144. številka.
Izdanje za sredo 2. decembra 1896
(T Trot*, ▼ torek !▼«*•!- dne 1. decembra 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST^ lakaja po trikrat n» teden t ieatib ti« danjih ob tovklh, 6a«rtkih
In aobot»h. Zjntranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerao pa ob 7. ari večer. — Obojno jadanje atane: » jeden ntiie . i. J,—, i«ven Av«tri)e f. 1.50 " tri nese«. . . 3,— , , . 4,40 aa pol let« . . . 6,- . . . 9— t« ve«, leto . . . 12.- , , . ig._ Narofinlno Je pladavatt naprej a« naroiba fersz priložon« naročnine aa oprava oa ozira.
Posamične itevilko 10 dobivajo v pio« dajalnioah tobaka v Irutn po S nv4. izven Trstu po 4 nvi.
EDINOST
Ofriaai e« retioue po tarif« v petitu; aa naslove 1 debeliaai črkami ae plačuje proator, keUkor ebsega navadnih vratie. Poslana, oainrtnioe in javno zahvalo, do-maii oglasi itd. so računajo po pogodbi.
Tli dopisi naj 10 pošiljajo u»edni*tvu aliea Caserma it. iS. Vnako piamg^ora biti frankovano, kor not r.tnkovena ae ne aprejamrijo. Rokopisi *e ne vračajo.
Itarofaino, reklamacije in ngUao sprejema upravniitro nlii*e Maline pit« cole hit. .S. TT. nadet. Naročnino in oglase je plačevati ieee Trst. 1 "lur:* mkUus ^eije »o prosto pnif'i'nr.
ko.
„ V tMnutti Ji> mnm'
TT^ BILO na javni narodni shod,
ki ga sklicuje pol. društvo „Edinost"
— pri gospodn Ivanu Sancin-Sira (campagna Kronest) «adej za pokopališči. —
v nedeljo dne 6. t. m. ob uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor prsdseduika.
2.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajoega glavarstva za tržaško okolico.
3.	Eventuvelni predlogi.
Tržaški in okoličanski Slovenci!
Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem J5- 8V°J .lastni blagor. Vsakemu bode prilik«, da pove, kar mi je na srcu. Politično društvo »feidinost sklicuje zaporedoma ibode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa žel. in zahteva ljudstvo.	Qdbar političnega društva »Edinost*.
Javni shod
polit, druitva „Edinost* dno 29. novembra 1808
v Skednju.
(Dalja)
Predsednik M a n d i ć: Želi še kdo besede ?
Za besedo se je oglasil domačin Vinko S a n c i n • F a c i o, da se izjavi čisto na kratico: Gospoda tržaška in gospodje v mestnem starešinstvu menijo, da so le oni dobrotniki in mi prejemniki. To je laž. Strašijo nas, da nam odslej ne bodo dajali več dela. To je prazna grožnja. Dajajo nam dela, ker nas rabijo, ker smo tndi mi njih dobrotniki. Saj vemo, da delavec zbira za gospoda in ne gospod za delavca. Tudi delavec je dobrotnik gospodarju. Ne bojimo ae torej in vspiej-memo resolucijo za osnutje okrajnega glavarstva. (Pohvala.)
Dr. M. P r e t n e r: Vaša škedenjska vas je kakor malo mesto, saj šteje vsega ukupe kakih 5000 duš. Industrija se tu množi in žnjo tudi število prebivalstva. Če (pojde tudi tako naprej nadkrili Skedenj blizu vsa istrska mesta. A vprašam vas: kdo je gospodar v tej veliki vasi ? Kdo skrbi za i vas? Nikdo. Priznajte le Škedenjci, da
PODLISTEK
Irbaki spisal Gjure Jaka i č; preložil A. B.
Znal se je premagovati. In če se je res ke-daj pripetilo, da se je v svoji slabovoljnosti nad koga spravil, je moral ta biti 2e pravi ubožec, kajti redkokedaj se je toliko izpozabil, da je grdo pogledal premožnega moža ali cel6 slabo govoril o njem. Pred gospodom popom in sodnikom pa se je klanjal kar do tal. Večkrat se je pripetilo, da da sta pop in sodnik izpila tri litre rakije, plačala pa samo jednega. Bog varuj, da bi bil cincar le odprl usta zato! Ko sta odšla, je zadovoljen mrmral sam pri sebi: „Kaj le gresta lopova, selo mi že plača". In cincar je res prav govoril. Kajti kadar so se pobirali davki, plačevali poljski pazniki, izplačevale poljske škode, zviševale tožbe, delali 10 vse to selski sodnik, pop in prisednik v gostilni, in kakor se spodobi, se je v Lakih prilikah polteno pilo. A če se je kedaj prigodilo, da se je kak kmet hotel izogniti nezmernemu traktiranju, prijela sta ga pop s sodnikom od jedne, cincar s kmeti pa od druge strani.
sedaj nimate nič govoriti tu. Precej snažno cerkvico imate tu, ali pa smete reči, da je vaša ? I Še zvonik so vam vzeli! (Pohvala. Klici: Tako je!) Poglejte, kako je v vaši šoli! Tudi tu morate vi le — molčati. Šola se vam ne ureja po resničnih potrebah, ker je onim, ki imajo besedo v vaši
šoli, le do tega, da se otroci nauče kaj laščine. v»i arugi pieuujoti _ __----j-j, -r„
sledica temu? Ta, da se otroci ničesar ne nauče: ne pisati, ne Čitati, in tudi misliti ne. Cel6 negovanje verskega čuta se zanemarja, in vendar je isti podlaga pravi vzgoji. Kam dovaja napačna vzgoja, pričajo nam žalostni dogodki v Skednju iz najnovejega časa. Mesto da bi šola bistrila otroke na narodni in verski podlagi, jej je jedini namen ta, da dela otroke — še bolj neumne! Ali je s tem rei že vse pridobljeno, akn sn otrok nauči malo laščine ? Ne I Le pojte v mesto, da se prepričate o stvari! V mesto pojte, da boste videli, kake ljudi imajo v svojih službah ista gospoda, ki vam toli toplo priporoča le laščino. Na boljih mestih, pristopnih delavcu, imajo ljudij, kateri večinoma niti pojma nimajo o laščini. Tako se godi v trgovinah in magazinih! Zakaj tako? Zato, ker so se ti ljudje kaj naučili v svojih šo-
„Hej, traktiraj! Saj vendar nisi zadnji v Krivoieku !'
Nekdo drugi je kričal iz tolpe : .No, če danes ne boš traktirai gospođa popa in sodnika, potem res ne vem, kdaj in koga boš!M In tako je bil siromak zoper svojo voljo prisiljen še več potrošiti. Cincar pa se je seveda zraven smejal v pest. Nasprotno pa gorje nesrečniku, ki se je bil zadolžil pri cincarju! Sodišča mu je zarubilo zadnjo srajco s telesa, samo da cincar ni bil na škodi.
