900 otroki,
ki živijo samo z enim rodite-
ljem (večinoma z materjo), če
ta slučajno najde zaposlitev in
mora petkrat na teden na delo?
V veliki meri jih varujejo stari
starši, vehko mladih samskih
mater (zlasti najstnic) tudi ne
dela in živi od državne podpo-
re v skoraj človeka nevrednih
razmerah. Toda vse prav goto-
vo ne zapadejo v naštete kate-
gorije. Prav verjetno je torej,
da Heidi Colvirell ni edina bri-
tanska mati, ki pušča otroka
samega doma brez varstva, je
pa prva, ki so jo odkrili in ki so
ji sodili ter o njej pisali novi-
narji za precej višje plače, kot
je bUa njena.
Epilog
Heidi Colwell so konec av-
gusta spustili na prostost
z utemeljitvijo, da je njena
hčerka že dosti pretrpela. Ta-
krat so tudi pojasnili, da Heidi
»niso mogli kar takoj obsoditi
samo na pogojno kazen, ker bi
dalo to napačen signal tistim
staršem, ki jih tudi mika, da bi
svoje majhne otroke puščali za
daljši čas same doma«. Med-
tem pa britansko otroško var-
stvo ostala loterija, na kateri
so mnoge mlade družine prisi-
ljene igrati na srečo.
Št. 45 - 11. november 1993
št. 45 - 11. november 1993
št. 45 - 11. november 1993
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
F*ravite, da so vam všeč naj-
bolj »nore« kombinacije obla-
čil? Pravzaprav mešanica sti-
lov, nekaj, kar je še najbolj po-
dobno neurejenosti, a daleč,
daleč stran od zanemarjenosti?
V svetu, pa tudi naši domači
modni ustvarjalci, so takšen
način oblačenja letos poime-
novali grunge, v njem pa je
dovoljeno skorajda vse. Dru-
gače povedano, le malo je ti-
stih stvari, ki bi bUe prepove-
dane. Lahko nosite knlo in
hlače sočasno, telovnik si lah-
ko nadenete preko suknjiča,
pri vsem skupaj pa je dovoljen
tudi ščepec pretiravanja.
Ni kaj, svoboda oblačenja
pride v grunge stilu povsem do
izraza, vprašanje je le, ali je
vam (pa tudi okolici) takšen
način blizu in dovolj povšeči,
da se boste zanj odločili.
Ce še vedno tehtate argu-
mente za in proti, naj vam na-
mignemo še nekaj. Grunge lju-
bi nenavadna pokrivala, od
kapice s cofkom na koncu, ki
je nekako rezervirana za malč-
ke, do ekstravagantmh klobu-
kov in čepic, ki jih je že kar
težko opisati in je zato najbo-
lje malce pobrskati po modnih
revijah in trgovinah.
Uredništvo
Prihaja grunge
v tujih, pa tudi domačih
medijih, ki seznanjajo modne
navdušence z najnovejšimi
trendi, pogosto mrgoli vsemo-
gočih tujk in učenih izrazov
- žal se bolj redki potrudijo in
manj poučenim tudi razložijo,
kaj vse to pomeni.
Pa se zato posvetimo vsaj
enemu izmed teh izrazov, stilu
grunge (izgovorjava grandž),
ki ga srečamo v trenutni modi
na vsakem koraku. Grunge
izhaja iz ameriškega Seattla,
Italijani ga imenujejo tudi
Finto povero stil, kar pomeni
ponarejeno siromašen, sproš-
čeno vagabundsM, s potepu-
škim oziroma ponošenim vide-
zom. Seveda pa to ni »second
hand look« ali po domače
oblačila iz druge roke, torej
moda, ki je bUa nekoč že noše-
na, temveč drzna nadgradnja
tega stila. Grunge namreč črpa
ideje iz posam^nih zgodovin-
skih obdobij, jih med sabo po-
meša v duhovito, včasih malce
neraziunljivo, a vselej izvirno
celoto.
Prelistajte modno časopisje
in spoznali ga boste po kombi-
nacijah dolgega in kratkega,
ohlapnega in oprijetega, hlač
pod obleko, telovnika nad
suknjičem, vse skupaj pa je za-
činjeno z nevsakdanjimi po-
krivali in nakitom iz »čisto
tretje zgodbe.« Če bodo ti mo-
deh p>odpisani s slavnimi kre-
atorskimi imeni, kot so Versa-
ce, Jean Paul Gaultier, Koji
Tatsuno, Clavin Klein,... je to
zagotovo grunge, ki to sezono
blesti na modnem prizorišču.
