OGLASE ZA »RAZGLED« SPREJEMA NOVINSKI BIRO, D. Z O. Z., LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA 7/H. KLISARNA JUGOSLOVANSKE TISKARNE IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTO-TIPI JE ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE ♦ KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFINEJil PAPIR ♦ KLIŠEJE PO SLIKAH PERORISIH IN RISBAH ♦ ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE ♦ REKLAMNE SLIKE VINJETE ♦ nm$nx LJUBLJANA v; e Sfcvensfe^i Ora^abna revija j j Ljubljana, junij 1927 Krasote naših planin: Triglav fot. prof. Janko Ravnik Kuhanji' na prostem, kjer je zan etitev ognja včasih prava težava Fotograf „portretist" v gorah Fotografij«.-: prol. Janko Kivuilc Pravljično razpoloženje na Bohinjskem jezeru • 'Miiiiiiii’rs^ iiiiiiiih'ras^ Hlinili.-; l i SE i = s ( £ f l l 9HK«, l ) Pomlad v gorah. Jalovec s Srednjega vrha Fot. proi. j. Ravnik \ i ........................ l ot. I Kon Pltninick Miiiniii'r^w Miiniiii.r^s^ Miiiiiiii.f Stenar izpod Rogljiče >'Wiiiiik .................................. 36 J. t \ X 1 ' •■milili « Hoja po zemlji Juš Kozak Doline Po zemlji hodiš in iščeš miru. Človek je željan tistih svetlih trenutkov, ko je v njem tako jasno in pokojno, kakor blesti samotna zvezda na večernem nebu. Berem povesti in poslušam pesmi. Razodevajo se mi v njih doživetja miru, v tihi tokavi zelene doline, v zavetju pod visokimi skalami, na bregovih jezera. Čudno. Hodil sem po takih dolinah, živel pod skalami, tudi ob jezeru sem sedel, celo v najtišji noči, ko so zvezde padale vanj, a miru nisem spoznal. Ne rečem. Tam, v zibelki zelenih travnikov pod temnimi gozdovi sem se za hip oddahnil, a miru nisem našel. Komaj sem se zavedal, že sem bil v boju z življenjem. Zame v dolini ni miru. Rad verjamem, da sluti človek v mirnih dolinah med gorami tišino in mir. Jaz pa gledam drugače v življenje, kadar hodim po zemlji. Gledam doline. Bela cesta, ob njej mogočni domovi, gospodarska poslopja, skladišča sveže obeljenega lesa, orači na poljih, kosci na travnikih, prijazna krčma te vabi. Na oknih cvetovi, pred hišami otroci, ljudje v mašnih in delovnih oblekah, v strugi dere voda, goni turbine in mlinska kolesa. Vsenaokoli pa bele cerkve med temnim zelenjem in še višje gori, postavljene v gorske senožeti. Ustaviš se pred mogočnim znamenjem, Marija ti odpira žalostno srce, sv. Rok ti kaže rane. In druge doline. Take, kjer izginjajo kmetije, kjer vstajajo iz tal male delavske hišice s pustim in žalostnim obličjem, kjer je nesnaga doma in zeva revščina iz oken. V krčmi se oglaša trudna, pijana Pesem. Sredi doline pa stoji mogočna tovarna, krog nje tavajo bledi možje, žene z uvelimi prsi in prav taki otroci s pohabljenimi udi. Cesta je izvožena, v kolesnicah je bogastvo in trpljenje. Znamenj je malo, Križani na njih ni ovenčan, komaj se vidi iz Prahu. Še temnejše doline sem videl. Zemlja se zoži, voda v strugi se peni in izpodjeda skale. Domovi so Pri cesti in v bregovih. V krčmah je doma obup, še Prta ni na mizi. Vlažne stene so gole, kvečjemu če v>si kaka ogabna reklama na njih. Človeka zebe. lani v tistih dolinah je izginil človek pod zemljo in '2Podkopuje hrib nad seboj. Edinole lepe in močne ženske sem srečal na črnih cestah, poslednja uteha Za rudarja, ko se prikaže na dan. Križani je kar na steno, ali celo na kamen pribit, ubog in majhen, kakor oni za zadnjo uro. Dolina je življenje človeka in kjer je življenje, n’ niiru. Govoriš z ljudmi in odgovarjaš sebi. I rpiš z..njimi in se boriš za rojstvo, smrt. Veseliš se z n)nni, razjedaš srce, vsak kamen ob cesti je v na-P°tje tebi in drugim. V dolinah orjejo strasti. Gri-*ejo vate, čeprav se jim umakneš v zeiene tokave. Nikjer ni miru. Pred ljudmi in pred sabo ne moreš Počiti. Oko je nemirno, zase in zanje iščeš, česar morda nikoli ne dosežeš. Mogoče vendar takrat, ko izruješ iz zida tisto malo počrnelo znamenje in ležeš z njim. V dolinah je boj. Srce ne počiva. Sredi doline teče voda, noč in dan, goni turbine in mlinska kolesa. Pobočja Jaz ljubim pobočja. Najrajši hodim po tistih, kjer se hitro vzpenjaš, po strmem kolovozu, med zelenimi košenicami ali med skalami. Nato te vodi pot po slemenih proti vrhu. Na pobočjih je drugačno življenje. Med visečimi njivami in travniki stoje samotni domovi. Pred njimi stoji drevje privito do tal. Ponekod so ti domovi tako mogočni, kakor da imajo v njih za leta in leta vse doma. Rad se ustaviš pred njimi. Zaideš v gozdove. Bukovo zelenje je razpeto nad tabo, tam daleč na drugem pobočju pa molče temne hoje. Med njimi se svetlikajo breze in bledi macesni. Včasih so smreke tako goste, kakor bi gledal ježev hrbet. Nad gozdovi romaš čez zelene košenice in travnike. Kakor bele raze so meli v njih. Ozreš se in se čudiš. Steza je izpeljana tako, da ni druga mogoča. Čudovito je poznala svet prva noga, ki jo je izhodila. Utrujen sopeš v strmo reber, pešaš in bi rad počil. Tedaj zavije steza položno, telo se vda. Nobena bela cesta v dolini ni tako skladno ustvarjena. Vse križem vodijo steze, na križiščih se srečuješ z ljudmi, ki prihajajo od daleč in se zopet izgubljajo. Redkobesedni so, oči upirajo vase. Strast je pritajena in zamolčana. Kadar se dviguješ, pozabljaš nase in na svet. Na pobočjih je boj z zemljo, med skalami boj za življenje. Ko pa počivaš, premišljaš in sodiš. Prav tako sodijo in merijo svet ljudje v samotnih domovih, kadar jih zamete sneg. Na pobočjih je bila spočeta ostra misel. Vrhovi Vsak vrh je drugače oblikovan. Komaj objamem njegovo obliko, tedaj je pozabljen počasni, hribovski korak, telo zbere vse sile, vrh mora pasti v zaletu. Ne moreš vzdržati, dokler ne stopiš tja, kjer se neha pot in ne moreš nikamor več, tudi če bi hotel. Čudna je tista zavest, ko nimaš mesta, kamor bi še lahko stopil naprej. Zapreš oči in čutiš, da si gori. Sladka utrujenost te prevzame. Hrib ali gora, vselej ti je nova, kadar stojiš na njej. Tisti hip, ko si se ustavil na njej, je že zapisana v duši nova zgodba, dal si ji novo obliko. Zdaj se zavedaš vsega. Spominjaš se prvih potnih kapl;:c na čelu, hiše oživljajo, pred zaobljubljenimi zna nenji postajaš, občuduješ stezo, ki se ti je zdela slepa, pa je v trenutku najlepša med zemeljskimi poti. Veš, katera drevesa redi ta zemlja, poznaš njihovo rast in lepoto. Hvaležen si skritim studencem, do katerih vodi nevidna živalska sled. Stojiš na gori in vsa je v tvoji duši. Potem ležeš. Ali na trato pred cerkvico, ki ima komaj toliko prostora, kot drevo na skali. Ali na široko dlan, kjer ni hiše, ne cerkve, le veter piha preko nizkih trav. Ali na skalnatem vrhu, kjer je kamen sladak kot pernica. Tam gori je mir. Pogled drsi po pobočjih v doline, izgublja se med travniki, pada v prepade, počiva nad gozdovi, plava nad vodami, objema okoli stoječe hribe in gore, izgublja se v solnčnih obzorjih. Na zemlji si, toda okoli tebe je zrak vsepovsod, kamorkoli bi stopil z vrha. Megleno morje pokriva dolino, hribi so otoki med belimi valovi. Tak je moral biti svet ob rojstvu, in zemlja še ni bila ločena od vode. V duši ni strasti, ne boja. Misel počiva. Strmiš in dihaš. Ves svet je v tvojili očeh, slutiš njegovo rojstvo in nastajanje. Daleč tja za obzorja gledaš. Usodo ljudi meriš v dolinah prav tako, kot usodo gora in dreves. Takrat, ko ležiš na dlani pred solncem, sredi ozračja, je vse preveč sveta v srcu in duši, da bi se mogel boriti s seboj in z njim. Skozi tebe vre usoda vsega živega in mrtvega, sredi večnega ustvarjanja dihaš. To se pravi, da ustvarjaš sam že s pogledom. Večno čudo. Nastajanje in ginevanje ne pozna miru in je vendar največja tišina. V njej je moj mir. Le v dalji planine Tam zemlja je naša zakipela, zahrepenela, v nebo hotela, v višino pognala se kot val, a v naletu pod zvezdami val je obstal. Tako strmi zdaj sredi višine okameneli zanos domovine, bleste se v dalji razdrti grebeni, nad njimi, glej, zvezd čuječi plameni. .. O. Župančič Zlatorog Dr. Ivan Lah Plan.na Jezera, ki jo še danes krase sedmera triglavska jezera, vdelana kot sedem