V gostilni je bil tak hrup in šam, da človek človeka ni umel. Cincar je urno kakor veverica skakal na vse strani, a pri najboljši volji ni mogel vsem ustreči. Ta je zahteval rakije, drugi vina, tretji kave, četrti cel6 hkratu rakije, vina in kave ter bi še nekaj rad za svoje drage novce, samo da se v naglici ne more spomniti, kaj bi še mogel piti. „Precej ti bode postreženo, precej", je so-pihal cincar, potem pa je zopet zdihoval: „Saj vendar nimam štirih rok, prijatelj, samo dve imamM.
„Onješ-li, Naum?' je sedaj zakričal sodnik Bogosav, ki je zavzemal Ča9tno mesto pri največji mizi pri oknu, „čnjei-li kaj te vprašam ? Ali je pop prišel ▼ gostilno?'
lah. Le okoličan ne more nikamor, ker se v šoli ne priuči, kar rau je potrebno za življenje. Tako so urejene vaše šole. In tisti, ki bi vendar moiali kaj govoriti v tem pogledu, stariši, nimajo besede, Ali tako stanje odgovarja našim potrebam ? Povsod drugod imajo občani primernega vpliva na svoje šole, imajo svoje šolske svit«.
Kako je z vami v narodnem pogledu ? Slovenske narodnosti ste in te narodnosti se vam ne treba sramovati. In vendar se dan na dan zasra-muje in prezira ta vaša narodnost, dana vam od Boga. Kakor slovenski občani plačujete tudi vi davke in doklade, a vašega jezika nočejo poznati na mestni oblasti. Nočejo vas pripoznati ne kakor domačine, ne kakor meščane, ne kakor državljane. Ali je tako stanje stvarij za vai častno ? (Ploskanje.)
Kako staji z gospodarstvom po tržaški okolici P Ali občina kaj stori za poljedelstvo P (Klici: Nič, nič!) Tržaška dežela je menda jedina v Avstriji, ki se nič ne briga za gospodarsko stroko, in ki ničesar ne da v nje provspeh. Mestna gospoda trdć vedno le: okolica ima vse le od nas. Čudno, ali ne plačujete tudi vi davkov ? Plačujete jih in še dvakrat. Le pomislite, kolik je užituinski davek, ki ga plačujete. Od vsega tega nimajo okoličani
„i* v Trstu se snujeja razna podjetja. Vsa ta nova podjetja pi^sj« .. , . , T
olajšave glede davkov in pristojbin. Namesto pa, da bi v zahvalo jemali v delo domačine, podanike iste države, ki jim skazuje dobrote, pa kličejo v deželo ptujce, podanike tuje države, i/, bližnjega kraljestva italijanskega. Tako gospodarstvo je slabo in ne odgovarja potrebam okolice, niti zaslugam okoličanov za državo. Tu imam n. pr. list, ,.PiccoloM, ki piše, da so postali okoličani uporni in nehvaležni. Nekdaj da so bili mirni in da so bili zadovoljni, ako so smeli mirno povživati, kar so zaslužili. Torej o kakih pravicah okoličanov se niti ne sanja temu listu. Ali je tako stanjo dostojno mož ? 1 Vi da bi morali biti zadovoljni, le da imate hrane za silo. Mar ste živina? Ali nimate tndi vi svojih duševnih potreb ? (Burna pohvala.) Imate jih, in za te vaše potrebe treba
A cincar ni čul vprašanja.
»Naum, sa vraga", je vnovič kričal sodnik, „ali naj ti čaio vržem v glavo ali sam grem k tebi, da se pogovorim s teboj? Vrag te vzemi, ti pea cincarski! Še priklicati ga ni!44
Sedaj je potegnil za rokav cincarja neki kmet, ki je ravno pri ognjišču zažigal pipo, med tem ko je cincar nalival kavo.
„Takoj, kume, takoj', je sopihal cincar, ne-tedč, kdo ga je potegnil za rokav.
„Sodnik te kliče', je velel kmet važnega obraza. „Sodnik vpije nad teboj, cincarče!"
„Sodnik ?* je vprašal cincar razburjen, takoj je pustil pri miru kavo ter se skozi gnječo pijanih kmetov s trudom preril do sodnika. Ker pa ni vedel, zakaj ga je sodnik prav za prav poklical, je pričel z ljubeznivim nasmehom hvaliti pred kratkim kupljeno rakijo:
„Ali gospod sodnik ljubi močno rakijo ? Ha, ko bi gospod sodnik vedel, kakšno rakijo sem te dni dobil iz Kragujevca! Ljudje bi kradli, dk bi dobili kaj takega!'
„No, ali si čul, Nann, kaj sem te vprašal ravnokar? Ali je bil pop danes ža v gostilni ?'
(Pride še.)
skrbeti Zato truba prem em b v naših razmerah. Prvi koia.it do takih premenib bi bilo osjiutje c. kr. okrajnega glavarstva. Cesarski uradniki bodo bolj pošteno skrbeli za vaš« potrebe: spoštovali bodo vaš jezik in skrbeli za vaio gospodarsko korist. Tako veliko selo kakor je Skedenj, bi pač zaslužilo nekoliko avtonomije.V vsej Avstriji nimamo primere, da bi bile vasi Uko brez vsa samostojnosti. V liajuiaujiJi občinah se upravljajo obeaui sami, tu ne smete govoriti niti besedice. Vi morate delan ua to, da pridete vsaj do lazmerne samostojnosti (Viharno pritrjevanje), da dobite vsaj toliko pravice, da si boste sami in svobodno volili podžupaue. (Zopet puhvala) Prvi korak do take samostojnosti je resolucija, ki se vam prečita. Ako se nam poireči ta prvi korak, sledili bodo istemu se drugi. (Vsklikauje: Ravno to hočemo l Odobravanje.) Priporočam vam torej še enkrat, da »sprejmete resolucijo za osuutje okrajnega glavarstva za tržaško okolico. (Klici : Jednoglasno jo vsprejuiemo.)