Če bo osvojil tudi naše ulice, je
seveda vprašanje na mestu,
vsekakor pa je grunge mah
modni udar proti strogo ukro-
jenim kostimčkom, klasičnim
blazerjem in asketsko poš-
krobljenim bluzicam...
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje novembra:
ČE BI LAHKO IZBIRAIJ MED ŠTIRIMI PARI ČEVLJEV.
KAKŠNE BI SI IZBBAU?
a) športne če\'lje z narebranim gumijastim p>odplatom,
b) zavezalkane »babičine« s 4 cm visoko peto,
c) mehke salonaije z 8 cm visoko peto,
d) čevlje s široko visoko peto in debehm podplatom.
'■i_i
Šifra: Kompieicsi
Stara sem že nekaj čez dvaj-
set let, pa vendar se jih še ni-
sem znebila. Nisem grda, pa
vendar tudi ne pretirano lepa,
imam pa težave s kožo. Posku-
sila sem že vse mogoče, pa ni
prave pomoči, zdravniki meni-
jo da na to slabo vpliva psihič-
ni nemir. Rojena sem v zname-
nju Strelca. Kaj mi lahko po-
veste iz mojega horoskopa?
Predvsem me zanima ali se bo
kdo sploh zaljubil vame ter ali
obstaja kakšna druga pot za
rešitev mojih težav?
rVANA: Iz astrološke anaU-
ze lahko razberemo da je tvo-
jim težavam res kriva notranja
nestabilnost v počutju. Zaradi
dominacije elementa ognja,
v katerem se poleg sonca na-
haja še nekaj pomembnih pla-
netov - Mars, Saturn ui Mesec,
si nagnjena k nenadnim izbru-
hom vročine, vnetjem in žare-
nju kože, predvsem na obrazu,
kar se kaže takoj ko se vzne-
miriš. Gre torej za globinski
problem, ki ga kaže reševati
na globljem nivoju. Za urav-
noteženje razpoloženja potre-
buješ element vode, zato pij
veliko vode, ne pa sokov ah
gaziranih pijač. Najboljša je
prekuhana mlačna voda. Kori-
stil pa bi ti tudi zeleni japon-
ski čaj Sencha, dobi se ga v tr-
govinah z zdravo makrobiotič-
no prehrano. Ta čaj lahko upo-
rabiš tudi za obloge na nečisti
koži. Kitajci in Japonci že vsa
stoletja pijejo zeleni čaj in ta-
ko kljub mastni prehrani še
v pozno starost ohranjajo lepo
kožo. I*ri teh narodih so gube
prej redkost kot pravilo. Pri
tebi pa je možna tudi alergija
na določena zdravila, zato bo-
di previdnejša pri jemanju
zdravil,   ki   imajo   stranske
učinke na kožo. Odreči pa se
moraš tudi modemi kozmeti-
ki, kožo neguj izključno z bio
proizvodi, npr. čistim avoka-
dovim oljem, aloe vera gelom
in čajem. Nočne in dnevne
kreme, toniki in podlage, ter
drugi nanosi so čisti nesmisel,
ki pa sploh ni poceni. Kar pa
se tiče kompleksov - prav vsi
jih imamo. Morda še več tisti,
ki so navzven najbolj sijoči.
Samospoštovanje, ukvarjanje
s seboj, prijazen odnos do dru-
gih - to so prave kvalitete ko-
mvmiciranja. Ljudje se morda
- res privlačimo na osnovi vi-
zualnega magnetizma, ostane-
mo pa skupaj zaradi notranje
vsebine. In če tako gledaš na
življenje in partnerstvo, potem
te nima več kaj skrbeti.