smaragdnih biserov v skalne globine kamenitega podolja, ki ga obrobljajo od obeh strani suhe skalnate goličave, katerih grebeni se svetlikajo v solčnočisti zeleni vodi triglavskih jezer od strmih višin nad Savico in zelenih gozdov okoli Bogatina tja do skalovite Komne, kt zapira to dolino z visokimi golimi vrhovi, štrlečimi iznad strmin nad Trento, je bila1 nekdaj pravi planinski raj. Tu so prebivale vile, bele žene imenovane, bitja dobrega in usmiljenega srca, ki se jih ljudstvo še danes hvaležno spominja. Zahajale so pogosto v dolino in tam pomagale siromakom v stiskah in nadlogah. Pastirja so učile spoznavati čudotvorna zelišča, ki imajo v sebi zdravilne moči. Na njihov ukaz je rastla po golih gorskih pečinah posebna trava, da so koze siromašnih ljudi dobivale hrano. Za te svoje dobrote niso marale nikakc zahvale. Če se je kdo drznil priti v njihovo bližino, so mu giožile z rokami, naj ne hodi dalje. Ako se je vkljub temu bližal njihovemu bivališču, so ga nagnale z gosto kamenito točo; kadar pa so bile užaljene vsled ljudske nehvaležnosti, so se usuli z gora deževni nalivi in viharji. Tam nad Trento, kjer vise stene strmo v Loško dolino, so se pasle na gorskem grebenu njihove lepe bele koze in stražile dohod v svoje gorsko kraljestvo. Ako se je bliža) nepozvan človek, so koze z rogovi lomile skale in jih valile z gorskega roba v dolino. Njih vodja je bil mogočen kozel z zlatimi rogovi, Zlatorog po imenu. Bil je pod posebnim varstvom belih žen, ki so ga bile začarale proti vsaki poškodbi. Ako ga je zadela lovčeva krogla, je vzklila hipoma iz Ysake kaplje njegove krvi, naj je padla na golo skalo ali na ledeni sneg, čudotvorna roža, polna zdravilne moči, triglavska roža imenovana. Ako je Zlatorog zavžil le list te čudotvorne rože, je takoj ozdravel, tudi če ga je krogla zadela v srce. Se večji pa je bil čar njegovih zlatih rogov. Komur bi se posrečilo dobiti le košček njegovega zlatega rogu, bi imel ključ do vseh zakladov zlata in srebra, ki jih je stražila mnogoglava kača v gori Bogatinu . .. Že v tistih časih so stikali Benečani po naših gorah za dragocenimi rudami. Neki Benečan, ki je zaznal za skrivnostno silo Zlatorogovo, je prežal noč in dan pred vhodom v votline Bogatinove. Videl je, kako je prišel Zlatorog iz svojega gotskega kraljestva in se je s svojim čudotvornim rogom dotaknil mnogogla-ve kače; postala je krotka kakor jagnje in je pustila, da si je v zlatem potoku, ki teče preko votline, oros.l svoja zlata rogova, pri tem pa si je odkrhnil ob skali košček svojega rogu. Ko je odšel, je Benečan pobral zlato iver, in z nju so mu bili odprti vsi podzemski zakladi Bogatinovega sveta. Vse življenje je nosil cele vreče zlata in srebra iz Bogatina v Benetke. O tem je zvedel tudi lovec iz Trente. , Takrat v Soški dolini še ni b lo cest; le ozka gorska steza; je vodila iz Kobarida preko Bovca v Trbiž. Tam so mule beneških trgovcev prenašale bogato benečansko blago na Nemško. Na kraju, kjer se v Sočo izliva Koritnica, je stala krčma, kjer so se ustavljali trgovci. Tu je živela< krčmarica, ki je znala dobro postreči svojim gostom. Njena hčerka pa je bila najlepša in najljubeznivejša deklica v vsej okolici. Sem je zahajal tudi mladenič iz Trente, ki je slovel daleč na okoli kot najboljši lovec; imenovali so ga trentskega lovca. Bil je sin slepe vdove in je skrbel za njo na stara leta s pravo otroško ljubeznijo. Govorili so, da je vsled tega v varstvu belih žen. Poznal je vse steze po gorah; lahko je hodil na najvišje vrhove, pa se mu ni bilo treba bati kamenite toče. Marsikaterega rogatega kozla in divjega petelina je prinesel v dolino; vmes pa je prinašal krasne cvetlične šopke, nabrane v gorskem kraljestvu Zlatorogovem. Dasi je imela deklica mnogo bogatih snubačev, je ljubila trentskega lovca in sprejemala darove ljubezni, ki jih je prinašal iz svojih gor. Toda zlato in srebro omami človeško srce. Neke nedelje popoldne so zopet gostovali beneški trgovci v krčmi ob Soči. Med njimi je bil bogat, mlad veseljak, ki je skušal z zlatom preslepiti deklico. Nataknil ji je zlate prstane in obročke na roko, okoli vratu ji je obesil niz biserov; plačeval je gostom za pijačo, po mizah je teklo ognjevito laško vino, vse je rajalo v bujnem veselju, godci so godli in začel se je divji ples. V tem trenutku je vstopil lovec v krčmo. Povabil je deklico na ples, ona pa se je kujala in mu rekla z zasmehom, da so Benečani bolj prikupni gospodje od njega, ki pozna vse zaklade na gorah pa ji še triglavske rože ni prinesel. To je mladeniča užalilo globoko v srce. »Vem,« je rekel, »vem tudi, kje se najde ključ do Bogatinovih zakladov; ko ga dobim, bom kralj proti tvojemu beneškemu kramarju in ti mu lahko ostaneš za točajko.« To rekši odide iz krčme in se napoti naravnost v gore. Spotoma ga sreča zeleni lovec in se mu pridruži. O njem so pripovedovali, da je zli duh, ki je že marsikaterega Tanta spravil v prerani grob. Vedel je mnogo pripovedovali o Bogatinovih zakladih. Odšla sta v gore, da bi naletela na Zlatoroga, saj je trentski lovec vedel za njegovo najljubše bivališče. Že sta ga zagledala od daleč, kako so se svetili njegovi zlati rogovi v blišču visokega solnca. Trentski lovec pomeri in ustreli; krogla je zadela Zlatoroga. Težko ranjen se je splazil na ozek pomol, ki se je dvigal nad globoko skalnato steno, »Za menoj,« zavpije zeleni lovec, »ključi od Bogatina so najini.« Trentski lovec je zagledal na nevarni stezi, med ledom in snegom najlepše rože, med njimi tudi planinke. Te je pogosto trgal v mladih letih in kuhal iz njih zdravilo materi za oči. Spomin na mater in dober g as v srcu mu je klical; »Nikar dalje, naj ti bodo dovolj triglavske rože. Oproščenja te bo prosila tvoja nevesta za nepremišljene besede:« Zeleni lovec pa mu je šepetal: »Se je čas, da doseževa Zlatoroga, preden doseže čudotvorne rože. Boga-tejši boš od vseh beneških kramarjev, ki se oglašajo pri tvoji nevesti« Zmagal je zli duh. Plezala sla dalje po sledovih krvavečega Zlatoroga, zaznamovanih z rdečimi rožami, med živi,en,em .n smrtjo. I oda Zlatorog je med tem že povžil ču-dotvorno rožo in se na novo oživljen pognal proti »vojima zasledovalcema. Zlata rogova sta. se. mu bleščala krasnejše nego kdaj poprej v fvitu gorečega svinca. Omamljen od zlatega bleska je pogledal trentski lovec v brezdanjo globel pod seboj; opotekel se je. V tem trenutku se je zagnal Zlazorog proti njemu, izgubil je tla pod seboj !n se zvrnil v brezkončm brezno. Zeleni lovec pa se je zakrohotal, da je odmevalo po vseh vrhovih okrog: »Srečno pot na Laško.« V tem je bilo deklici žal, da je užalila lovca in je čakala, kdaj se vrne. . . Šele spomladi, ko so se lastavke vračale in je Soča narastla od skopnenega snega na gorah, je priplavalo po reki truplo trentskega lovca; v rokah je držal Šopek triglavskih rož. Ko so pozno poleti prignali pastirji svoje črede na Jezerško planino, so zagledali le pusto skalnato pokrajino. O prejšnjem planinskem raju ni bilo več sledu; beie žene so bile užaljene zapustile ta kraj in odpeljale tudi bele koze s seboj; v svoji jezi je Zlatorog razkačen razril vse lepe vrtove, travnike in pašnike; še danes sc v dijo na skalnatih tleh odtiski njegovih zlatih rogov. Kralj planin Vladimir Kapus Lovec Janez prileze previdno po strmem, z redkim krcvljastim bukovjem porastlem grebenu, obriše si pot, ki ga mu je iztisnila huda strmina in se nato splazi na visoko pečino, vrh severnega pobočja, kjer uniči vihra sleherno zimo, kar je zasejala jesen, rodi'a pomlad in odgojilo poletje. Dočim še leži povsod okoli sneg, je tukaj kopno in dolga poležana suha trava tako vabljiva, da se lovec kar zavali vanjo in zlekne komodno. Pri;ctno opoldansko marčevo solnce greje izredno gorko. Nekaj časa se ležeč na trebuhu ozira preko pečine in gleda, če bi kje opazil gamse, za katere je prinesel sol. Prišel je tu gori, da pregleda in ugotovi po možnosti, kako je Prezimila zverjad. Nato sc položi na hrbet z obrazom obrnjen proti solncu. Ko nekaj časa tako leži, ga objame sladek spanec. Kar