Predsednik M a n d i i : Želi še kdo besedo ? — Ker se ni oglasil nikdo, dovolite rai, da pridodam še par besedi. Ze predgovorniki so povdar-jali, da bode bolje za va«, akn se osnuje okrajno glavarstvo, ker bode cesarska oblast postopala pravičneje. No, porečete morda: Mar so cesarski uradniki sami svetniki?! Ne, niso, ljudje »o kakor drugi. Ali cesarski uradnik ni neodvisen, ampak je podrejen Tišim oblastim. Nad glavo cesarskega uradnika visi vedno meč in sleherni hip ga morejo višje oblasti pozvati na račun. Tudi parlament imamo, kjer poslauci lahko interpelujejo vlado, ako je uradnik kaj zagrešil! Nižji uradi morajo odgovarjati namestniku, namestnik ministrom in ministri parlamentu. Tu imamo torej dovolj poti za pritožbe. A kako je v tem pogledu na mestni oblasti v Trstu ? Nedavno smo videli, kako je. Še pohvalili so uradnika, ki je nepravilno postopal. Cesarske oblasti morajo postopati drugače. Iz Istre imamo n. pr. dva slučaja, kako strogo sta bila kaznovana dva uradnika, ker nista postopala pravilno. Ako pomislite torej tudi vse to, bodete razumeli še bolje, kolike koristi bi bilo za vas c. kr. okrajno glavarstvo. Priporočam vam torej resolucijo :
Javni shod I. okraja tržaške okolice v Skednju dne 29. nov. smatra sedanje upravne razmere v tržaški okolici neznosnimi in škodljivimi, toliko tržaški okolici, kolikor državnim interesom, in zato prosijo okoličani, zbrani na tem shodu, kakor avstrijski državljani, da blagovoli visoka c. kr. vlada •d vzeti slavnem a mestnemu magistratu tržaškemu posle prenesenega ali izročenega delokroga g ledi okolice in ustanoviti posebno o. kr. okrajno glavarstvo za isto.
Resolucija je bila sprejeta soglasno, na kar je sledilo dlje časa trajajoče ploskanje, spremljano po iivio-klicih.	(Pride še.)
Za državne sluge in dijurniste.
Govor ulov. posl. Kob 1 a rja v seji poslauske zbornice dne 26. novembra 1896.
Visoka zbornica! Neušečno puložanje aktivnih državnih slug se je danes tako vsestranski in temeljito promotrilo v tej zbornici, da m: ne treba zgubljati mnogo besed v utemeljenje istega. Ti ljudje, ki zvesto služijo državi, sestavljajo veliko število državljanov. Istih ni smeti zanemarjati. Ako trdi finančni minister, da njih plač ni možno povišati, ker ni nikjer najti pokritja za to, si pa dovoljujem opozoriti na to, da samo tabačna režija do naša državi 60 milijonov na leto in ta vsota se bržkone ne skrči v bližnjih letih. Mimo tega nam je pričakovati, da se poviša davek na pivo in žganje, kakor zlasti tudi borzni davek. Menim torej, ako smo že sklenili, da se poviša plača uradnikom — za kar sem glasoval tudi jaz — in ako se je tam to vprašauje spravilo v zvezo s povišaujem davkov, je temu tako tudi tu. Tudi sluge bodo večim veseljem pili čašo piva, ako bodo vedeli, da se pomore tudi njim.
Meni se vidijo plače slug nedostatne in zato sem se dal tudi vpisati kakor proti-govomik. Ako ima kdo veliko družino, ne more shajati s tako plačo. Želeti bi bilo ze!6, da bi bil odsek tudi za nižje uradnike določil više plače. Nočem govoriti dalje o tem, ampak le obnoviti predlog, ki se je atavil že v odseku in ki se glasi:
»Plače vsake kategorije v §. 1. navedenih slug je povišati za 50 gld."
Jaz sem kurat v nekem zavodu, sličuem kazuiluici; to je prisilua delavnica. Če»to mi je občevati s pazniki, ki opravljajo tu svojo službo; ista je spojena z veliko odgovornostjo in tu pa tam ce!6 z uevarnostjo za življenje. Zato se mi vidijo nezadostne tudi plače v §. 2 navedenih, stanu rnožtva pripadajočih redarstvenih stražnikov. Ljudje, opravljajoči tako težko in vse sile ugo-nobljajočo službo, zaslužijo boljšega plačila. Tolažim se le s tem, da je zakon le začasen toliko z ozirom na 1 kolikor na §. 2 in da bode nova zbornica bolj luklonjeDa nižjemu ljudstvu v tem pogledu, nego je sedanja, in da torej pridemo do boljšega zakona za sluge. Še jedno kategorijo moi imamo, na katere se tudi ni jemal ozir v zakonu, to so namreč kurjači, mojstri pri mašinab, in čuvaji, opravljajoči službo v državnih rudnikih. Ti ljudje imajo velika odgovornost v svoji službi: mnogokrat je od njih zavisno življenje 100 ali 200 Ijudij, kajti zadošča le jeden zgrešen giblje) in nesreča je tu.
Priporočam torej najtopleje resolucijo posl. dra. grofa Kavnioa, ki se glasi (čita):
,Z ozirom na veliko odgovornost, ki veže kurjače, mojstre pri mašinah in čuvaje v c. kr. eraričnih rudnikih, poživlja se visoka c. kr. vlada, da uvrsti te osebe v kategorijo aktivnih državnih služabnikov in da uredi njih plače v tem zmislu*. (Dobro! Dobro!)
No, sedaj prihajam še k jednemu predmetu, ki je tudi v razpravi, to je namreč vprašanje di-jurnistov. Ustvaritev zakona o certifikatistih (prosilcih, ki so služili v vojakih) je bila hud urec dijurnistom. Na jedni strani je res, da se vojski s tem ohranjajo izšolani podčastniki za daljšo nego triletno službeno dobo. Na drugi strani so pa težko oškodovani dijurnisti po zakonu o certifikatistih. Služba dijurnistov je težavna služba. Tega pač ne bode nikdo zanikal v tej zbornici. Ti ljudje imajo mnogo opravila, a so jako slabo plačani. Z dijurnistom se postopa kakor s pastorko, potrebno za j državne finance. Jako malo je uradov, v katerih i dobivajo dijurnisti svojo plažo tudi * slučaju daljše j bolezni; često zgubijo svojo službo v slučaju dalje \ trajajoče bolezni. O dopistu dijurnistom sploh ne , more biti govora. Često delajo preko uradnih ur, I ne du bi dobili za to kako odškodnine. Načelnik i uradu poroča navzgor, ako jim je plačal prav i malo: Mnogo dela, pomnoženo delo, ali prihranitev
| t pavšalu!	(Zvršetek pride.)
——-
Politlike veati.
V TRSTU, dne 1. decembra 18»«.
Jugoslovanski klnb. O sklepu hrvatskih in slovenskih poslancev za združenje v jeden klub, je sporočilo vse avstrijsko novinstvo. Vsi nezavisni
hrvatski listi pozdravljajo ta sklep velikim veseljem.
„Obzor* piše: „Vsi Slovani monarhije pozdravljajo velikim veseljem ta rodoljubni sklep hrvatskih n slovenskih ponlancev. Tržaška „Edinost* ga nazivlje epohalnim dogodkom ter veli, da je s tem sklepom zasijala zvezda nade v boljo bodočnost. V živem spominu je, kako je naš list še posebno vztrajno in skozi več let zagovarjal za-snovanje ideje jedinstvenoga jugoslovanskega kluba. Razcepljeni in priklopljeni na Hoheuwartov klub slovanski zastopniki v dunajskem parlamentu niso mogli voditi nikake odločne in vspešne akcije. Z ustrojenjem jugoslovanskega kluba zadan je sicer smrtni udarec Hoheuwartovemu klubu, ali Hrvatje in Sloveuci nimajo nikakega vzroka, da bi obžalovali njega razpad."