Šifra: Druga
sreča
Sem upokojenka. Že dolga
leta živim sama. Mož se je pred
mnogimi leti ločil, jaz pa sem
skrbela za otroka. Na ljubezen
nisem več mislila do pred ne-
kaj meseci. Spoznala sem člo-
veka, ki mu lahko zaupam, pa
čeprav na starost. Jaz sem ro-
jena v znamenju Dvojčka, on
pa je Tehtnica. Ker sicer ne
dam kaj veliko na mnenje dru-
gih, saj sem se v življenju na-
učila prebijati sama, pa me ob
tej veliki življenjski spremem-
bi vseeno scanima ali naj se še
enkrat poročim ali ne. Hvala
za morebiten odgovor.
rVANA: Lahko bi rekli, da
gre pri vajinem poznanstvu za
letošnji ugoden vpliv Jupitra
na vajini sončni znamenji, za
klasičen astrološki primer,
v pozitivnem smislu seveda!
Jupitrova obhodna doba traja
12 let in letos je njegova pozi-
cija v znamenju Tehtnice pač
zbližala vajini znamenji! Jupi-
ter pa je prinašalec dobrih
vplivov, zato se le odločite za
to življenjsko spremembo, ker
bo to za oba sprememba na
bolje. Priporočam vam, da se
preseUte do 15. decembra le-
tos, za poroko pa se odločite
februarja, kajti planetarni
vphvi so vama takrat najbolj
naklonjeni. Lepše pa se bosta
počutila, če bosta zimske me-
sece preživljala v toplejših
krajih, kajti mrzla in vlažna
klima ne vpliva dobro na vaji-
no zdravstveno počutje. Vi
morate biti previdnejši pozi-
mi, partner pa v obdobju iz
zime v pomlad, prav tako pa
tudi jeseni. Veliko sreče!
Šifra: Zdravje in
doižina življenja
Ker je moje zdravje že nekaj
let šibkejše, se obračam na vas
s prošnjo, da mi pomagate
s kakšnimi informacijami. Te-
žijo me revmatične otekhne, ki
so v zimskem času še povečane
in spremljane z bolečinami.
Zanima me kaj mi lahko glede
na moj natalni horoskop sve-
tujete?
rVANA: Prva stvar je vseka-
kor ta, da shujšate. Kajti vaše
težave so zelo povezane z pre-
veliko težo. To vam še otežuje
cirkulacijo in vam povzroča
zastajanje vode v sklepih. Izo-
gibajte se vsem hladniin, gazi-
ranim pijačam, sladoledu ter
zamrznjenim in nato odmrz-
njenim živilom. Prav tako sla-
bo delujejo na vas kemikaUje
- natreen in podobne imietne
zadeve. V vaši presnovi pri-
manjkuje encimov, že v naših
cili pa obmejnih lekarnah jih
lahko kupite brez recept
telesu ne nosite sintej
vlaken nikoli direktno n
žo, ampak le kot vrhnje
ke, če že ne gre drugao
želite bolezen odpravit
morate bolj organizirati j
diti redno spat, ob dolo
urah jesti, se popolnoma (
vedati cigaretam, alkohoj
v obliki kuhanega vina,
tako vam ne more toliko
diti kot če ga pijete mij
Vsako jutro in zvečer si vi
te pet do deset minut za
masažo telesa z lufa roki
ki jo dobite pri nas v dr(
jah, uporabite dve rokav
telo masirajte simetričj
istočasno. V mrzlih dn«
priporočljive tudi masaž«
zamovim oljem, pa tudi
terapije, ki jih izvajate i
vsak dan - več o tem bos
vedeli v trgovinah z nai;
prehrano in zdravili. Asi
ško gledano ste občutij
v jesensko zimskem obd
ter spomladi. Štirje letni
so za vas prevelika obrei
tev, bolje bi se počuti
morju. Kar se tiče v
vprašanja pa le toliko: z z
navedenimi napotki ter S(
ob strokovni zdravniški p
či si boste zagotovo opou
Glede drugega dela v;
vprašanja pa le toliko: ro
ljubezen in dolžina živ!