ga prebudi čuden vrišč, trenutno sc Prestraši in niti ne ve, kje se nahaja. Ali kmalu se zave 'n se ne gane; gleda veličasten prizor. Dve veliki ptici, katerih široka krila sc zaleskečejo v solnčnem žaru, sc lovita nad njim v zraku, tako blizu, da dobro razloči Pn spodnji proti gornji obrnjeno glavo, kakor da pri-' čakuje trenutni spoprijem. Preden se pograbita, se okrene spodnja, plava in pada s hrbtom navzdol in s prežečimi kremplji, obrnjenimi proti nasprotniku. Baš v višini vrha se sprimcla in treščita v gosto smrečje pod Pečinami. Lovec gleda in gleda, ali ker je pod steno Z{»)eda, ne inore videti borbe. Medlem je priplavala tretja ptica, ki kroži, sc spušča vedno nižje in radovedno Pričakuje, kdo bo zmagal. Kar se prične zadnje dospeli dvigati, globoko pod čermi pa kroži zmagovalec. Viteški dvoboj je izvojevan, premagan je usiljivcc, Kl K1 prišel snubit od bog ve kje, morda iz daljnih švicarskih planin ali celo iz gozdnate Bosne. (Zmagovalec oseže kmalu njo, s katero živi že več let, mora pa Ponovno izvojevati, skoraj vsako leto, njeno-naklonjenost Orla planeta preko Savske doline, tja proti Julijskim a Pam. Videti jih je še kakor dve mali pičici, dokler n<-‘ izgineta v sinji modrini, ki se boči nad Triglavskim Pofiorjem. Nekaj dni po omenjeni borbi in po veselih svatovskih Poletih nad sinjimi planinami se spusti samica v strme Pečine kraj Savice in sede v zijavko več kot 100 metrov ■ l*°. stene, kjer si je izlegla in vzgojila v dolgi dobi kakih 30 mladičev. Skrbno ogleduje gnezdo, sestoječe P° večini iz debelih, suhih ruševih in drobnih macesnovih Šolski zleti naših zavodov. 3.b razred ženske realne gimnazije na zletu pri slapu Savici lot. P. Debevec vejic, popolnoma varno pred vsemi bitji in tudi naravnimi silami. Tega kraja pač ni še posetil drugi kakor kraljevska ptica, ali kak drug krilatcc. Vse, kar v policah in grebenih stene požene, raste tako dolgo, da propade samo; dostop od kjerkoli drugje kakor iz ozračja je nemogoč. Kraj, kjer se nahaja gnezdo, je tako skrit, da ga ne doseže niti lovčeva krogla. Kar so razdejali zimski vetrovi, samica skrbno popravi, nanosi nekaj nove suhljadi in sede na gnezdo. Samec kroži nekaj časa okrog gnezda, nato pa sede na kriv, iz stene štrleč trš, kar kaj rad ponavlja žc skozi več let. Snaži si kljun, izravnava perje, posebno poleg žc skoraj zaceljenih ran, ki jih jc dobil v zadnjem dvoboju. Po par dnevih je iznešenih dvoje zelenkastih, rjavo-marogastih, sorazmerno veliki ptici drobnih jajec. Ker samica pridno vali in le tupatam za kratek čas zapušča gnezdo, jo krmi samec, donašajoč ji najrazličnejšo hrano, od žabe do srninega in gamsovega mladiča. Sredi maja je izvaljeno eno jajce, drugo pa je ostalo mrtvo; prav zato je treba posvetiti večjo pozornost s sivo-zamazanitr, pultom porastlemu mladiču, ki mirno leži v gnezdu in niti najmanjc ne kaže, kako visokega pokolenja je. Počasi raste; kljub temu, da mu v prvih dneh donaša oče, pozneje pa oba roditelja obilno hrane. Ko mladič nekoliko odraste, mu prinese starka živega, mladega zajca, na katerem naj se uči mladič svoj brezsrčni, roparski posel. Nad pečinami, v Komni in Komarči, vsako jutro pisJkajo komatarji, regljajo bevke, kriče kamence, vmes pa grulijo in pihajo ruševci. Mogočni orel, ki ždi in tudi prenočuje, kadar ni na roparskem poletu, kraj pečine nad gnezdom, jih posluša, ali dokler solnce ne vzide, se ne zmeni za nje. Preden pa dan popolnoma odpre svoje svetle Oči, pevci zaključijo jutranji koncert, odlete h gnezdom ali gredo iskat hrane, tako da se navadno ne srečajo z orlom med jutranjim vrvenjem. Le kadar sc vlačijo megle, takrat ruševec ne more nehati; gruli, piha in pleše svoj zaljubljeni ples, včasih tudi vse predpoldne. To je posebno dobrodošlo orlu, ki v meglenih dneh težje opazi plen. Nepričakovano udari po krivorepcu, modrikasto perje se razprši po snežišču, črni krivci, znak poguma, odlete med ruševje, med poletom h gnezdu odpade lepa glavica, okrašena z najbolj živo rdečo rožo. Ko si starec napolni tudi svojo goljšo, sede kakor navadno nad gnezdo, gleda v sotesko, ki je baš sedaj' izredno lepa. Raz temnih pečin lije zlato cvetje nagnoja, na policah pa kipe široki beli cvetovi skalnega jesena. Mladič odloži proti koncu pomladi mehko, že zelo zamazano otroško oblačilce in si nadene svetlorjavo mladeniško obleko. Navadno zamahne z dolgimi krili, ki ga samo ovirajo v gnezdu; niti ne sluti, kako jih bo uporabljal in da ga bodo baš ona nosila k solncu, o katerem mu tolikokrat pripoveduje mati. Prizibljc se do roba zijavke in pogleda preko pečine; šele sedaj prične spoznavati, v kako nevarnem kraju mu teče zibelka, preteče zopet nekaj dni, preden se privadi pogledu v prepad in si upa na macesnovo krivino, rastočo kraj zijavke. Stara dva krožita okoli njega, ga kličeta, ali mladičke ne upa spustiti. Ker le ne gre in poskuša zlesti nazaj, v pečino, sc razjezi starka, zaleti v. strahopetca od zadaj in ga pahne preko prepada. Mladič prestrašen vikne, 'raztegne peruti, trenutno lovi ravnovesje, končno ves obupan zamahne in že je zmagal ozračje. Po par manjših krogih se ujame v grebenu in trdno oprime z že skoraj dorastlimi kremplji. Taki poskusi trajajo skozi nekaj dni. Prvi polet se vrši v vročem julijskem popoldnevu nad širno, visoko planinsko planjavo. Pri tej priliki učita stara mladiča loviti kače. Nizko plava tričlanska družina nitd skoraj golimi robovi, kjer sc v pritlikavem trnju grejejo pisani gadje na palečem solncu. Stari se spusti na tla in se takoj zopet dvigne, s kremplji držeč za rep vijočega sc gada, ki pa nikakor ne more doseči z glavo svojega nasprotnika. Orel sc visoko dvigne in splava proti kamenitem produ, kjer iz velike višine vrže stru-penca na kamenita tla, da se ubije. Starka in mladič sta tudi že na produ, kjer nerodno skačeta okoli starca, ki mojstrsko mesari. Kmalu ujame tudi starka gada in pokaže drugi način usmrtitve. Bežečega v skalni sklad pograbi s kremplji pri vratu in mu z ostrim kljunom od-ščipne strupeno glavo. Iz^a daljnih tirolskih planin se dvigaijo oblaki, ki se hitro širijo in gromadijo v ogromne kope. Tudi med pečinami v okolici, kjer love orli, pričnejo vstajati me-■glicc; naenkrat je videti že od daleč, kje so drugače prikriti gorski studenci in planinska močvirja. Pred dobro uro še vedro, temnomodro nebo je zagrnjeno v veliko kopo oblakov, ki postaja jekleno siva in že švigajo prvi bliski in se sliši votlo bobnenje. Stara orla spremenita svoj krožeči polet in hitita v zavetje domačih pečin; mladič jima sledi. Baš ko pričnejo padati prve debele kaplje, dospejo orli v temno gorsko kotlino, v kateri se kadi, kakor bi vrag kuril na njenem dnu. V trenutku, ko sedejo orli pod varno skalnato streho, s* zabliska, ognjena kača švigne iz najnižjega črnega oblaka v kotlino, med tem pa že trešči največja, na pečinah rastoča smreka, razklana preko stene. Grom se vali od stene do stene, iz oblaka treska v oblak, da vse žari, dež pa lije, kakor da so se odprla nebesa. Menda ni veličastnejšega prizora, kakor huda ura v planinah. Kljub temu, da vso noč tuli veter in lomi vrhove dreves, še drugi dan neprestano dežuje. Ker vreme ni ugodno za daljši polet, starca plavata v kotlini od votline do votline in lovita planinske kavke, ki se plaho prele-tujejo, dokler se ne zalezejo v skalne razpoke. Prihodnja noč je izredno hladna za drugače, posebno v planinah, vroče pasje dni. Naslednje jutro, ko orli še vedno doma čepe, že segajo dolgi solnčni prameni v senčno kotlino in mavričasto odsevajo v hladnih hlapovih, ki vstajajo iz izredno narastlega potoka. Narastel je, kakor veletok, ki mogočno drvi in bobni čez pečine in se peni v globokih jarkih. Orli se polagoma dvignejo. Krasno jutro, kakor ga stara v precejšnji dobi let skoraj ne pomnita. Vse je kakor prerojeno, vse je izmito in izprano od prahu vsakdanjosti. Najvišji vrhovi so potreseni z deviško belino novega snega, spodaj pa opasani z najjasnejšim zelenjem ruševja in planinskih trat. To je kakor nalašč dan za prvi večji, daljši