.Hrvatska domovina* piie:
.Kakor na nas, tako je gotovo ta vest najugodneje delovala na vse pošteno misleče in čuteče otačbenike. Kakor je to povsem naravno, da se zastopniki dveh narodov, spojenih narazdružljivimi vezmi krvi in jezika, družijo v jedno skupino v ( obrambo vitalnih intererov, tako značilno in povoljno je to v sedanjih razmerah naših, ko smo po receptu divide et impera tako razcepljeni in medsebojno nahujskani, da le naši nasprotniki dobivajo največo korist iz naše nesloge in uasprot-stev, ustvarjenih in vzdrževani umetno. Posedaj so se hrvatski in alovenski poslanci zgubljali po klubih, sestavljenih od elementov, protivnih slovanskemu napredku is dna duše in srca. Oni so
v teh klubih služili kakor piede^tal javnih al j prikritih boriteljev germanstva a zatirateljev slo* j vanstva, d oči m se na ta način enancipirajo ter bodo samostalno, bre* ozira ua one, katerim sta trn v očesu napredek Slovanov in njihovo pravo, zidali zgradbo prebuditve narodnosti in napredka gospodarskih interesov.
Soglasnost, s katero se pritrdili tej misli, toliko eni, ki so bili na sestanku, kolikor on:, ki niso mogli priti, je najbolji dokaz, da je bil ž« skrajni čas, da se vsaj v težnjah, skupnih vsem strankam, doseže solidarnost v delu in postopanju; a mi smo trdno urerjeni, da danes priznani ukupni temelj bode tekom časa v skupnem dela malo po malo deloval nazbližanje t r d i v načelnih stvareh.
Mi vemo, da si bodo to tako tolmačili tudi neprijatelji naroda slovenskega in hrvatskega, vemo dobro, da se bodo bali, da bi se iz tega moglo poroditi medsebojno zbližauje tudi osta-lih Slovanov — Srbov, Čehov iu Poljakov —, s čemer ne bi bii samo paralizovan, ampak tudi porušen upliv Nemcev in Madjarov. Zato bodo skušali viribus unitis očitno in tajno podkopavati patrijotično delo.
Ne sila in ne moč, ne materijalna in ne fizična, ne daje Nemcem in Madjarom premoči nad nami, ampak jedino Is naia razcepljenost in par-tikularizem, ki nam ne dopušča, da bi odprli oči, in da bi vedeli, kako nas izkoriščajo drugi v svojo korist. Poleg zdravih oči ne vidimo mi slepci, da se preko nas spajajo osnove Nemcev, Madjarov in Italijanov, ter da prvi ne bodo mirno spali poprej, nego da svojo zemljo spoje z jadranskim morjem; a drugi silijo isto tako preko nas do morja, a tretji silijo preko morja v naše pokrajine.
Proti temu se nam je boriti zobmi in nohti, rokami in nogami. Delati nam je na to, da se naš jok in aaie solze spremene v veselje.
Svoboda — ta zlata beseda nam je ukupna vsem. S tega stališča pozdravljamo z veseljem ta novi pojav v patrijotičnem delovanju slovenskih in hrvatskih poslancev.
Državni zbor. Zbornica poslancev je včeraj nadaljevala raipravo o urejeojn plač profesorjem na visokih šolah. Sklenila je z veliko večino, da je preiti v podrobno razpravo. Posl. Pacak in tovariši so vložili predlog za urejenje ulaganja depozitov.
Zbližavanje med Poljaki in Rasi. Zadnji čas, odkar je nastopil vlado car Nikola II., imeli smo priliko opazovati, da vendar izumira staro sovraštvo v višjih krogih. Važen korak k pomirjen j u in približevanju storil je ravnokar petrograjski katoliški nadškof, naloživši katoliškim cerkvam, da zbirajo doneske za ruski .Rdeči križ*. „Varšavski Dnevnik* pozdravlja ta korak in pravi, da je to znamenje boljših odnešajev med obema narodoma. .Svćt* pa vidi v nadškofovi naredbi zbliževanje Poljakov in Rusov. Da se dva slovanska naroda ali recimo, da se jeden slovanski narod, ki je rame vere, ne prepira in ne sovraži radi tega, temu imamo dokaz v Slovencih. Na zahodnem Ogerskem žive naši bratje Slovenci, ali kakor se sami imenujo Slovenje. Jedni so luterani, jedni katoličani ali papinci. Prebivajo ločeni v vaseh ali pa tudi pomešani v vaseh. Luteranci obiskujo katoliške cerkve in nobeden se ne pohujšuje. Žive vsi v bratski slogi in nikoli se ne dogaja, da bi kdo drugega zaničeval radi vere. Srečo imajo, da tam ne dobodeš moža, ki bi mej brati zanetil bratomorni boj, in radi tega je tam družabno življenje zelo prijetno. Danes je tako in ostane tako, ker do tja ne more nihče mahniti.	„Slov. list*.
Položaj v Albaniji. Glasom iz Albanije došlih poročil postaja položenje tam od dne de dnč ozbilniše. Praske s Turki množč se po raznih krajih, kjer so zastopniki oblasti in vlade morali pobegniti, prepustivši zemljo na milost in nemilost upornikom. Zatevane pomoči ni možno dobiti, ker v Solunu ni dovoljno vojakov.
Različne vesti.
Ivan Navratil f. In zopet se odpira grob, v katerega polože odličnega slovenskega moža in pisatelja, moža, ki je že v viharnih 40. letih zastavljal svojega uma sile za prebujenje narodne ideje med Sloveuci: umrl je na Dunaju g. Ivan
N .i v i ,a , !. Puk<juik se jo porodil tria Ž« v letu lt>45. j r, tii sotiudnik .Novic-1 in ostal je delaven jih slovstvenem polju tudi v svoji visoki starosti. Pokojnik je bil tudi vt-Iik prijat-ij učeči s« mladini. Narud slovenski, ubrani hvaležen spo-miu pokojniku!
Osebna vest. Mil. škof nngr< A. Š t e r k se je odpeljal sinuč na Dunaj. Prihodnji četrtek, t. j. <lne 3. t. m. vaprejioo Nj. Vel. cesar škofa Šterka > avdijencijo.
Nj. Vel. cesarica se je odpeljala v grad Lich-tene^g na obisk svoje hčere nad vojvodine Valerije iu soproga iste nadvojvode Frana Salvatorja. Nje Veličanstvo ostane v Lichteneggu do polovice t. i a., potem se odpelje v Cap S. Martin na francoski „rivieri4. Prtljago Nje Veličanstva so že odposlali z Dunaja v Cap 8. Martin.
Avdijeocija. Nj. Vel. cesar je vsprejel včeraj opoludne v avdijencijo okrajnega komisarja Ivana pl. Krekicha, ki se je došel zahvalit Njeg. Veličanstvo na podeljenem mn zlatemu križcu za zasluge.