ter smrt, so najbolj intimi
godki v človeškem življer
prav je da taki tudi osts
zato jih ne kaže banalizii
Št. 45 - 11. november 1993
B3
panejše honde pri AC Mobil
Visoka vTednost jena zmanf- ]
konkurenčnost japonskih :
toinobilov tudi na e\Topskih
,ih. kjer je recesija hudo pri- '
Ae\a tudi japonske avtomo-
jslif tovarne. To je eden naj-
,^enibnejših razlogov dokaj
jbc prodaje hond na sloven-
.^01 avtomobilskem prosto-
I kjer uradni zastopnik AC
obii dovolj očitno zaostaja
Ji za nekaterimi drugimi iz-
,|ovalci avtomobilov iz deže-
vzhajajočega sonca,
prav to je pripomoglo k 15-
^totnemu znižanju cen ne-
terih hond civic, pri čemer
ido cene veljale vse do raz-
odaje kontingenta vozil. Ta-
, je cenejša honda civic
itchback 1,6 ESi (125 KM),
1 civic limuzina 1,5 LSi (90
M), enak avtomobil, vendar
iremljen z avtomatskim me-
alnikom, in za konec še civic
tiuzina 1,6 ESi (125 KM). Na
logi imajo tudi hondo ac-
rd v stari karoserijski podo-
(accord je nov od lanskega
riinskega avtomobilskega
Iona), pri čemer ponujajo
dve različici, ki sta vedno
opremljeni z enakim motorjem
(2,0-litra in 133 KM), razhčna
je le oprema (pri bolje oprem-
ljeni izvedenki tudi klimatska
naprava, ABS, elektrificirana
stekla ipd.). Za obe izvedenki
honde accord prav tako ponu-
jajo popust, vendar je nekaj
manjši kot pri civicu. Vsaj za
sedaj pa ostajajo nespremenje-
ne cene športnega kupeja pre-
lude (2,2-litra in 185 KM),
prav tako pa limuzine legend
(največjega avtomobila pri
Hondi in za evropski trg) z 3,2-
litrskim šestvaljnikom in 204
KM. Tovarniške cene, h kate-
rim je treba prišteti še 40-od-
stotne dajatve pri motorju do
prostornine 1,8-litra in 54-od-
stotne pri motorju nad to de-
lovno prostornino, nekaterih
hond pa so: civic hatchback
1,6 ESi 18.782 mark, civic li-
muzina 1,5 LSi 17.085 mark,
civic hatchback 1,6 VTi 22.868
mark, accord 2,0i 22.976 mark,
prelude 2,2i 33.461 mark in le-
gend 3,2 54.837 mark.
Na sliki: honda civic.
Analiza 100000 avtomobilskih nesreč v Nemčiji je pokazala, da sodijo
vozila NISSAN med najvarnejša izmed 125 testiranih tipov vozil.
Opel spreminja načrte?
v evropskem avtomobil-
skem svetu še naprej močno
odmeva afera z Jose Ignaciom
Lopezom. To je človek, ki je
marca letos zamenjal službo,
saj je zapustil ameriški Gene-
ral Motors in odšel k nemške-
mu Volkswagnu. S seboj pa je
- to je sedaj že jasno - odnesel
nekaj pomembnih dokumen-
tov o prihodnjih načrtih Gene-
ral Motorsa oziroma nemškega
Opla, sestavnega dela te velike
ameriške avtomobilske korpo-
racije. Prav zaradi teh doku-
mentov se je Opel odločil, da
bo spremenil nekatere svoje
načrte. Pri oplu omegi, ki naj
bi luč dneva ugledal v začetku
prihodnjega leta, seveda ni bi-
lo mogoče nič spremeniti. Prav
tako ne pri prihodnji vectri, ki
naj bi jo povsem obnovili do
leta 1995. Pač pa se bo marsi-
kaj spremenilo pri novi cali-
bri. Ta naj bi bila v povsem
novi podobi prvič na ogled leta
1996, vendar ne bo narejena
na osnovi vectre, pač pa astre.
Ker gre za veliko spremembo,
bo izdelava oziroma razvoj ca-
libre na astrini osnovi zamujal
za najmanj 18 mesecev. Po ne-
katerih, vsekakor ne povsem
potrjenih trditvah, pa bo Opel
prav zaradi Lopezove »izdaje«
spremenil še nekaj drugih na-
črtov. In to ne bo poceni.
Hkrati nemška avtomobil-
ska tovarna za prihodnje leto
pripravlja nekaj manjših, toda
vsekakor pomembnih novosti.
Pasivno varnost očitno vse
bolj zavzeto seli tudi v svoj
najmanjši razred, kajti pri
corsi si je moč omisliti za voz-
nika tudi zračno varnostno
blazino. Podobno pri astri,
medtem ko sta pri vectri in
calibri na voljo zračni var-
nostni blazini na obeh straneh
- za voznika in sovoznika.