polet. Grli krožijo in se dvigajo, kar mladiču izredno ugaja; čim višji je, tem ljubši mu je polet. Tako visoko so, da skoro izginejo izpred oči pastirjev, ki skrbno čuvajo mlado drobnico pred znanimi roparji. Mladič hrepeni k solncu, toda solnce se umika. Ko je dosti nebeškega plesa, se stara pričneta spuščati nižje in nižje, neprestano opazujoč, kaj se godi pod njimi in iščeta priliko, pripravno za lov. Solnce se nagiba k večeru. Glad je nagnal oguljeno lisico, da predčasno izstopi iz bukove goščave na gorsko laz. Kar bo, vse bo dobro: kobilica, žaba ali hrošč v travi, miš pri svislih, še boljši mlad dolgouhec, če ga pokloni usoda. Prihuljena k tlom se plazi pod širokimi klobuki debelostebelnega lapuha tako hitro, da jo ne opazi niti carar, ki sedi vrh smreke in bi gotovo takoj vsej okolici razkričal njen pohod. Samo na enem kraju se ne more dosti prikriti in mora na piano; to pa zadostuje, da tako strašno konča svoje grešno življenje. Veliko zagrinjalo jo zasenči, še preden se zave, že jo nekaj stisne in takoj nato jo strašno zaskeli. Močne klešče jo stiskajo za vrat, krepka roka jo je objela čez glavo in jo tako silno drži, da ne more več odpreti usl, oboroženih z nevarnim zobovjem. Ostri kremplji so prodrli kožo, iz smrčka ji brizga vroča kri; medtem pa dobi silen udarec, ki jo trenutno onesvesti. Ko se ponovno zave, spozna, da je izgubljena. Orlova samica jo pritiska k tlom, mahajoč s silnimi krili in držeč ravnovesje, kadar se dvigne lisica. Glavo obrača proti nebu, gleda, kdaj ji sledita spremljevalca. Ko padeta na senožet starec in mladič, je že omagala lisica. Oba nerodno priskočita in trgata meso z žive živali, ki se trese v strašnih mukali in okuša to, kar je drugače uganjala ona s svojimi premaganci. Večer lega na krasno pokrajino, ko zapuščajo roparji okrvavljeno senožet, pustivši od plena le kosti in drob. Nekaj dni prirejajo še skupne poletu, dokler ne uvidita stara, da si mladič iv sam preskrbi lahko svojo hrano in ga pričneta odganjati od skupnega kosila. Le to mladeniča napoti v nove kraje, čez hribe in doline. Odsihdob iščeta navadno tudi stara posamezno svoje žrtve; največ uničita večjih ptic in planinskih zajcev. Dan za dnem plavata nizko ob gorskih grebenih, kakor ob velikih cestah, preiskajoč vsak kotiček. Približuje se hladna jesen, po planinah utihne ljubko žvenklanje kravjih zvoncev, v gore se naseli mrtvaška tišina. Gozd obleče krasno poslovilno jesensko obleko in po prvi močnejši slani se osujejo zlate macesnove igle. Nekaj dni imajo orli prav lahek posel, vse, kar ne tiči v neprodornem ruševju, vse opazijo iz velikanske višine; to pa traja le, dokler ne zapade sneg. Mnogo divjadi se pomakne v dolino, planinskega zajca in planinskega jereba, ki jih pobeli že pozna jesen, pa v snegu težko ugleda celo bistro orlovsko oko. Sila kola lomi. Orla zopet skupno plavata, toda zaman iščeta primeren plen. V strmem pobočju med stermmi opazita tropo gamsov; z velike višine ogledujeta, ako ni pri tropi kaj majhnega. Ker ni nič primernega, skleneta drugo. Se preden slede gamsi svarilnemu brlizgu stare, izkušene koze vodnice, že se z vso silo zaganjata oba orla v nekoliko za tropo zaostalega kozla. Samec mu prepreča pot, samica pa s silnimi udarci močnih peruti ne odneha, dokler gamsa ne zbije preko strme, zlcdenele stene, pod katero obleži še malo živ. Nato ga obdelujeta s cepinastimi kljuni in ostrimi kremplji. Sedaj sta preskrbljena za nekaj dni. Ko se nasitita, odletita, ostalo pa pustita za še hujše čase. Cez nekaj dni opazi v plazu skrbni lovec Janez krvavo sled, kjer je drčala težko pohabljena žival; blizu tam najde ostanke gamsa. Takoj obdolži divje lovce, češ, da so obstrelili gamsa, ki je postal plen kun in lisic. Se isti večer prinese iz lovske koče železno past sto-pavko, da bi ulovil kuno ali lisico. Ko se čez nekaj dni vrne, obstane začuden sredi strmega, zledenelega plazu. Z daljnogledom ogleduje veliko žival, ki čepi poleg vabe. Medtem prične žival odskakovati in se metati po snegu. Sedaj spozna v veliko žalost, da je pred njim ujet krasitelj naših gora, kralj planin. Zlatorog R. Baumbach — Funtek Pozdravljen mi, Triglav mogočnosmeli! rVi glave dvigaš drzno do neba. Kot bog, čigar ime so ti nadeli, in vsaka nosi krono od snega. Strmeči so vrhovi me zajeli, da opojen zrem s tvojega vrha; poljan pozdravlja me zelen v globeli, Italija in sinja plan morja. Pod taboj pravljica sc skriva živa; njen spev zveni otožno po doleb kakor dekliška pesem neutešljiva. In kar mi rekla je o srcih dveh, pesnitev moja naj v spomin odkriva na vse, kar je preSlo v pradavnih dneh. orf Pričetek tekmovanj za državno prvenstvo Ilirija : Gradjanski 5:0 (1:0) Koncem meseca maja so se pričele v naši državi nogometne tekme za državno prvenstvo. Prvak Slovenije SK Ilirija je dobila za nasprotnika samega državnega prvaka Gradjan-skeja. Tekma se je vršila na praznik 26. maja na igrišču Ilirije v Ljubljani. »Purgeri« so prispeli že dan preje v Ljubljano in so se dodobra odpočili. Po mnenju zagrebških listov je bila zmaga Gradjanskega že vnaprej zagotovljena in se je vsled tega v Zagrebu splošno smatralo, da bodo purgeri »Kranjcima pošteno napunili torbu«. Nogometni savez in podsavez sta šla Zagrebčanom v vsakem oziru na roko. Prvi je prvotno izžrebani termin 29. maja preložil na praznik 26. maja, češ, da igra Gradjanski v nedeljo, proti famoznim eksotičnim gostom iz Egipta. Podsavez je igralcu Gradjanskega Mantlerju dvignil par ur pred tekmo zabrano igre, ki jo je imel imenovani vsled Nogometno moštvo S. K■ „llirija“, ki je letos tako uspešno porazilo Zagrebčane nešportnega vladanja na igrišču. Državni prvak je nastopil v Ljubljani popolnoma kompleten. Tekmo je vodil Belgrajčan Joksič. Igra sama je pokazala, da je naš prvak državnemu prvaku ne samo enakovreden protivnik, temveč, da ga celo znatno prekaša. V začetku je bil Gradjanski nekoliko v premoči, toda preko železne obrambe Ilirije ni mogel. Ilirija je nastopila v postavi: Kreč—Pleš, Beltram—Jenko, Dekleva, Zupančič III—Zupančič I, Oman, Zupančič II, Verov-šek, Doberlet. Glavno zaslugo na velikem uspehu ima v prvi vrsti kril -ska vrsta, v kateri je igral glavno vlogo Dekleva. Branilca sta svojo nalogo rešila zanesljivo in tvorila neprelazljiv zid za Gradjanskega. Kreč v golu ni imel posla. Napad je operiral hitro, brez nepotrebnih kombinacij in je tvoril večno nevarnost za nasprotno svetišče. Gradjanski je igral nesmotreno in zapravljal čas z brezplodnimi driblingi. Glavno oporo moštva sta tvorila brez dvoma sijajni branilec Manller in vratar Mihelčič, ki je, mimogrede omenjeno, »Kranjac« in bivši igralec Ilirije in Hermesa. Tema dvema igralcema se ima Gradjanski v prvi vrsti zahvaliti, da ni bil poraz dvoštevilčen. Zmaga Ilirije je bila zaslužena. Seveda večina zagrebških listov nikakor ni mogla pretrpeti poraza. Na vse načine so skušali zmanjšati velik uspeh Ilirije in so pisali, da moštvo Ilirije sploh nima pojma o nogometu in da sta edina igralca, ki imata nekaj tehnike, Pleš in Doberlet. Ta konstatacija nikakor ne omili debakla državnega prvaka, temveč ga celo nehote spravlja v zelo slabo luč. Nič ni bolj porazno za »klaso« državnega prvaka Gradjanskega kakor to, da je doživel poraz od tako »slabega moštva, ki nima pojma o nogometu«, in celo v viso- kem razmerju 5:0. Kar se pa tiče konstatacije, da imata edino Doberlet in Pleš nekaj pojma o nogometu, pribijamo samo to, da je pač žalostno za »tehnično moštvo« Gradjanskega, da je zadostovalo že znanje samo dveh igralcev Ilirije, da je Gradjanski izpadel s tako visokim porazom iz tekmovanja za državno prvenstvol v naslednjem kolu proti Ateni je zavedajoč se lahkega posla, igrala jako mlačno. Res je, da je nastopila proti Ateni v neko-liko oslabljeni postavi, vendar pa bi z nekoliko večjo požrtvovalnostjo kljub temu lahko dosegla boljši rezultat. Sledilo je nato četrto kolo in z njim dobra igra proti Mariboru. Zavedajoč se, da je ta igra odločilne važnosti za dosego prvega mesta, se je družina temeljito pripravila na njo. Pokazala je zopet vse svoje vrline in sigurno porazila z visokim scorom svojega naj-opasnejšega rivala. S to poslednjo zmago si je za pomladno sezono zopet osvojila prvo mesto v prvenstveni tabeli. Družina Ilirije predstavlja danes brezdvoma najsolidnejšo sedmorico v okolišu L. H. P.