„Slovenski Narod" nam je očital v svoji številki od minole sobote — nato, pri „Edinosti" — da pišemo „robato in u s o r n o". Mi nismo na-merovali reagovati na to očitanje, ampak smo hoteli isto skromnostjo, kakoršna je v dolžnost in-ferijornim časnikarjem, vsprejeti ta „privatiasimom" o potrebi blagih oblik v časnikarskih polemikah. To pa tembolj, ker je po naši sodbi ravno „Slov. Narod" v prvi vrsti poklican, da nam daje navodila, kako se treba v polemikah izogibati „roba-tosti in usornosti". Te pravice mu ne smemo odrekati, saj smo na svoje oči čitali razne ljubke polemike zadnjih par let. „Narod" nam je zaklical: Sapienti sat! I mi pridodajemo tej svoji izjavi: Sapienti sat!
Mi nismo nameravali govoriti nadalje o afgri Trstenjakovi, ker Ham je popolno zadoščeno s tem, da se je g. Trstenjak zopet pozval v službo. Te nam je zadoščalo, drugega nismo želeli in zato smo hoteli molčd prezreti, kar nam je „Narod" podtaknil pod nas v svoji sobotni številki.
Toda, kakor kaže, si „Narod- želi še nekoliko polemike, kajti tudi v sinoćnji svoji številki se je nekoliko obdrgnil ob nas. Bodi mu torej!
„Narod" je govoril v soboto o žalostnih „novicah", ki jih je prineael „neki" gospod iz Trsta, ki pričajo, da je premalo takta in premalo discipline med uradništvom mestne hrauiluice ljubljanske. Po takem si mora misliti vsakdo, da »nm je kateri uradnik rečensga zavoda doposlal brzojavka o suspenzovanju Trstenjaka. Na to moramo izjaviti kategorično, da dotično vest nam je poslal neuradni k. Kar pa se dostaje tistega „nekega" gospoda, ki je donesel „žalostnih" novic iz Trsta v Ljubljauo, moramo še posebno povdarjati, da smo podrobneje poročilo o tej aferi prejeli v ponedeljek, dne 23. m. m., dočim je tisti „neki" gospod ostavil Trst že v »o bo to, dne 21. m. m. Tu stojimo terej pred zagonetko, kako je tisti „neki" gospod že v soboto dne 21. min. m. mogel odnesti v Ljubljana tisle „žalostna" novice, ki so došle i« Ljubljane v Trst še !e 23. novembra?!! In če že govorim« o tistem „nekem" gospodu, uioramo izjaviti resnici na ljubo, da nas je on svaril po prispevku brzojavke, uaj se ne prenaglimo v svoji sodbi. Ta njegov nasvet smo tudi slnšali v toliko, da smo čakali do ponedeljka, dokler nisuio dobili potrdila o resničnosti prve vesti. Potem smo seveda govorili, ker nam srce ni dalo drugače. Toda, kakor rečeno: o pojasnilih, ki smo jih prejeli iz Ljubljane, ni mogel ničesa znati tisti „neki" gospod, ker je odšel iz Trsta dobrih 36 ur poprej, nego so nam došla ista.
Toliko torej o tistem „nekem" gospodu! Morda pa )e hotel „Narod" z vso to historijo le udariti po grmu, v nadi, da skoči potem iz grma itajec, na katerega bi mogel on potem streljati!! Sapienti sat!
V včerajšnji svoji številki jo je pa „SI. Nar." še postib no dobro pogodil se svojo apostrofo na našo adreso, menč: zakaj pa „Slovenski List" molči o tej af«n?i o ti ljubi Bog, zakaj molči? Molči, ker ue more drugače. Trstenjak je urednik „SI. Listu* in Trstenjak je zajedno uradnik hranilnice. Deuimo torej, da bi se „SI. List" oglasil o tej aferi iu bi povedal kaj t svojo obrambo, kar bi bilo — ne mislimo in n« trdimo tega, ampak
U supuiiujeuio to — neprijetno za gospode v irtV-nattljatvu htanilnice, kdo bi se pott-in prvi zgražal lud pomanjkanjem takta in discipline? Kilo drugi, nego — „Slov. Narod" ? V tem tiži najbrže razlog, da „Slor. List" molči o stvari. Sicer pa bi utegnil stvar pojasniti — ne samo onim, ki vidijo stvar od blizu, ampak tudi nam, ki jo opažamo bolj od daleč — oni dekret, s katerim se g. Trstenjak pozivlje zopet v službo.
Tam je gotovo povedano, v koliko se je pregrešil ta gospod, oziroma: naveden je vspeh tozadevne disciplinarne preiskave!!
Kmetijska in vrtnarska družba za Trst \n okolico je te dni dobila od visoke vlade velevažen odlok, posebno za kmetovalce tržaške okolice Kakor je zuauo iz poročil „Edinosti", je zakonov, vsled katerih de kmetovalcem, ki mislijo prenoviti po trtu i uši uničene vinograde, dajejo brezobrestna p o s o j i 1 a, da zopet nasade nove trte.
Naša družba je storila potrebne korake, vsled katerih je dobila od visokega c. kr. namestništva sledeči odlok : Št. 20321 [II.
Pozivajo se na ulogo z dne 24. septembra in na. glasom taiste na občnem društvenem zboru dne 23. avgusta t. 1. sklenjeno resolucijo, daje se vedeti častnemu predsedništvu, da v svrho pri-skrbovanja brezobrestnih posojil vinorejecem tržaške okolice na podlagi zakonov od dne 28. marca 1892., drž. zak. štev. 61, in od dne 23. avgusta 1895,, drž. zak. št. 138 ni treba daljnih zakono-dajstveuih priprav.
Vinorejci, kateri reflektirajo na omenjena posojila, naj svoje dotične prošnje ulože pri c. kr. namestništvu. Le-te prošnje, katere je narejati po predpisih §. 2 ministerske naredbe z dne 29. marca 1892., dri. zak. it. 62., niso podvržene kolekovini.
Trst, dne 29. novembra 1896.
Za c. kr. namestnika : K r e k i c h, 1. r.
Oni kmetovalci, ki želijo porabiti to priliko, obrnejo naj se na odbor naše družbe (Via Molin piccolo št. 1), kjer dobe potrebna pojasnila in kedor bode želel, ae mu tudi napravi prošnja za posojilo.