Hkrati je astra dobila 1,8-Utr-
ski motor s po štirimi ventili
na valj in močjo 125 KM (eco-
tec), v leto 1994 pa se odprav-
lja tudi v karoserijski izveden-
ki zgoraj brez ( kabriolet) in
s tremi različnimi bencinskimi
motorji. Kupejevska calibra,
eden najuspešnejših kupejev
na evropskem avtomobilskem
trgu, je odslej naprodaj tudi
z znanim šestvaljnikom z gib-
no prostornino 2,5-litra in 170
KM (prav tako ecotec). To je
motor, ki se že vrti v vectri in
novem saabu 900. Combo je
avtomobil, ki je namenjen pre-
vozu manjših tovorov, nastal
pa je na podvozju letos obnov-
ljene corse in dopolnjuje pe-
stro ponudbo avtomobilov pri
riisselsheimskem Oplu. Corsa,
najmanjši hišni avtomobil, je
odslej naprodaj tudi v dirkaški
različici z oznako GSi 16V
(109 KM), medtem ko na ne-
davnem frankfurtskem avto-
mobilskem salonu predstav-
ljeni tigra in scamp ostajata
vsaj še nekaj časa prototipna
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je tudi
tokrat potekal v dežju, kljub temu pa je uspel na parkiriščih okoli
dvorane zbrati okoli 600 avtomobilov. Največ zanimanja je, kot je že
v navadi, bilo za vozila srednjega razreda, skupno pa se je prodalo
43 avtomobilov.
Nared je tudi kabriolet BMW M3
Miinchenski BIVTVV pospeše-
no izpopolnjuje ponudbo v se-
riji 3. Tako je sedaj že skoraj
na ogled kabriolet M3, ki bo
salonsko premiero doživel na
januarskem bruseljskem avto-
mobilskem razstavišču.
Kljub temu, da gre za kabri-
olet, je avtomobil za 20 do 30
kilogramov težji, pod motor-
nim pokrovom pa se vrti še-
stvaljnik z zmogljivimi 286
KM. Konča hitrost je elektron-
sko omejena na 250 km/h, kar
je nedvomno dovolj spoštljiva
številka pri avtomobilu zgoraj
brez. Ostane samo še vpraša-
nje, koliko naj bi avtomobil
stal. Po napovedih naj bi bil
M3 kabriolet naprodaj za pri-
bližno 90 tisoč mark, kar je
kljub vsemu sprejemljiva šte-
vilka.
Sicer pa se bavarska tovar-
na vsaj deloma seli v ZDA.
V Južni Karolini bo že čez do-
bro leto in pol nared tovarna,
v kateri naj bi nastajale neka-
tere različice serije 3, pa ver-
jetno novi mali roadster. Gre
za 300 milijonov dolarjev
vredno investicijo, pri čemer si
BMW obeta nižje proizvodne
stroške. Prav zanimivo je, ka-
ko so ameriške zvezne države
tekmovale pri tem, katera bo
ponudila boljše pogoje za
gradnjo tovarne. Ob vsem tem
niti ni tako čudno, če bo v so-
sednji ameriški zvezni državi
Alabama svojo tovarno zgradil
tudi Mercedes Benz, ki se je
pred nedavnim s svojimi del-
nicami pojavil tudi na newy-
orški borzi. Amerika oziroma
ZDA torej znova postajajo pri-
vlačne za tuje investitorje. In
to bi moralo Evropo skrbeti.
Na sliki: kabriolet BMW M3.
Št. 45 - 11. november 1993
št. 45 - 11. november 1993
št. 45 - 11. november 1993
št. 45 - 11. november 1993
št. 45 - 11. november 1993
št. 45 - 11. november 1993
št. 45 - 11. november 1993
Zakaj občudujemo optimi-
zem mozirskib velemož?
Ker so prepričani, da se
bo danes, v četrtek popold-
ne nakapljalo skupaj do-
volj poslancev, da bo lahko
skupščina normalno zase-
dala.
Zakaj pri novi lokalni sa-
moupravi nenehno prihaja
do kreganja in sprememb?