-a. Njena fizična kondicija, pridobljena v dobrem in rednem treningu prekaša znatno kondicijo ostalih družin. V tehničnem pogledu stoji družina na razmeroma visoki stopnji, vsekakor pa prednjači v tem, kakor tudi v taktičnem oziru ostalim družinam Slovenije. Z vrnitvijo Zupančičeve in s pridobitvijo Šapljeve stoji Iliriji na razpolago izvrsten team, s katerim si bo sigurno ponovno pridobila prvenstvo podsaveza ter šla z ugodnimi izgledi v boj tudi za državno prvenstvo. Drugo mesto je zasedel I. S. S. K. Maribor. Tudi ta družina je dobro startala ter se izborno držala do srečanja z Ilirijo. Porazila je zapored Muro, Primorje in Ateno. Poslednjo celo z rekordnim, toda nekoliko nemogočim rezultatom 38 : 1. Kloniti pa je morala pred prvakom, dasi so bili njeni izgledi na dober uspeh jako povoljni (domače igrišče, publika itd.). Najboljšo oporo ima v izvrstnem napadalnem triu, ki goji koristno in efektno ter za oko jako prikupno kombinacijsko igro. Šibkejši del družine je ožja obramba s krilsko vrsto. Posebna odlika družine je silna požrtvovalnost, s katero nastopa pri vseh tekmah. S solidnim kondicijskim treningom bo postala v jeseni resen konkurent za podsavezno prvenstvo. Tretja v prvenstveni tabeli je S. K. Mura, ki je bila Iliriji in Mariboru vedno enakovreden, ako ne nadmočen protivnik. Družina ne razpolaga sicer z visokim tehničnim in taktičnim znanjem, nasprotno, ona goji razmeroma jako primitivno igro, ki pa je jako hitra in požrtvovalna, tako da ji je podlegel že marsikateri močnejši nasprotnik. Po načinu igre in po tehnični spremi družine je Mura precej tuja tako Mariboru, kakor Iliriji. Ima pa pred Mariborom in Ilirijo eno posebnost, ki je strah vsakega nasprotnika, to je izborno streljanje na gol. Kakor pri Mariboru, tako je tudi pri Muri glavni steber družine napa-dalnu vrsta. Zelo mnogo je pridobila Mura s Cimpermanov«, reprezentančno vratarico Jugoslavije, ki pa žal zanemarja svoje mesto v golu, kjer bi lahko Muri več koristila, kakor pa v napadu. Krilska vrsta Mure je jako šibka. Zelo izdatna in dosti rutinirana igralka pa je nekoliko prerobustna branilka. Vratarica je igralka nestalne forme. I rimorje, ki se je umestilo na četrto mesto, je pričelo sezono precej nesrečno. Za prvega protivnika je dobilo takoj Ilirijo, kateri je podleglo po prilično dobri igri s 14 : 1. Proti izredno šibki Ateni je v drugem kolu jedva odneslo edini 2 točki, ki si jih je izvojevalo v prvenstvenem boju. Z visoko u ren°D ■ v tretjem in četrtem kolu Muri in Ma- riboru. rimorje je neprestano menjavalo in preizkušalo svojo družino, ki pa se nikdar ni obnesla, razen v tekmi proti Mariboru, kjer je bila postavljena prav posrečeno. Primorje razpolaga z izdatnim in dobrim materijalom, ter bi moglo igrati v prvenstvu L. H. P.-a. prav važnov vlogo, ako bi bila njegova družina trše trenirana in ako bi imela priliko večkrat sestuti se z močnejšimi nasprotniki, ker le nu tu način bi si mogla pridobiti potrebne in zadostne rutine. Zadnje mesto prvenstvene tabele je zavzela T. K. D. Atena, ki |e edina izgubila vse tekme ter si ni pridobila niti ene točke. Ho menih dosedanjih nastopih sodeč, ne more več uteči usodi, ki |o bo vrgla za najmanj eno sezono v drugi razred. Njena družina, ki je prestala preteklo sezono težko notranjo krizo s tem, da |e nekai igralk prenehulo gojiti hazeno, ostale pa so odšle v druge klube, kjer jim je bil nudaljnji razvoj in napredek osi-guran, |e sestavl|ena povečini iz mladih novih moči, ki kažejo prav razveseljivo tendenco navzgor. Za dosedanjimi protivniki v prvem razredu zaostaja najmanj za dva razreda kur dokazne tudi naravnost katastrofalno razmerje golov iz njenih štirih nustopov, ki znaša 10 : 92 v slabo Atene. Pazite na naše oglase, da boste vedno uedeli, kje lahko kupite najugodnejše ose kar potrcbujetel Pomladansko prvenstvo L. H. P. Prvak za pomladn9 sezono 1927 zopet S. K. Ilirija V nedeljo 12. t. m. je bila s tekmo Uirija-Maribor zaključena prva polovica prvenstvenega tekmovanja v področju L. H. P.-a. za leto 1927. Na prvo mesto se je — zvesta svoji stari tradciji — placirala zopet S. K. Ilirija, ki si je s tem močno utrdila izglede, da ponovno osvoji prvenstvo L. H. P.-a, Prvenstveno tekmovanje prejšnjih sezon se je izkazalo iz športnih vidikov kot nepraktično, vsled česar se je na prošli glavni skupščini opustilo tekmovanje po okrožjih. V zameno tega pa se je uvedel enoten prvi razred za celo področje podsaveza ter drugi razred ločen po okrožjih. V prvi razred so se pritegnili trije klubi ljubljanske oblasti (S. K. Ilirija, A. S. K. Primorje in T. K. D. Atena) ter dva kluba mariborske oblasti (I. S. S. K. Maribor in S. K. Mura). Družine prvega razreda, razen Atene, ki v svoji sedanji formi ne spada v ta razred, stoje po načinu svoje igre, kakor tudi v pogledu tehnične izvežbunosti duleč pred družinami drugega razreda. Osobito se more trditi to o družinah Ilirije in Maribora, ki veljata danes za najjačji ne le v Sloveniji, temveč v državi sploh. Da si ustvarimo jasno sliko in sodbo o letošnjem pomladanskem tekmovanju, si hočemo ogledati vsako družino posebej. Ilirija, dosedanji prvak podsaveza, je šla v boj kot favorit tudi za letošnje prvenstvo. Njen start je bil dober in je mnogo obetal. V prilično visoki formi je takoj v pvem prvenstvenem boju gladko odpravila dosti močno družino Primorja. V drugem kolu se je srečala z agilno in mnogo obetajočo Muro, ki velja za najopasnejšegu nasprotnika vsaki družini. Ilirija je odšlu z igrišča poražena in to povsem zasluženo. Predvedla je skrajno nekoristno igro, ki nikakor ni mogla dovesti do uspeha. Tudi Dirka Gaštej— Medvode Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija je priredil v nedeljo, dne 19. t. m., motorne hitrostne in kolesarske dirke na progi Gaštej—Medvode 10- km. Rezultati so naslednji: Kategorija do 175 ccm 1. Zalokar Rud., Monet Goyon, 8 min 28-/.-, sek., 2. Moravec .los., Bianchi, 10 min 17-/.-. sek. Kategorija do 350 ccm 1. Golobiewsky Roman, B. S. A., 8 min 41 sek. Kategorija do 500 cm 1. Štrban Anton, B. S. A., 6 min. 33 sek., 2. Fiitterer Milj, Gnomo Rhone, 7 min. 25*/6 sek. Kategorija nad 500 ccm 1. Prill Vendelin, Zenith, 8 min. 31 sek. Kategorija do 600 1. Stuzzi Walter, A. I. S., 8 min 203/?, sek., s prikolico 2. Jeglič Rudolf, Rudge Whitworth, 8 min. 453ls sek. Najboljši čas dneva je dosegel g. Anton Štrban, član I. Hrv. Motocikl. kluba Zagreb, ter je prejel plaketo in posebno darilo g. Rado Hribarja. Kolesarskih dirk se je udeležilo 31 dirkačev. Pri dirki ju-niorjev je zmagal Makso Peršin od kluba kol. in motocikl. Ilirija v 17 min. 37 sek., drugi Vranarinčič Ivan od Hrv. kluba bicikl. Sokol Zagreb 17 min. 31'U sek. Glavna vožnja na 20 km. Prvi Josip Šolar od kluba kol. in motocikl. Ilirija v 40 min. 26 sek., drugi Sovič Koloman od Hrv. kluba bicikl. Sokol Zagreb v 40 min. 26‘/s sek., tretji Srečko Zanoškar od kolesarske sekcije A. S. K. Primorje v 40 min. 26-U sek. Cela dirkalna proga je bila zastražena po Velocipedski četi Dravske Div. obl., za kar se izreka g. majorju Jakliču najtoplejša zahvala. Dirka se je izvršila brez vsake nezgode pod vodstvom predsednika Motosaveza g. dr. A. Kandare. Mnogobrojna publika je z velikim zanimanjem sledila poteku dirk. Športna poročila v starem veku (Na rob neki francoski antologiji.) »Atleti, ki so z lahkoto odnesli prvo nagrado pri tekmah, poslej zanemarjajo vežbanje.« »Športna sposobnost človekova je obenem udejstvovanje njegove moči in njegove hitrosti in gibčnosti.