Za Miklavžev večer. Stariši, ki žel« obdariti svoje otroke, naj dopošljejo dotične darove — dobro zamotane in z razločnim napisom — v petek ali v soboto od 4—6 ure popoludne v telovadnico „Tržaškega Sokola". ■ Od Sv. Lucije na Mostu nam pišejo : Tudi k nam so došli, kakor navadno, goriški laški trgovci na sornenj dne 1. novembra; med njimi je bil tudi zastopnik v zadnjem času proslulega trgovca Mo-sćta. Že pred lomnjom ao sklenili nekateri tukaj-šni rodoljubi posnemati odločno postopanje vrlih RihemUeržanov, t. j., vzeli so v najem vse prazne šotore (štante) in tudi iate, katere je imel do ae-daj trgovec Mosč. — Že v predvečer somnja sta došla zastopnika Mose-tova k nam, ter sta moledovala pri različnih tukajšnih vplivnih možeh, da bi se jima vendar dal prostor, oziroma štant, za razprodajo blaga, Češ: saj se je trgovec Mos6 javno v „Soči" priznal Slovencem, ter sta celo izročila našemu županu pismo neke rodoljubne osebe v znanem narodnem zavodu v Gorici, v katerem pismu ae na našo veliko začudenje posredno priporoča trgovec Most. A vzlic vsestranskemu zagovarjanju tega gospoda ostale so neuslišane vse njihove prošnje. Reklo se jima je tndi, da nimamo nič proti njima, ampak da je vsa stvar naperjeua le proti Mosćtu.
Slednjič smo se ju pa vendar-Ie usmilili in jima dali šotore (štante), ker sta radovoljno plačala deset goldinarjev „Per i Siriloš di Gorisa" t. j. za Slogiue zavode.
S tem svojim postopanjem smo pokazali, da mi Slovenci nismo nestrpljivi, kakor so žalibog naši sosedje v marsičem, ampak celo popustljivi, ker naš namen je vedno bil, da bi v miru živeli z našimi sodeležani Italijani, sevć le s pogojem, da se nas spoštuje in ne žali naše narodno čustvo.
Dragi rojaki! bodite vedno in povsod odločni iu videli bodete, da kmalu uvidijo naši nasprotniki, da je zaman vse njih rovanje proti nam —■ Po somnji je priiel trgovec Mosć osebno k nam, ter obljubil za-se in za svoje dediče, da bode dajal vsako leto na somenj Sv. Lucije svoto 20 (dvajset) gold. za Slogine učne zavode.
Volitev župana v Povirji je bila dn6 19. tu. m. Obč. starešine volili so županom z vzklikom tamošnjega nadučitdja, g. A. B e r g i n c a, ki je pa, zahvalivši se na skazanem mu zaupanji, odklonil to častno iHi'.sto z oziroin na svojo stauovsko siužbo. Na to jo bil izvoljen županom poznam rodoljub, veleposestnik, g. A n d r. Kocjan iz Zerij.
Izpred porotnega sodišča. Sedanje zasedanje tržaške porote je pričelo včeiaj z razpravo proti širiteljeai ponarejevauega denarja. Obtožena sta bila 241etui duinar Nazzareno Ciaiioni in 22Utui zidar Romeo Sartini, oba italijanska podanika. Glasom obtožnega spisA sta tekom meseca junija in julija t. 1. v Opatiji in v Voloskem okraju stavljala v promet ponarejene goldinarje. Oba obtoženca sta tajila, toda priče in dejstva so dokazala njiju krivnjo. Sodišče je vsprejelo predlog braui-telja dr. Padovaua, da je obtožbo osnovati na prestopek goljufije, to se pravi, da sta širila po narejeni denar, ne da bi bila znala, kdo ponareja dotične srebrnjake. Sartini je dobil dva meseca, ; Ciarlo jeden mesec strogega zapora.
Danes se vrši razprava proti Edvardu Ma-rovcu in tovarišem zaradi tatvine in sokrivnje pri tatvini. O tej razpravi sporočimo v prihodnjem izdanju.
Samomor. Predvčerajšnjem na vse zgodaj vrgla se je 291etna zasebnica Marija Moro s okna svojega stanovanja, nahajajočega se v IV. nadstropju hiše št. 3. v ulioi Chiozza na ulico. Razbila si je črepinjo. Zdravnik z zdravniške postaje I je dal nesrečuico prenesti v bolnišnico, toda ko-I maj so jo prinesli tje, umrla j«. Marija Moro je J bila poslednji čas bolna na živcih in je bila v j zdravniški obskrbi. V svoji razburjenosti je prevarila puznost avojega očeta in svoje sestre in se vrgla raz okno.
Poskuien samomor. 521etna kuharica Ana Juri, stanujoča v zagati dela Punta hšt. 1, II. nadstropje, vrgla se je včeraj zjutraj raz okno svojega stanovanja na ulico. Prihitevši zdravnik z zdravniške postaje ni našel na ženski sicer nika-koršnega vidnega poškodovanja, pač pa je soditi, da si je ženska pretresla drobje in možgane. Pre-I nesli so jo v bolnišnico. Vzrok temu poskušenemu j samomoru so baje slabi finančni oduošaji, v kojih j se je nahajala Juri.
Tajinstveo zločin. Sinoči so našli v ulici j Barriera na trotoarju ležečega, hudo ranjenega j moža. Trebuh mu je bil preparan na levi strani, S da mu je črevo viselo iz rane in celo drob je bil | narezan. Javni stražar je dal ranjenega prepeljati i na zdravniško postajo, kjer je zdravnik izpral in i obvezal rano in dal ranjenega prenesti v bolnišnice. V ranjenem so spoznali 41 letnega težaka Antona Faturja, stanujočega v ulici deli' Olmo hšt. 6. Ranjeni je v bolnišnici izrekel čisto jasno: Piero Pirz, via Rigutti 22. Mar je ta dotični, ki ga je ranil? Faturju je dr. Massopust zašil drob in rano. Operacija je trajala poldrugo uro, a Fatur je bil ves čas pri popolni zavesti. Še je malo nadeje, da ozdravi. Fatur je bil šel popoludne z doma in bil je že od prej nekoliko pijan. Nihče pa ni ne vidol ne slišal, da bi se bil s kom spri ali pretepal. Ba6 zvečer je v ulici Barriera jako živahno, torej je tim iudneje, da ni nihče opazil, kdo in kedaj je Faturju prizadel to strašno rano.
Tedenska statiatika tržaška. V tednu od 15. do 21. min. ai. rodilo se je v tržaški občini 89 zakonskih otrok (49 možkih, 40 ženskih) in 16 nezakonskih (6 možkih, 10 ženskih). Razven teh bilo jih je 4 mrtvorojenih. — V isti d6bi je umrlo j 97 oseb (60 možkih, 47 ženskih). — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 6 slučajev 6spie, 2 al. škrlatiee, 3 si. d&vice, 1 si. leg&rja, 16 si. jetike, 18 s), vnetja stipnih organov, 3 si. kapi, l al. smrti po naključju itd.
