Rezervni starešine mokri, a uspešni
Za zgled: taktično orientacijska vaja z izpiti za rezervne vojaške starešine krajevne organizacije  ZRVS Stadion
V okjviru mogočega in do meje do-voljenega bomo orisali za zgled eno iz-med dejanj v dogajanju, ld je občanom nasploh nemara manj znano: nenehno usposabljanje rezervnih vojašklh stare-šin, sprotno seznanjanje z novostmi v vojaški tehniki in prijemili, preverjanje in dokazovanje znanja rezervnih voja-Sldh starešin. Ko smo rekll »za zgled«, nismo mlslJli na kako tzjemnost v nači-nlh ali dosežkih, marveč zgled, kako te stvari tečejo že precej let v vseh šestih krajevnih organizacijali Zveze rezervnih vojaških starešin bežigrajske občine In podobno tudi v drugih občinah, ne te prl  Krajevnom odboru  ZRVS Stadion.
Za krajevno organizacijo Stadion Je bllo letos novo predvsem to, da so pre-stavlli prizorišče s območja med čmu-šklm mostom in vrhom Rašice na jug, na pobočja in globače med Igom in Mokrcem.
Vsi rezervni vojaški starešine so do-bUi že pred štirinajstimi dnevi pozive. Seznanili so jlh s časorn in krajem, z za-htevami vaje in z gradivom, kl ga je tre ba ubvladati, z dodatnimi navedbaml, kje se ta vojaška učenost najde, z opozori-lom, da se je obvezno poprej udeležiti seminarja, kjer sc bo vsakdo še nadrob-neje seznanil z zahtevanii in možnostmi. In — tudi to je pomembno — da bo vaja z izplti ob vsakem vremenu.
Udeležba na semlnarjih Je bila dobra, le- nekaj drugegu se je zadnje dni kazalo čedalje bolj: vso drugo polovico tedna je deževalo, tu pa tam kar lUo, in se hladilo; za dan vaje pa so vremenoslov-ci napovedovati še liujšo ohladitev s sne-gom prav do nlžln
NA   POT   KLJUB   DEŽJU
Malo pred sedmo, fco je deževalo če-dalje bolj — snega pa le nl bilo — Je rezervnl major Tano MikuJetič, vodja delovne točke številka ena, pred vrati Doma izrekel prvl ukaz: »Patrola števll-ka ena — na pot!« Gručo desetih mož, za čudo brez dežnikov, Je vodU Franc Borko. TedaJ se Je iz zelenega gozda, kljub dežju in megli, kl se je iepila na pobočja, oglasila kukavica. »Skoda, res škoda, da je dež,« so ob tem rekll tant-je in možje.
N"a drugi točki Je vodja komisije za izpit fa vojaške teorije, reaervni polkovnik Mile TataJovič, s članl komisi-je že preverjal znanje članov druge pa-trole,   in   takrat,   točno   ob   pol   osmih.
Je na strelišču zapokalo; prva skupina se je preskušala v streljanju.
Na strelišču Je pred varovalno vrvico z rdečimi in belimi zastavicami prlčakal rsako patrolo, ali skupino, če rečemo drugače, rezervni starešina ekonom Franc Avguštin, odgovoren za vso mate-rialno oskrbo. Tu je tlelil tndi bloke za obljubljeni »partizanski pasulj«. Pod napetimi zelenimi plahtami so stali streJ-ci s puškami v rokah in gledali proti oddaljenim tarčam. Poveljnlk strelišča, tretje točke, rezervnl kapetan Valentin Lemut, je ukazal po megafonu: »Poklek-nt! Po pet polni!« Pokleknili so in nabi-U puške.
Tla so bila premokra, da bi sllili Iju di, naj strcljajo leže. Klečeč na enem ko-
lenu so merili v tarče. vidne daleč v me-gleni sivini deževnega jutra, in potem je zapokalo. Ko so se med mokrim svet-Um zelenjem komaj oživelega pomladne-ga gozda porazgubili odmevi petdesetih strelov, in ko je vseh deset strelcev sku-pine odložito orožje Ln Je kapetan Le-mut to preveril, sta šla k tarčam rezerv-ni kapetan I. razreda Drago Smrke z žepnim oddajnikom r rokah fci njego* pomočnik. »Tarča ena: tri, štiri, sedem, sedem, konec,« Je poročal kapetan Smr-ke. »Tarča dve: štiri, štiri, ena, konec« In tako naprej, do desete tarče. To je bi-la druga skupina: že v prvi, ko se Je v
jutranji motnjavi in dežju zares slabo videlo, je zadel Franc Požun dvakrat de-setico, pa devetico in osmico.