« Teh dveh sentenc si nisem izpisal iz lanskega »Razgleda«, »Slovenskega športa« ali iz športne rubrike kateregakoli našega dnevnika. Ne, to sta dve stari domislici: prvo je napisal grški Ksenofon, drugo pa najdeš v težki Aristotelovi razpravi, ki nosi naslov Retorika. Da je imel stari Ben-A-Kiba res prav, ko je trdil, da se pod božjim solncem ne zgodi nič novega, sta znova dokazala dva Francoza (Marcel Berger in Emile Moussat), ki sta pfe-ttkli mesec izdala zanimiv cvetober: Les textes sportifs de rAntiquitč. V tej podjetni antologiji dobiš na stotine citatov zlasti iz grških in rimskih klasikov, ki te očitno prepričajo, da so že dolgo, dolgo pred ustanovitvijo Boxing-Union-CIuba in vseh drugih sodobnih športnih udruženj na naši »moderni« zemljici, stari narodi imeli najraznovrstnejše izraze, ki so isto pomenili kot danes goal-keeper, dribbling, drive, drop-goal in tako dalje. Niti ženskega športa si ni izmislilo šele XX. stoletje. Poglejmo, kako že grški zgodovinar Pavzanias opisuje tedanje športnice, ki so se kosale v teku na stadionu: »Tek6 po kategorijah: najprej najmlajše, potem srednje, končno starejše. Njih tekmovalna oprema je naslednja: lase nosijo prosto razpete, tuniko imajo spodrecano malo nad koleno, desno ramo golo do prsi.« Če bi te tekmovalke prišle danes tekmovat k nam, na naše športne prostore, bi samo dolgi lasje iznenadili sodobno publ ko. Nagrade za najboljše tekače so bile v starem veku nekoliko drugačne: namesto šopkov so zmagovalke prejele lovorjeve vence, ki so si z njimi okinčale glave, namesto bokalov, vaz in podobnih produktov umetne obrti pa so dobile eno porcijo boginji Heri žrtvovane krave. Kako Pavzanias opisuje round za roundom neke boksarske tekmel Kot da čitaš včerajšnji dnevnik. In h koncu dodaja: »Ko je prišel poslednji round, *nk> mislili, da se bo borilec Glavkos udal, toliko .(trdih udarcev je že »inkasiral«. Pa mu je zakričal njegov oče: »Sine, butni kot na plugu!« Nato je Glavkos tako silovito vsekal svojega nasprotnika, da ga je takoj premagal .. .« Podobna poročila o nogometu, tenisu, konjskih dirkah, ha-zeni, plavanju itd. najdeš v omenjeni zbirki od Homerja do Cezarja in še bliže nam. In vsa so polna navdušenja, odobravanja in razburjenja. Samo sloviti grški zdravnik Galien za spori ni bil prav navdušen. Takole piše, če to po naše povemo: Današnja mladina nič več ne ■ črta, samo za rugby ima še smisel. In svoja razmotrivanja zaključuje: »Zdi se, da je mogoče na prvi pogled deliti človeka pp udejstvovanju v dve vrsti: eni so intelektualci, plemeniti in svobodoumni, drugi pa zbog telesnih (fizičnih) naporov, ki si jil\ nalagajo, nizkotni in zaničevanja vredni. . .« Ali ni dobro pogodil tudi staroslavni Salomon, ki je v hkleziastu zatrjeval: Nič novega pod solncem. P. K—n. Sijajno uspela motociklishmka in [kolesarska dirka Oaštej- Medvode. Zgoraj levo: Start motociklistov. Desno: Na cilju. Spodaj levo: Navdušeno občinstvo pred ciljem. Desno: Zmagovalec med kolesarji, Šolar. Slike iz slovenskega športnega filma M. Badjuri'. > Kopalni plašč (1) v širokem kimono kroju je najpriljubljenejši, ker je tudi naj-pripravnejši. Zgornja slika nam kaže tak plašč v mornariških barvah z belimi vzorci iz težkega froteja, katerega poživlja do gležnjev segajoči ovratnik. Poletni kožuh (2, 4) postaja vedno bolj priljubljen. Na zgornji sliki vidimo tak poletni kožuh v progasti izdelavi kožuhov. Četverokotni kroj (3) nahajamo pogostokrat pri poletnih modelih. Zgornja slika nam predstavlja elegantno popoldansko obleko iz nežno zelenega Slovenska opera na turneji po Dalmaciji Ob straneh apartne kopalne obleke letošnje mode krep žoržeta. Krilo obleke je tesno plisirano, bluzni del pu je zložen v ozke, vodoravne gube. Poletni hermelin (5) je materija!, iz katerega je narejen elegantni poletni večerni plašč. Slika pa predočuje tak plašč, ki je obrobljen z barvano lisičjo kožuhovino. Moda gospode Na gore »Na gore, na gore! 'Na strme vrhe! Tja kliče in miče in vabi srce«... Lepa čeprav stara pesem. Saj je resnična! Ampak je tudi resnično: kamorkoli nas kliče in miče in vabi srce, povsod je treba prvič denarja, drugič denarja in tretjič denarja. Vrh tega pa še zdravih mišic, zdravega srca in zdravih možganov. Ko imaš vse to, pa vzemi s seboj še turistovsko opravo in opremo. Tako notranje in zunanje oborožen, tako moralno, fizično in materijelno zavarovan lahko naskočiš najvišjo goro, ako... Tu je torej še en »ako«. Namreč ako si dovolj iztreniran, in ako poznaš turo. Sicer je bolje, da sc prej še precej časa vežbaš z izleti na hribcc, hribe in nizke gore, sc o nameravani večji turi teoretski dodobra poučiš ter se naposled pridružiš praktičnim hribolazcem, ki ti bodo zanesljivi vodniki. Seveda, če si še dovolj mlad in neumen, ti niti na lriglav ni treba prav ničesar in tura se ti posreči vendarle sijajno. Moj pa pa n. pr. se je odpravil na Triglav čisto brez vsega. Iorej brez denarja, brez oprave in opreme ter celo brez najmanjše trenaže. Samo par debelejših žebljev si je dal zabiti v pete promenadne obutve, si vteknil v en žep kos kruha, v drug pol klobase in vzel v roke inočno dolgo prekljo. In ob 4 zjutraj je stekel iz Dovjega mimo Peričnika v Kot ter odondot na snežnik, Ob 12 je bil že na najviijem vrhuncu 1 riglava. 1 akrat ni bilo na Malem Triglavu Se nobene koče in na Velikem 1 riglavu še nobenega stolpa. Triglav je bil še devičarski, gol in divji. In prehod do končnega cilja je bil dosegljiv ali jež ali peš brez vsakršnih opor, žic ali vrvi. Moj papa se je bil odločil za zadnji del ture za — jež. Samo napol mižal je ves čas in srečno prejezdil triglavsko ostro hrbtenico tja in zopet nazaj. Ob pol 12 je že veselo pri Šmercu praznil svoja dva maseljčka piva: saj za večjo in temeljitejšo naslado ni imel prvič, drugič in tretjič nič denarja... Naslednje opoldne je bil že v Ljubljani svež in čil. Kakor rečeno, ako si tako mlad in neumen, kakor je bil moj oče v 17. letu, imaš lahko popolno srečo na najvišji in najtežji turi brez ničesar. Mi smo, žal, preveč pametni in premalo mladi za take eksperimente v turistiki. In srečni smo, ako se nam tura v najidealnejši opremi in opravi ne pohudira. Zato se z usodnimi silami ne igramo. Kako naj se torej opremimo za visoko turistovsko partijo? Pravijo, da so lodnasti sako z mnogimi žepi, kratke, široke lodnaste hlače, pulover, perilo iz turing blaga, visoke dokolenke, volnene nogavice, udobni, močni čevlji na zadrgo ter mehka čepica s senčnikom za gospoda najprimernejša oprava. Preko nahrbtnika si vzemi še kratko pelerino s kapuco, v roko pa dolgo, spodaj okovano palico, ali cepin. Ženska obleci istotako perilo, kratek sako s povrhu prišitimi žepi. Različni pasovi in dragonci so nepotrebni in samo v oviro. Namesto krila obleci pumpne hlače, precej široke in iz mehkega ter ne debelega blaga. Breeches so neprakt'čne. Preko nahrbtnika tudi kratko pelerino iz velblodje dlake s kapuco, na glavi čepico, v roko pa okovanko ali cepin. Zaklad turistov je nahrbtnikova vsebina. V njem so dereze, krplji, plezalke, kuhalni aparat, špirit v agregatni obliki (suhe kocke), rezervno perilo in rezervne nogavice ter volnene ali usnjene rokavice, ročna lekarna z obliži, opijem, praški za srce in glavo, škatlico vazelina, aluminijaste posodice s hranili in žganjem, pribor, kukalo, zemljevidna karta in e ve^t/’ fotografični aparat. i . • Ali smo še kaj pozabili? Da, ne pozabi denarja, legitimacijo z lastno sliko, napirja za pismo in zavijanje, par svinčnikov in morda še električno svetiljko. Za vsak slučaj . . . ,Ker človek nikoli ne ve ... "Tako opravljen in opremljen si vsposobljen zunanje za nftjpuiclejšo in najdaljšo turo. Presneto boš nosil. Le pazi, da sc ne otovoriš z bremenom, ki bo znašlo na hrbtu in v obeh rokah .skupaj več, nego 6 do 7 kg! Ne puščaj doma ničesar potrebnega, a ne jemlji s seboj ničesar nepotrebnega. Verjemi pa: izmed vsega potrebnega je vendarle najpotrebnejša dobra volja, vedra duša, jasen humor, odprto srce, ki je lačno in žejno lepote in svobode. Tega si ne vzameš nikoli dovolj. In pomni: na goroh si najbližic božanstvu! Zato bodi spodobno vesel, takten do ljudi, živali in vse nature, in pa — ne zameri! _____ kavalir ne samo proti mladim krasoticam. Ka- dar se ti bo zdelo najhuje, zavriskaj in zapoj! Pa zmagaš vse težave ter sc vrneš svež in srečen. Milena Govckarjeva. J* Ida v Berlinu Pavel Debevec Prvi hrup in trušč se je polegel! Ljubljana je nekaj časa drhtela pod vplivom nenadnega, korajžnega bega naše ljubke Idice, Zagreb je trobental po svoje o velikanskem dogodku in niti dremotni oče Beograd »niso mogli, ne da bi...