Slovansko pevsko druitvo na Danaju. Koncert slovanskega pevskega društva na Dunaju pod vodstvom g. Hubada bode dnč 7. grudna 1896. v Ronacherjevi dvorani. Pel se bode Dvorakov Psalm 149., mešan zbor s spremijevanjem orkestra, dalje Dvorakovo delo „Napadly pisne v dušu inou", mešan zbor a capella. Možki zbor proizvede Ned-vedovo „Popotnikovo pesem", v kateri bode pel g. Ig. Mlčoh aolo, potem Rubinšteinovo „Ebirpo" s spremljevanjem orkestra. Ženski zbor bode pel moravske dvospeve za sopran in alt in sicer „Beg" in „Prstan". Vmes bo svirala godba 4. bos. herc.
infanterijskega polka Smetanovo: Onverture k operi „Liboia" in Glinka: KaiipracRaa. V drugem oddelku bode svirala vojaška godba naslednje komade : Smetana: Fantasija iz „Prodane neveste-. Hainemejer: Fantazija po narodnem ruskem motivu. Mosrkowski: Serenada. Ledbold : „Hrvatski dom«, venec hrvatskih pesmi. Čižek: Marš sestavljen iz jugoslovanskih narodnih pesmi. Odkar je postal g. Hubad, nam dobro poznat iz .Glasbene Matice", pevovodia slov. pevskega društva, to vrlo napreduje. Vpisalo se je doddaj 60 pevk in blizu 100 pevcev.
Armenski revolucijonarni odbor. Iz Carjega-gvada javljajo: Na kristijansko prebivalstvo, so-sebno na Armence, je napravila jako dober utis vest, da poslaniki velesil nastopijo skupno in sporazumno v ta namen, da sultan izvede obljubljene reforme. Na mesto prejšnje bojazni je nastopilo upanje. Novi patrijarh se trudi, da širi med Armenci nadejo na boljše dni. Toda nekateri armenski listi, ki se tiskajo v inozemstvu in prihajajo kljubu prepovedi v velikem številu v Carjigrad, zatrjujejo, da armenski revolucijonarni odbor nikakor ne spi, ampak da je pripravljen z vso žila-vostjo zopet pričeti svoje delo, čim se pokaže, da diplomatje ne morejo izposlovati dejanskih reform t Armeniji.
Zima v Ameriki. Iz New Yorka poročajo, da prihajajo tje iz držav Missouri, Mississipi, posebno pa iz Minessote, Dakote, Montane iu Idaha poročila o strašnih snežnih zametih in viharjih. Sneg leži po nekaterih krajih do pet metrov visoko; po vsah omenjenih državah je jako hud mraz. Železniški vlaki prihajajo jako velikimi zamudami, v nekaterih krajih pa niti ne morejo dalje in je to-tej železniški promet ustavljen popolnoma. V državi Nevv York je zmrznilo 6 oseb, toda bati se je, da jih je mnogo več poginilo vsled mraza, ki pa ležč pod snegom. Mnogo živine je zmrznilo.
Spomini na Koroško.
(Dalje.)
Cenj. čitateljem se bode vendar to čudno zdelo; utegnili bi vprašati: kako je vendar prišlo do nedeljskega počitka? To hočem pojasniti. — Bilo je v času, ko so podložniki našega poveljnika kopali krompir. Mi smo bili zvesti čuvaji izkopanega krompirja: čuvali smo noč in dan in le ma-lokateri je zaspal na straži, za kar je dobil od poveljnika zasluženo kazen. Kar je prišla nekega dne pritožba na našega načelnika, da straže krompir kradejo in da si ga pečejo za kratek čas in lačni želodec. Ta pritožba je iznenadila poveljnika in tudi nas je presenetila. On je silno rohnel nad nami. Stali smo vsi pred njim kakor vojaki, svesti si svoie postenosti, ah vendar si ni nihče upal črhniti besede, dobro vedć, da naš poveljnik se ne šali, da je poln energije, kakor si jo je pridobil, ko je v 71 pešpolku vršil službo narednika. Ko nas je poveljnik odpustil milostno, poiskali amo svoja bivališča ter v krogu zapeli krasno, milodonečo pesem: »Curli, curli, curlajna". S tem amo po pravici dali odduška svoji opravičeni jezi in ogorčenosti. To je bilo v soboto popoludne. V nedeljo zjutraj smo doznali, da hoče poveljnik premeniti vse straže, češ, da so mu te nezanesljive. Res je bilo tako. Do poludne smo posnažili vse nečedne prostore, popoludne pa svobodno; tako je donelo iz ust poveljnikovih. .Hvala Bogu, vendar enkrat!" vskliknil sem svojemu preplašenemu tovarišu, ki mi je trdil, da tega človeka baje ni mati rodila. Torej bila sva svobodna onega popoludne. Od samega veselja nisva vedela, kaj storiti, kam da bi šla na sprehod. Pozabila sva celo za načrt, katerega sva si dogotovila že prve dni najinega prihoda na Koroško. Spivši vsak po »eiico piva, sva se vendar spomnila onega načrta Toda imela sva dosti pomislekov. Za veći izlet' nisva imela poguma. Saj ni čudo: pripekalo je solnce, ceste prašne, midva pa utrujena od raznih naporov minolega tedna. In tudi na bodoči teden je trebalo misliti, kajti računiti sva morala, da tudi prihodnje dni bode mnogo težav in naporov.
Svesta si dani obljubi, da hočeva na vsak način priti med priprosio ljudstvo ter proučavati njega vrline itd., sva sklenila, da se vendar napotiva pri vseh neugodnih odnošajih.
Ali kam se podati?! Moj tovariš je jel modrovati : .Celovško jezero, pravijo, da je krasno.
Pojdiva tja! Peš nama ne bo treba hoditi, tndi voza ne najmera, sedeva v tramvaj."
„Vse dobro, vse prav", odgovoril sem mu jaz, .ali pomisli, da midva hočeva ogledati si okolico v narodnem pogledu. Zvedel sem, da je pri sv. Jakobu danes šagra; govorilo se je nekaj o veselici. Kaže se nama lepa prilika. Tu bova sli-lala slovensko petje; na odru bo kak prizor iz domačega življenja; kak navdušen slavnosten govor ; vrstile se bodo po veselici napitnice; tudi midva lahko porečeva katero. Pravili so mi, da se bode tudi plesalo. Pomisli: zavrteti se parkrat s koroškim slovenskim dekletom! Take priložnosti gotovo ne bodeva imela več v tem kratkem času najinega bivanja na Koroškem."
Tovariš je mislil in mislil, zrl na pekoče solnčne žarke, a naposled je vendar spregovoril: .Prav govoriš, ali jaz sem telesno obnemogel, kar lahko sam vidiš, a tudi ti nisi svoboden, jutri čaka .naju zopet porcija težkega opravila. Predlagam, da se malce odpočijeva ter da si iščeva ta cih zabav, ki ne zahtevajo truda. Peljiva se k jezeru, ali pa poiščiva si tu kako zatočišče, kjer nama bode potekal čas pri kozarcu piva in kakem časopisu. In tiati božji sv. Jakob, kaj misliš, da je blizu ?"