Zato, ker veliko sedanjih
občinskih in krajevnih ve-
ljakov v tej reorganizaciji
že sluti kakšen stolček.
Očitno pa je zainteresira-
nih več kot stolčkov.
Zakaj je nov odsek ceste
pri Tremerju odprl zunanji
minister Lojze Peterle?
Zato, ker je prepričan,
da je ureditev boljše pove-
zave Štajerske z njegovo
Dolenjsko dogodek evrop-
skega formata.
Zakaj so mediji na otvori-
tev ceste v Tremerju poslali
dvojne novinarske ekipe:
svoje dopisnike z območja
in novinarje iz centralnih
redakcij?
Zato, ker so novinarski
šefi prepričani, da lahko
dopisniki preslišijo kakšno
globoko misel zunanjega
ministra.
Zakaj Mozirjani nočejo
v velenjski upravni okraj?
Ne vemo. Natolcujemo
pa, da zato, ker Velenjčani
nočejo namesto Tita posta-
viti spomenika kakšnemu
zaslužnemu novodobnemu
Mozirjanu.
Teharski špelir
Teharčani so Celjanom že
od nekdaj pili kri. Tudi da-
nes ni nič drugače, saj se mo-
ra z njihovimi lokalnimi pro-
blemi ukvarjati celo občin-
ska vlada. Če bi bilo po volji
Matjaža Železnika, zadolže-
nega za krajevne skupnosti,
do tega sicer ne bi prišlo, ker
pa je zadevo vzel v svoje roke
sam župan celjski, je razpra-
va morala biti. Železnik pa
je šel za kazen v kot.
Naveza P-P
Direktor Celjskega sejma
mag. Franc Pangerl in vodja
celjske Strokovne službe za
komunalno gospodarstvo
Ivan Pfeifer se morata čim-
prej dogovoriti, »kdo pije in
kdo plača« urejanje parkira-
nja v času jesenskega med-
narodnega obrtnega sejma
v Celju. Glede na to, da sta
vsak trdno na svoji strani, je
uspeh že to, da sta se za na-
porno usklajevanje mnenj že
dogovorila, iz zanesljivih vi-
rov pa smo izvedeli, da se
končen obračun »zapitka«
ne ho delal na Martinovo.
Izumiranje na
Martinovo
Razprave o tem, ali Slo-
venci izumiramo ali ne, so se
na pobudo Združene liste so-
cialnih demokratov v Celju
lotili kar na Martinovo. Ver-
jetno je dan kar primeren,
saj se bo po pokušini mlade-
ga vina menda le našel kdo,
ki se bo zvečer spozabil in se
lotil reševanja natalitetnih
vprašanj.
Bolezen In iJopust
Ko so člani celjskega IS
ogorčeno protestirali zaradi
neprisotnosti direktorja Ko-
munale Jožeta Gabrščka na
seji občinske vlade, ki je raz-
pravljala o poslovanju po-
djetja ter zbiranju in porabi
denarja za gradnjo čistilne
naprave, jih ni potolažilo ni-
ti pojasnilo, da ga ni zato,
ker si je zaradi zdravstvenih
težav vzel dopust. Pa bi bilo
lahko marsikomu jasno, da
so nakopičene težave v Ko-
munali zadosten vzrok naj-
manj za glavobol...
Dorljeva molitev
Junak nedeljske zmage celjskih rokometašev v povratni \
tekmi osmine-finale pokala prvakov Roman Pungartnik
(levo) zre v šentrupertskega župnika Dorija Pečovnika kot ]
v Boga. Nič čudnega, ko pa je Dori v polčasu tekme kar j
v dvorani opravil molitev za zmago Celjanov in ker je to-
očitno zaleglo, je po odmoru samo »Pungi« dosegel kar\
sedem golov. j
Niko Pirtošek: »Tegale sem pa zvrnil na račun slovenskega
šolskega ministra dr. Gabra, ki je šolarjem odobril jesenske
počitnice. Sam sem si vzel dopust in smo na Spodnji Hudinji
končno imeli dovolj časa, da smo malcepovadili pozdravlja-
nje starejših ljudi.«
BODlCE
Čas lahko zaceli \
rane, če niso prisoi
- povzročitelji »id
oloških infekcij^f.