Ko Je major Mikuletič spustii na pot četrto skupino, se je prva že pripehala — po karti — daleč navzgor, na Dobra-vico pod Mokrcem, na četrto delovno to-čko, kjer jc bilo treba opraviti taktično bojno nalogo. Za to moraš obvladati pre-cej: topografijo, vojaško teorijo, poznati sestavo in moč fonnaclj ter seveda pravl-la tiktike. Na tej točki je razmesti! vo-dja komisije rezervni polkovnik Janes Jaklič člane komislje pod kozolee in pod streho na pol razpadlega skednja. Na dežju bl bUo res nerodno razgprinjati karte in risati po njih ter pisati povelja S točke bi ee moralo videti vse prizori-šče, kjer je btlo treba postaviti in razme-
stiti zasedo. Bi se moralo, pravim, ven-dar se ni, ker Jte ravno odločilni ovinek zakrivala gosta megla. »Raviio zdaj je moral prilesti vrag sivi z barja na ta kraj,« se je jezitl pohotlniii. »ne vidim glavnega oviuka.« Clan komisije ga je na-glo »vzel v roke«. »Zarišite na karti, kje stojiino.« »Narisal sem.« »Ali vidite na kart! tale ovinek, ki je pod nami, pa onega spodaj, ki se tudi vidi?« »Imam Ju.« »Ce sta tadva na karti prava, bo tudi tisti v megll resničen na karti. Na-rišite na karto razpored, in napišite boj-no povelje. Otipali boste lahku spodaj od blizu.«
POHVALILI  »PARTIZANSKI PASULJ«
Kot zmeraj je čas tekd tudi tokrat, skupine so se zvrščale po posameznib tockah, dež Je pršel zdaj bolj zdaj maiij, komisije so polagoraa seštevale rezulta-te, spodaj, v Oomu obrambne vzgoje, pa je bila pravzaprav čedalje hujša gneča. Tistiin udeležencem »Stadiona«, ki so na-logo že opravilj, so potrjevali udeležbo na vaji, v Jedjinici pa so posamezne sku-pine natepavale »partizaneki pasulj«.
Vojaški avtobus je pripeljal gojence vojaške giiunazije iz Ljubljane. Vodli jih je kapetan I. razreda Marjan Pivk, in njihova akcija Je bila povezana s krajev nim odborom ZRVS, ker stoji šola pač oa »stadionskem« območju in ker neneh-no sodeluje s kra.jevno organizacijo. Z gojenci, ki so tokrat prvič streljali z vo-jaško puško, je šel na teren tudi Franc Kržišiiik — Ria, nekdanji borec šercer-jeve brigade, da je gojencem na kraju samem povedal in pokazal. kod in kako je tod manevrirala šercerjeva brigada tja do septembra 1943, ko je odšla nad Grčarice, v druge hude boje In napo-sled na legendarno pot na Štajereko.
Okoli enajstib je glavni poveljnik »Stadiona« Stane Prosen že lahko rapor-tiral predsedjiiku SZDL občine Bežigrad Jožku Pirnarju, da bo naloga že dopol-dne uspešno opravljena. Sicer se je Sta-ne Prosen v mnogih opravkih ves čas pelial sem in tja, saj je moral držati vse niti v rokah. Vprašali smo ga, tako zavzetega in prizadevnega, ali ima kakš-no posebno pripombo ali izjavo.
»Da, imam! Pohvaliti je treba vojaš-nlco Ljuba Šfrcerja, Id tako pomaga. Io druge naše Ijudi. iz odbora in zunaj njega. ki so tudi prizadevni in odgovor-ni. Pa še nekaj: 2elim, da bl jiitri tudi krajevni organizaciji Posavje teklo tako gladko, kot je nam«.
STEFAN KALIŠNIK
REZERVNI STAREŠINE!
Obč. edbor Zveie reaeervnlh vojašklh stare šin obvcšča, da bodo semlnarji za KO ZR>S »Boris Kldrič« 11. in 12. maja ob 17. uri v vo-jašnici Lj. Sercerja. za KO ZRVS Crniiče 18. nutja ob 18. ui-i v kiiiodvurani na Omučali in » KO Zavs Savsko nuelje U. maia ob U.3U v domu kraj. »knpnosti S»v. naselje. T»kUfa» oriciitacljske vajc na Igu bodo: 15. maja v or-Kanizaaiji KO ZRVS »Boris Kidrič«, 16. maja (Bežigrad), iz. maja (Sav.sko naselje) in 33. maja (Crnuče).
Za zamudntke letos ne b« v»j In izpitov zato upoštevajte navodiu  na pozivih.