„Pojdi, pojdi — hočes-ll, da ti zastanejo udje ?w, zavrnil sem ga jaz bolj šaljivo. „Urica hoje nama ne bo škodila. Ali se ne spominjaš več, kako je bilo onega dne, ko sva trudna legla v senco; po kratkem počitku se nisva mogla skoraj ganiti, kakor da bi bila kolenščeva. Daj, pojdi brate; korajža pa šnajt je rekel tisti, ki je šel v Ameriko ter se vrnil z vržinko v ustih. Sicer je pa meni vseieduo: poj dem pa sam.w
Zadnji stavek ga je prestrašil najbolj. Za-mrmral je uekaj ali vendar počel korakati vštric mene. Spregovoril sem mu še nekaj navduševalnih besed in tovariš mi je bil udan z dušo in telesom. Medpotoma je kaj malega tarnal o neznosni vročini, o sekantnem cestnem prahu, v čemer sem se pa popolnoma vjemal žnjim. Vendar sva polagoma dosegla svoj cilj.
Sv. Jakob je čedna vasica z raztrešenimi poslopji. Polje rodi vsega, kar zamore roditi v korolkem podnebji. Kar ne d& polje, nadomešča v obilni meri živinoreja.
(Pride ie.)
Najnovejie vesti.
Dunaj 1. Zbornica poslancev je pričela podrobno razpravo o vladni predlogi za urejenje plač profesorjem na visokih šolah. Posl. Fuchs je predlagal, da se tem profesorjem vsporedijo profesorji na bogoslovnih škofijskih zavodih v Solno-gradu in Liocu.
Berolin 40. nov. Državni zbor je pričel raz-
Eravo o državnem proračunu za leto 1897—1898. užavni sekretar Posadowsky je povdarjal ugodno položenje ter da se gospodarsko leto 1896—1897. zaključi s prebitkom 24'/« milijonov.
Trgovinah:« bnojavka In vaatl.
juuiiDpelta. Pfcenie« nt jonen —•— —•— > 9«»uh»h v a spomlad lflfl« 8.17 do 8*18 Oves za spomlad 5*98—B'—. R* kr spomlad 6.8ti—ti.87. Koruza za maj-juni 1897. 4.04*4.06 nova od !>■ kil..f. 8 20 825ut!79 m o. 8.30—8*3»., od 80 kil. f. 8-40-8-45 od 81. kil. f. 8'4K 8 SO , od H« kil. for. 8.60 8.65, iecmmi «'10-8 — proso 5 85 - 6 10.
Plenica: Slab« ponudb«. Mlini rezervirani, mirno nespremenjeno. Vreme : lepo.
Praga. Neralinirani sladkor for. 12'—, november-december 151*12.
Pruga. Centrifuga! novi, poutavljno v Trni s carino vred odpoSiljatev prooej f, 88 76 84'— ConcaKse 34'7B—'85' —četvorni 88*—•—•—.V glavah nodih 87-60—•— Harrs. Kava Santo« good averago za deoember S8'75 sa april 5» 25.
E&mburg. Santos uoori nvni-n«« december 49.25 za ramam 1897. f. 49.25, ia september 50.50
UanMjBkn bona 1- deoambr«
včoraj	danes
Državni dolg v papirju ... 101.25	101.35
„ „ v srebru . . 101*25	101.30
Avstrijska renta v zlatu . . . 122.05	122.70
„ v kronah . . 100.75	100.75
Kreditno akoije ...... 161.75	181.60
London lOLst........ 119.95	119 95
Napoleoni.........9.58'/,	9.58'/,
20 mark ...... 11.77	11.76
100 itali. lir . 45.15	45.35
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Driavna ieleznloa. (Postaja pri sv. Andreja Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 pepol. v Herpejje, Divačo, Dunaj Pulj in Kovinj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pulj, Divačo, na Dnnaj, v Beljak.)
Lokalni vlak ob praznikih 2.20 popo!. v Divačo.
DOHOD:
8.05 prodp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 . iz Pulj a, Rovinja. 11.15 . iz Herpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pnlja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak is Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 popol. iz Divače.
„Telovadno društvo Tržaški Sokol"
VABI NA
jifMlaDžeD oeecr,
ki bode
dne 5. decembra t L
v društveni telovadnici.
RAZPORED:
1 Tamburanje.
2. „Sumski čar*, poje zbor „Slovanskega pevskega druStva". 8. Šaloigra „Dva silnika*.
4.	„Oblačku", poj« zbor.
5.	Taniburanje.
6 Miklavžev nastop in razdelitev davil. 7. Ples in svobodna zabava.
Začetek ob uri zvečer.
USTOPNINA za Slane 30 nv6., za nečlane 50 nvč. (lani v društveni opravi in otroci ne plafiajo uitopnine.
Na oiiiltio udeležbo vabi Odbor.
Stenski koledar za 1.1897
Od več strani ae je naglašala potreba koledarja v slovenskem jeziku za rabo v pisarnah. — Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in ga prodaja po 20 nč. komad, s pošto 25 nvč Kdor si ga želi, naj pošlje omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. in natanjČcn nado v, ali pa naj pride sam v tiskarno, trg velike vojašnice št. 2, kjer ga dobi po 20 nvč. komad.
OOOOOa?OOOOOaOOQOOOr>OOQf*3Qo
Prva tržaška tvornica dvokoles °
spojena z mehanično delavnico
A. B. FANO
TRST - Via Nuova O - TRUT.
TVORNICA
DVOKOLES
' po pravem angleikem tvoru in snovi
Ta tvornica popravlja in izdeluje povsem nova kolesa, n i k i I j r a in ferniži jih na ogenj. Sprejema se nikiliranje koles vsake snovi na električno oksidicijo zlatenje, srebrenje. ko-tlovinanje in galvaniziranje. V zalogi so vedno kolesa lastnega izdelka po najnižjih cenah.
Vse drugo potrebščino za kolesa po tvornej ceni gg. skladu ikoni in prekupčevalcem prodaja se po odbitku
KJOOOCSCOOOOOOGOOCOOOOOO Narodnjaklnje!
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Ohiozza in farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso
udanostjo
Vek osla. v Grebene.
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2
v TrNtu.
Zavaruj« proti požarom, prevozu po suhom, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica ln reserva društva dne 31. decembra 1892
Glavnica druatva	gld. 4,000X00 —
Premijna rosnrva zavarovanja
na Življenje	„ 13,328 34K-98
Premijna resorva zavarovanja
proti ognju	1,«32.248 22
Premijna reserva zavarovanja	*
blaga pri prevažanju	49.465.07
Reserva na razpolaganje	, 500.000* —
Reserva /tivarovanja proti pre-
minjatiju kurzor, bilanca (A) „ 3S3.822.42 RoHerva zavarovanja proti pr«-
minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Rezerva npcuijalnih dobičkov
zavarovanja na življenj« „	500.000 —
Občna resorva dobičkov	„ 1,187.164 86
Urad ravnateljstva :
VI« VnlcIIt-1 VO ,I>1*. t (v lastnej hiS).
Lastnik kensorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.