Se kar pozna, da a
volk in pes soro^
živali — zaradi volk{
smo se znašli na ps
Mnogi poslanci so k
kokoš, ki jo rediš a
mo zaradi kokodak
nja in iskanja gnez
v sosedovem kumik
Še čudno, da ne zd
nejo podjetja deli
osebne        dohodi
— v obliki certifikata
Previsoka temperat,
ra v politiki lah
povzroči »ledeno <i
bo« v medčlovešk
odnosih.
Ali bodo Trg svobo
v Celju preimenoVi
v Trg celjskih knez
zato — ker se tam n,
haja občinsi
zgradba?
Preveč »kričeče« t
klamne parole ozn
nja jo—onemelostek
nomske politike.
MARJAN BRAD.
Stari znanec
Na otvoritvi velenjskega je-
zera v začetku petdesetih let je
igrala tudi štorska »pleh muz-
ka«, v kateri je imel svoj prvi
nastop Jože Knez. In po slav-
nostnem delu so nekateri fant-
je iz godbe igrali še za ples,
kjer je množica zabave željnih
norela ob prijetnih zvokih
štorskega ansambla. Mladi Jo-
žek pa je imel odprta usta in
radovedno opazoval starejše
kolege, ter si skoval načrt, da
morajo mlajši tudi nekaj po-
dobnega »pogruntat«. Ni bilo
treba dolgo čakati, ko so pla-
kati naznanili, da bo ob oblet-
nici kompolskega prosvetnega
društva igral novi ansambel
— Kompolski kvintet, katerega
vodja je bil Jože Knez.
Mladost pa ima tudi svoje
pasti - vojska, tujina in kom-
polski fantje so po dobrih treh
letih igranja morali narazen.
Brez muzike in ansambla Jože
ni zdržal dolgo in po nekaj me-
secih se je po Štorah že govori-
lo o Starih znancih, ansamblu,
ki veliko obeta. Povabili so ga
tudi v celjski dom armije, kjer
se je zbirala smetana Celjanov
in kjer brez kravate ni bilo
vstopa. Tri leta, dvakrat te-
densko, so fantje zabavali ple-
sa željne Celjane. Stari znanci
so bih popularni, imeli so tudi
veUko svojih komadov in treba
je bilo v snemalni studio, ta-
krat edini za izdajo plošč - Ju-
goton.
»Štiri >štiklce< smo snemali
polnih osem ur. Nismo vedeli,
kako se temu streže in kar
malce nejevoljen sem bil, saj
smo bili fantje vajeni v osnuh
urah zaigrati več deset skladb.
Potožil sem organizatorki ona
pa nas je potolažila: >Kaj se
sekirate. Včeraj so bili pri nas
znani Veseli planšarji. Ves dan
so delali, pa so naredili samo
šest komadov, vi pa v osmih
urah kar štiri.«š
To nas je pomirilo in po izi-
du je plošča šla dobro v proda-
jo. Igrali smo po veselicah, če
je bilo še kaj časa, smo v manj-
ši zasedbi igrali po ohcetih. Od
hrvaškega Zagorja do Pohorja
in Zg. Savinjske doline nas je
bilo polno. Tik za slovensko
mejo so imeli takšen običaj, da
so na ohcet prišli tudi vaščani,
sosedje, ki niso bili posebej
vabljeni in seveda tudi niso
imeli pravice sedeti v hiši. Če
stolov niso pripravih zunaj, so
pač stali in čakah svoj trenu-
tek, da so lahko prišli na en
ples v hišo.
>Nikoli vas ne bomo pozabili
muzikanti, če boste dali gor to
in to skladbo< je bil običajen
nagovor prišleka.« Ob tem mu
je stisnil kakšen desetak v žep.
Enkrat se je nabralo kar
12.000 dinarjev, večina papir-
natega denarja pa je bila po 10
dinarjev.
»V Bučah smo nekoč prišli
pred ženinov dom in oče nas je
pričakal pred hišo v predpjis-
niku in umazanih škor
Nič kaj prijeten ni bil vide
avtoritetno je rekel nev
>Če misliš tako delati kot b
mi rekli, lahko prag prest(
če ne - pa adijo.< Verjeti
misU, da bo rekla adijo,
v hiši ni bilo nič pripravlj
ga. Dolgo smo čakali na ]
čo, hrana je prišla na mizo
ob devetih zvečer. Tudi de
j a ni bilo od nikoder, samo
soseda nama je stisnila S
narjev. Dogovorih smo si
cer, da igramo do poned(
popoldan, ampak takrat
pa zgubil veselje in sera
zjutraj že doma.