« Sedaj je legel nekak zadovoljen mir na Ljubljano in celo na Zagreb. »Spravili smo,« tako pravi sedaj naš ljubi Ljubljančan, »spravili smo Ido torej vendarle k filmu, Iz uprave. Vse cenfene naslovljence, ki so prejeli Prvo številko »Razgleda« na ogled In Je niso vrnili — lem polom vljudno prosimo, rt« postanejo nafti naročniki in nam v najkrajšem času nakažejo po priloženi položnici naročnino. Turistika in iluzije S seboj vzemi: Vse potrebno za želodec. Garderobo ~ prima kvalitete. Najboljšo prijateljico. Mnogo solnca v srcu. Pričakuješ: Lepega vremena. Prijetne družbe. Lepega razgleda. Črne polti. V koči kakršnekoli godbe za ples. Dobre plesalke. Dosežeš: Meglo. Nič razgleda. Garderobo pomanjkljivo in neporabno. Prijateljico že okupirano. Ostane ti: Srebrna lunina noč. Mraz in veter ter — spremljevalec tvoje prijateljice. Berlinski filmski posnetki Ide Kravanje vemo tudi, da je pri Universalu, in vemo celo, kaj bo igrala. In smo prepričani, da bo .naredila’ karijero.« Nekateri sicer trdijo, da mile, nadvse srčkane Ljubljančanke niso bile ves čas tako naklonjene pogumni Idi — toda to so najbrž le zlobni jeziki! Res je, da ni res, da bi bila Ida čisto brez talenta, res pa ni, da je res, da bi jo kdaj mogla spodriniti mamljiva Štefica. To so torej vidiki, ki se nam odpirajo za bodočnost! Ida je pod streho! Iskati in najti moramo kmalu novo naslednico, da nas čili 'Zagreb ne prehiti . . . ■<:• l s * ' ■A-?', Vij •vli*-/' -V* ■■* '£*• ’ iv; «■& • •. K£££i&&r •-**. ^4. : L4MfK t- • i Js3ž ■ - '" % '■< SŠfviifc "'.• »••V Prvi zmagovalec oceana, Cit. Lindbergn s svojim letalom ... 4 Problem ustvaritve zračnega prometa S. R. Danes imamo aeroplane za prenašanje pošte, časopisov n tovora in aeroplane za prevažanje potnikov, ki st; zopet dele v male, srednje in velike. Za ta razvoj so bile merodajne najrazličnejše zahteve, ki jih je posamezna panoga stavila na konstrukterje, brez dvoma pa je bila najrevolucionarncjša sila v tem oziru zahtevek po brzini, ekonomičnosti in varnosti. Do skrajnosti precizno funkcioniranje dosedanjih pro- metnih sredstev, dobra organizacija poštnega in toyornega prometa, vse to je moralo najjačje uplivati na uvedbo novega prometnega sredstva kot ovira, ki jo je treba sicer premagali, to pa le s še solidnejšim in ekonomičnejšim prometnim sredstvom, ako naj ima trajno vrednost. Iztrebiti napačno naziranje in se v splošnem z vsemi sredstvi boriti proti vseskozi ukoreninjenemu naziranjU o nevarnosti letanja po zraku, to je prvi in najvažnejši zadatek vsakega posameznika izmed nas, ker bomo šele potem mogli doživeti prosto in res naravno konkurenco med dosedanjimi prometnimi sredstvi in med aeronavtiko, ki si šele utira pot do brezdvomne zmage. Treba je povdarjati, da je konkurenca možna samo v slučaju, da bo potovanje po zraku vsaj tako udobno kot je potovanje po železnici, poleg tega pa mora biti evidentna tudi korist na brzini, ker je siccr naravno, da bo tradiciorielni predsodek še dolgo onemogočal uspešno poslo-vajije snujočih se novih družb. S tega vidika obravnava tudi konstrukter danes gradnjo potniških avijonov, zato imamo priliko Opazovati v tej smeri ogromno stopnjevanje dimenzij in pogonske sile napram prejšnjim medvojnim avijonom. For-siranje brzine, ki je danes dosežena v rekordih preko 400 km na uro in forsiranje dosega višine, ki se izraža z presežkom 12 km siccr ne prihaja za naše potniške avijonc v poštev, v obzir pa je treba jemati dejstvo, da mora poleg krajše poti, ki jo preleti aparat iz kraja v kraj, imeti tudi še vsaj dvakratno brzino dosedanjih najhitrejših vlakov in brzoparnikov, vzdrževanje prometa pa mora biti vsaj relativno cenejše. Večja btžfrta^ kot sem -jo navedel, da je primerna za zračni promot, vzdržCevaih!kn doSf,{liiva' z;'h‘=va P* žrtve pri izdatkih in pri zdrževanju aparata v pogonu, ne nudi pa bistveno tolikih r .Jo f° 1 'u r Sentl°.ni' du bi reclno računajoče podjetje moralo; te slabost, vzeti v račun že itak visokega rizika v dosedanji razvojni etapi. .V kratkem bo nastopil čas, ko bo poto- Pk-*r“ VSa| ,lal<0 udomaCeno zaželjcno, kot je to* danes običaj za vsa druga prometna sredstva. Kake zračne proge imamo v inozemstvu? Vse države tekmujejo med seboj za prvenstvo v razvoju civilne av„ac„e, o kateri je bilo svoj čas na mednlirodn! konferenci o av;jaci|i ugotovljeno, da je najboljša podpornica gospodarskih teženj, nič manj pa tudi uvod k vsaj ^>d slučaja do slučaja prepotrebni vojni avijaciji. Nemčija je injela do predkratkim dvoje civilnih društev ki sta vsako zase ustanavljali v Nemčiji zračne linije ki sta’ sc pa pred kratkim združili v »Deutsche Luft-Hansa«' ki obsega danes nič manj kot 38 prog , ca. 250 letali, ki so povečini " a’ u‘T Prelete dnevno svojih 77.000 km. V oseb in 2M 1 nCt l) i-. proUtth P^nešenih ca. 145X00 m 263 ton tovora. Kolika gotovost je spojena s tem prometom, priča statistika, ki s suhimi številkami ugotavlja, aviionih ta"n ‘Tl^iT' ^j00 polcli Ie 22 lahkih poškodb pri d . ™ hi * Pn ,en,er P“ trcba *c P°*ebej pribili, nri ' Hn n ir , * i*""16"* V Prvcm Pr'mcru le dvakrat pri rednem prometu, v drugem primeru pa tudi le dvakrat. r ... V Fra"®ij‘, Angliji in njih kolonijah kažejo številke nc-r“z7lV t(’ P“, bržčas vsi,d tega, ker se je do zadnjega časa stavljalo vse le na vojno avijacijo in je država !whrU!n P7 'n\ V°inL‘ lip,U avikoma strgal z oči ozko, črno masko. Zakričala je deklica kakor preplašena v svoji skrajni nagoti. Njene roke so tipajoče zakrilile proti njemu in so obstale v zraku kakor okamenele. Majhen, poslikan obraz je prestrašeno strmel vanj. Oči pa so bile neumne, prazne, slečene. Tako tajinstven je bil ta mali obraz, ki mu je bil odvzet ves čar maskiranosti. Freder je izpustil črni košček blaga na tla. Deklica se je pognala za njim, da zakrije svoj obraz. Freder se je ozrl. »Večni vrtovi« so žareli. Krasni ljudje so žareli, četudi bežno zmedeni, v dovršeni negovanosti, v umiti nasičenosti. In vonj svežine, ki je plaval nad vsemi, je bil kakor dih rosnega vrta. Freder se je ogledoval. Kakor vsi fantje v »Hiši sinov« je tudi on imel na sebi belo svilo, ki se nosi samo enkrat, — in mehke, gibke čevlje z neslišnimi podplati. Gledal je svoje prijatelje. Gledal ljudi, ki se nikdar ne utrudijo — razen v igri, — ki se nikdar ne znojijo — razen v igri, — ki se nikdar ne zasopejo — razen pri igri. Ljudje, ki potrebujejo razposajene bojne igre zato, da jim tekne jed in pijača, da morejo dobro spati in lahko prebavljati. Mize, s katerih so običajno jedli, so bile pokrite z nedotaknjenimi jedili. Zlato vino in purpurno vino, postlano v led ali vročino, se je ponujalo kakor mala, nežna dekleta. In zdaj je zaigrala zopet godba, ki je utihnila, ko je govoril deviški glas pet tihih besed: »Glejte, to so vaši bratje!« In potem še enkrat, ko so počivale njene oči na Frederju: »Glejte, to so vaši bratje!« Kot zadušen je planil Freder pokonci. Drvel je k vratom. Tekel je po hodnikih in stopnicah, prišel je k vhodu. »Kdo je bila deklica?« Zmedeno zmigavanje ramen. Oproščevanja. Sluge so vedeli, da je slučaj neodpustljiv. Pretile so jim odpustitve. Dvorni maršal je bil zelen od jeze. »Nočem,« je povzel Freder z brezizraznimi očmi, »nočem, da bi radi tega dogodka imel kdo škodo. Nihče ne sme biti odpuščen .. . Jaz nočem tega ...« Dvorni maršal se je nemo priklonil. Bil je vajen takih posebnosti v »Klubu sinov«. »In kdo je ta deklica ... tega mi ne more nihče povedati?