S Starimi znanci smo
pravi j ali tudi drugo plošče
nam je žal nesreča enegi
članov preprečila vse na'
Vseskozi sem, kljub let
s svojo trobento še vedno a
ven in skladbe, katerih ve"
sem sam napisal in aran^
so še vedno pripravljene.'
goče mi bo pa kdaj uspelo I
neti kaseto.«
Mi mu seveda privoščioi'
enkrat bi morda radi posW
Stare znance in z njimi
starega znanca Jožeta Kn*
EDI MAS?
Ena iz Joževega rokava
Franci se je po omahovanju le odločil da obišče i
simpatijo. Da bi bil videti v čim lepši luči, se postavi: *
jaz znam brati misli!«
»Res, zakaj pa potem že dve uri sediš kot štor?«
Že večkrat smo vas opozorili, da šal ne
prepisujte iz drugih revij, ampak pošiljajte
samo tiste, ki krožijo med ljudmi. Prijatelji
so nam namreč namignili, da so bile nekate-
re šale iz prejšnje številke že objavljene
v Kaju. Nobena od objavljenih šal tudi ni
dobila izrazito veliko kuponov, odločili pa
smo se, da nagrada tokrat potuje na Polzelo,
k Marinki Vošnjak, Podvin 33. Izžrebali pa
smo še Karolino Godicelj iz Štor.
Šala teiJna
Skrbni pilot
Letalo leti nad oceanom.
Naenkrat se začuti dim, isto-
časno se oglasi po zvočniku
pilot: »Dragi potniki, v leta-
lu je nastal požar. Toda brez
panike, že grem po gasilce.«
Mladoporočenca
Mladoporočenca se pogovarjata, kdaj bi
prvikrat storila tisti greh. Zmenita se za
dneve, ki imajo črko r, torej za torek, sredo
in četrtek. Pa se zgodi, da mlada žena že
v soboto pleše okoli svojega moža in pravi:
»Pojdiva že spat.«
»Kaj je danes za en dan?«
»Srbota...«
Meritev
Nek moški pleza po dvignjeni železniški
zapornici.
»Hej vi, kaj pa delate?« zavpije železniški
čuvaj.
»Izmeril bom zapornico,« odvrne moški.
»To bi mi lahko povedali in bi vam zapor-
nico spustil dol.«
»Nič ne bi pomagalo. Izmeriti moram vi-
šino, ne pa širino zapornice.«
Na vlaku
Moški in ženska sedita v kupeju. Moški si
je pozabil zapeti hlače. Čez nekaj časa reče
ženska: »Oprostite, gospod, trgovino imate
odprto.«
On: »Saj je poslovodja notri!«
»Meni pa se bolj zdi, da en vajenec na
žaklčku čepi,« odvrne ženska.
NI potrebno
»Gospod zdravnik, tako strašno sem raz-
dražljiva, da ne zdržim nobene bolečine več.
Prosim vas, da mi pred ruvanjem zoba date
narkozo!«
Zdravnik: »Ni potrebno, gospa, moji pa-
cienti izgubijo zavest brez narkoze.«
Živčen Je
Mlada žena prihiti v ordinacijo in se pri-
tožuje: »Moj mož je silno živčen, gospod
doktor. Kar naprej si grize nohte, potem pa
se pritožuje nad bolečinami v hrbtenici.«
»Ne razumem...«
»Ah, veste, grize si nohte na nogah.«
Dostava na dom
starejša gospa pride v trgovino, kupi dve
šivanki in zaprosi: »Ah mi ju lahko pripelje-
te na dom?«
»Žal ne, naš tovornjak ravno zdaj razvaža
dva gumba!«
Šale so prispevali: Marja ROM iz Štor, Jože
BOBEK iz Planine pri Sevnici, Marko DEČ-
MAN iz Šmarja pri Jelšah, Ana POLŠAK iz
Loke pri Žusmu, Amadej JAZBEC iz Žalca in
Ivan GOSTEČNIK iz Braslovč.
Št. 45 - 11. november 1993