« Ne. Nihče. Toda, če bi dal ukaz za poizvedovanje? Freder je molčal. Pomislil na slokega mcža. In zanikal je z glavo. Spočetka nalahno, potem odločno; Ne.. . Človek ne sme spustili psa na sled bele svetnice Hindinje . .. »Nihče ne sme poizvedovati,« je dejal skoro brez glasu. Čutil je brezdušne poglede tujega, plačanega človeka na svojem obrazu. In spoznal je, da je siromašen in omadeževan. In v obupu, z razpoloženjem, kakor da ima strup v žilah — je zapustil klub. In šel je domov kakor v prognanstvo. Zaprl se je v svojo delavnico in je delal. Z ljubeznijo prikovan na svoje instrumente, je z njimi pritegnil k sebi neskončne samote Jupitra in Saturna. Toda vse zaman! Vse! V trpljenju in blaženosti polni vesoljnosti je stalo pred njegovim čutom edino, edino obličje: trpko obličje device, sladko obličje matere. In glas je govoril: »Glejte, to so vaši bratje!« Moj Bog. Moj Bog! Z bolestnim sunkom se je Freder okrenil. Dvignil je glavo in poslušal. Stokrat, tisočkrat je že slišal ta glas, ta vedno enaki glas. Toda zdelo se mu je, da ga tudi stokrat, tisočkrat ni zapopadel. Bil je visoko nad mestom. In ta glas je bil glas mesta. Metropolis je povzdignila svoj glas. Rjuli so stroji mesta Metropolis, hoteli so hrane. Freder je odmaknil steklena vrata: trepetala so kakor strune pod lokom. Stopil je na ozki balkon, Olove knjige r Miran Jarc: Človek in noč. Z Jakčevimi lesorezi. Ljubljana. Samozaložba. Zanimivo in za naie klavrne knjižne razmere bohotno ilustrativno je dejstvo, da te vredne publ.kacije in Pesmi Srečka Kosovela, ki bomo o njih izpregovorili prihodnjič, ni sprejela med svoja izdanju (kakšna so včasih!) katera izmed slovenskih založnih tvrdk. I’a sta obe zbirki s Seliikarjevo in Vodnikovo (Žalostne roke) najmarkantnejii pojavi v razvoju naše povojne lirike. Tu namerjamo samo prav na kratko opozoriti nanjč. ki je obkrožal to skoro najvišjo hišo ogromnega mesta. In rjoveči glas ga je objel, preplavil, in ni hotel ktjnčati. Tako velika je bila Metropolis: na vseh štirih koncih je bilo z enako silo čuti to rjoveno povelje. Freder je zrl čez mesto na poslopje, ki ga je imenoval svet »Novi stolp Babel«. V lobanji tega poslopja, stolpa Babel je prebival mož. In ta mož so bili možgani mesta Metropolis. In dokler bo mož tam nasproti, ki je bil ves samo delo, zaničeval spanje, jedel in pil čisto mehanično, dokler bo njegova roka slonela z lahnim pritiskom na modri kovinski plošči, katere se razen njega še ni dotaknilo človeško bitje — toliko časa bo rjovelo mesto strojev Metropolis po krmi, po krmi, po krmi. .. Mesto je hotelo živih ljudi za krmo. In zdaj se je pričela ta živa krma bližati v velikih gručah. Sla je po svoji lastni cesti, po cesti, ki se ni nikdar križala z drugimi cestami človeka. Široko se je valila reka brez konca. In dvanajst členov široka je ta reka. In ti členi so hodili korakoma. Vsi kakor eden. Moški, moški, moški... vsi enako oblečeni; od vratu do členkov v temnomodrem platnu, gole nege v enako trdih čevljih, glavo objeto od enakih črnih čepic. In vsi so imeli enake obraze. In se je zdelo, da so vsi enake starosti. Korakali so vzravnani, toda šli niso pokonci. Glav niso imeli dvignjenih; potiskali so jih naprej. Polagali so noge — šli pa niso. Odprla vrata Novega stolpa Babel, središča strojev mesta Metropolis pa so vsrkavala te neskončne mase. Ko je zginila ta živa krma za vrati, je potihnilo tudi rjovenje. Po zraku pa je zatrepetalo zopet nikdar pretrgano, potrkavajoče brenčanje velikega mesta Metropolis in širilo po groznem rjovenju zopet mir, tišino. Mož, ki je bil silno možganje v lobanji mesta strojev, je odmaknil prst z modre kovinske plošče. V desetih minutah pa bo pod pritiskom njegovega prsta strojna žival zarjovela znova. In potem po desetih urah znova, in po desetih urah zopet znova. In tako dalje, in vedno dalje, brez odrešilnega razpusta ukovanega deset ur ja. (Dalje prihodnjič.) — . i _llj ................... . i . i ii. i '»ji u i. m Jarc je v to simbolično (noč — toriiče in prispodoba metafizičnih untišljanj) naslovljeno zbirko, tipično hčerko našega časa, nabral za svojo rast značilne pesmi iz let 1917. do 1925. Pesnik je v njih dal izraza, včasih močno iskanega besednega izraza skozi lastno duhovno presnavljanje gledanemu večnemu boju med svetlobo in senco, med dobrim in zlim. Njegove pesmi niso vnanja skladna sozvočnost in muzika besed, ampak le vsebinski odmev, notranji odjek naie kriven-časte, strme in burno prekopicujoče se sedanjosti v poetu. Težke so, ker so iz težkega, motnega sočasja zrastle in so mu slika (splošna in osebna) za posvečence naiega časa In za dobe, ki pridejo. Da bodo Se vedele, kako je naš poet, primerjajoč se drevesu, ki vanj vetrovi bijtS, a ono razjeda se v svoje neizraznosti joku, poet, vtkan v zibajoče se, zagonetno vesoljno telo, stopal drzen iskavec skozi pragozde sitrlv-nosti, tipal za večno neuteienim kam, se zlival v vesoljstva sreč, potapljal skrivnostim pod talnim na dno in nad vsem kot vijolne — spravljivke — tolaživke pel... Pavel Karlin. m Iz našega družabnega življenja: Poroka na gradu Čemšeniku. Svatje vred k a-t pelo z nevesto in ženinom v sredi. V krogih: Nevesta gdč. Erna Urbančeva, ženin g. Oskar Kosler Fot Bc5ler Družice nevestine pri poroki na gradu Čemšeniku V krogu: Sestra neveste, gdč■ Nica Urbančeva Fot. UtMcr <£k 9 * ' r • JI ; Fot. IlibSer Iz razstave pogrnjenih nuzir r kazini Spodnja slika: MtAVien tvrdke Toni Jager i» Ljubljani malčki ’ 'iiiiiiH,., I ir's=«~> •inininr^*=^_^ 'iiiininr 53 •<-^^''HIIHIM-rs^..N||||iM.rs^'nidllin rss»^’'iilllllii’rsfe1^.iiii||ini'ras^Jli J-uiiiiiiii-r~~==^—?.iiiiiMiii./^~*^3t_?.iiniiini.^—1«a»,_>.iiHiiiiii./^>s s s Plastike Lojzeta Dolinarja * Levo. Glava v marmorju Desno: Počitek (marmor) forso Strta sreča Študija R. Jakopiča Mojzes i Lojze Dolinar v svojem ateljeju l Andro Mitrovič, ravnatelj Mariborske opere, je praznoval letos 25 letnico svojega delovanja Anta Kovačičeva, članica drame v Mariboru, ki je nedavno z uspehom gostovala v Ljubljani Ljubljanska opera na turneji po Dalmaciji (Split. !‘red vhodom v Dioklecianov mavzolej) i0i. Kamor Spodaj levo: Intendant Kregar pozdravlja na kolodvoru i' Ljubljano došlo Reinhardtovo skupino igralcev. Spodaj desno: Mariborski operni ansambl z ravnateljem Mitrovičem pri skušnji ioi. n.»tcr iiric^iHiiiBK-i^^ioiiiiiiii.-^^uuimiiff^as^ 'jiiiiiii..r?^’-j|iiti.rr^Li:’» ■s p: fv v v Zgoraj, /cw: Umetniško razsodišče na sukarski razstavi letošnjega velesejma Zadnja vrsta: Jakac, Sternen, arh. Fatur, Š a n tel, arh. Hus, Dolinar, Zajc, Jakopič. Kos Desno: (.lani upravnega odbora ljubljanskega velesejma. — Sede od leve proti desni: F. Bonač, A vir, Praprotnik. Stoji' od leve proti desni: K■ Detela, ing. A1. Šuld/e, /. Mohorič, § M. Dular, dr. C. Pavlin, dr. F. \K’indischer, //. Kroji a Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander na ljub- Ijanskem velesejmu leta /025. Ao desni pred- • J sednik 1. V. Honač, na liri ravnatelj M.Dular rž Spodaj, levo: I*oglsd na razstavišče Desno: Gostilniški prostori vinskih razstavljalcev m&Brn > ....................... •nimrt« •Hiiitttn- OGLASE ZA »RAZGLED« SPREJEMA NOVINSKI BIRO, D. Z O. Z., LJUBLJANA, SELENBURGOVA 7/II. Klišeje brezplačno napravimo tvrdkam, ki oglašujejo v „RAZGLEDU“ Dr. Ciril Cirman, Ljubljana zobozdravnik ordinira v Frančiškanski ulici št. 10, II. nadsir. Ako piješ Budha čaj vživaš že na zemlji raj! Toni Jager, Ljubljana Dvorni trg 1 plisira predtiska ažurira volna v vseh barvah entla naj novejše vezenine Ustanovljena leta 1839 Ustanovljena leta 1839 L- MIKUŠ tvornica dežnikov Ljubljana, Mestni trg 25 Skrbno izdelovanje — Največji izbor — Preobleke — Popravila Najniije cenel Najnižje cene! Dobra gospodinja vkuhava sadje in sočivje samo v priznano najboljših ,Rex‘- steklenicah in ,Retf-aparatu Zahtevajte cenike □□ □□ Edina zaloga Julij Klein, Ljubljana velika zaloga stekla in porcelana Radio-aparati in potrebščine v največji izberi pri tvrdki Franc Bar, Ljubljana pisalni stroji Cankarjevo nabrežje štev. 5 Telefon štev. 2407 Glavno zastopstvo za pisalne stroje Remington Prodaja časopisov! Radio-Amateur in Radio-Welt. CLA> MO(J /XVODNA> TU(tCVINA* Za\+d A Ml +1N ♦ C»CS P OI) f ♦