Slovenska za srednje šole. Spisal J. Šumaii, c. k. professor na akad. gymn. Dunajskem. V Celovci. Tiskala in založila tiskarna Družbe sv, Mohora. 1884. Predgovor. Založništvo Janežičeve slovnice me je povabilo, pripraviti novo izdajo slovenske slovnice za srednje šole. Temu vabilu sem se uklonil tem rajši, ker mi je tako dana priložnost, odtod nekaj koristiti mladini slovenski, učeči se mile materinščine. Spisana je ta slovnica po načelih in bogatih zbirkah Miklošičeve slovanske slovnice. Učiti pa se ima iz nje blizo kakor se uči n. p. iz Curtius-ove grške slovnice, ki ima glavne prikazni in pravila naznačena v večem tisku, njim pa so pridjane v opazkah drobnejše tiskanih znanstvene razlage, izjemne in redkejše prikazni, ki se zarad sjsteme imajo uvrstiti na dotično mesto, učenec pa se jih uči še poznej, ko je popolnoma zmogel glavna pravila. Tako so vravnane blizo vse slovnice, ki imajo služiti v podlago jezikovemu uku srednjih šol skoz vsa leta* Zato sem pod črto postavil tudi paradigmata stsl., ki se uče navadno še le v naj- * Primeri instrukcije za poduk na gymnasijih, za latinščino p. 47, za grščino p. 90, edit. Pichler's Witwe & Sohn Witen 1884. višjem razredu: pod črto stoje ne bodo nikogar motila, imajo pa ob svojem času ravno na tem mestu od jedne strani v pravi svit postaviti razvitek in oglajo sedanjega jezika, od druge pa pospešiti nauk stsl. Uvrstil sem tudi opazke o naglasu, kolikor sta na svetlo spravila učena gg. Škrabec in Valjavec; presojevalcu teli opazk pa si dovoljujem omeniti, da so Valjav-čeve publikacije o naglasu dognale do zdaj substautiv in od glagola le indikativ; kar je tedaj v slovnici sicer opazk, naslanjajo se na slučajne izjave, ki jih je priobčil g. Škrabec na platnicah v „Cvetju z vrtov sv. Frančiška". Pa tudi tako upam, da bode ta novi oddelek naše slovnice prijazno sprejet, če sem si tudi svest, da se ima tu Tvarino slovnično si mislim na gymnasijih n. p. tako le razdeljeno: I. razred. Analjsa prostega stavka, pravilna dekli nacija in konju-gacija. Nauk slovenske slovnice materinskega jezika naj gre nemški in latinski slovnici naprej, da se nemška in latinska slovnica lahko naslanja nanj. Zato naj bo nauk vseh teh jezikov v rokah jednega istega učitelja (glej instrnkcije za nemški jezik 1884, p. 120, ed. Pichler's Witvve & S.). Pri deklinacijali se učenci naj vadijo ne le, da znajo sklanjati in so zavedajo sklonov, ampak tudi, da vedo uvrstiti druge besede, po kateri sklanjatvi katera gre. Naglasa in glasniških pravil se imajo bolj zavedati, nego učiti na pamet. Pri konjugaciji se naj vadijo naj prej spregatve na glagolih I. 1, IV., V. 1 in VI., potem pa kmalu časovanja g 69, da so tako precej zmožni prestaviti nemških in latinskih glagolov v vseh časili. Glavne točke o glagolih dovršnikih in nedovršnikih naj se jim podajo ustno do tolika, kolikor je potrebno v razumenje časovanja > priin. instruk-cije k nauku nemškega jezika .1884, p. 123.) Ce so učenci spreganja in časovanja na glagolih I. I, IV., V. 1 in VI. dobro vajeni, časovali bodo z učiteljevo pomočjo več manj vse glagole. Vos ta nauk naj se utrdi s primernimi vajami, kojim lajiko podaja gradivo in služi v podlogo šolsko berilo do tolika, kar se slovniške prikazni spoznajo in vadijo; dasi v popolniti, tam pokrajšati ali celo popraviti, kar je usoda vsakega začetka. S tem pa ni rečeno, naj se naglas uvede tudi v našo pisavo. Pisava je in ostane nepopolna proti govoru. Pa kjer se učijo jezika in govora, ima se pridati tudi pravilo o naglasu, ki ga ima govorjena beseda, posebno tam, kjer je pravilo naglasa dognano in tam, kjer je vsem krajem občno. Nisem pa za prisiljen naglas, zato podajam vzporedna paradigmata; morda nas znanost ali navada spravi kedaj do jednote, sicer je razlika itak le v nekaterih besedah in oblikah. Če bi se kdo spodtikal na analjsi prostega stavka, naj si raci prečitati Kernov spis „Der deutsche Satz", obče berilo ne sme biti dekla slovnici, ampak ima svojo lastno nalogo: vaditi v govorjeni besedi ter buditi ukus v krasnem govorjenju in pisanju. II. razred. Analjsa sostavija; ponavljanje deklinacij s primernimi opazkami vred, posebno naj se vpleta razlaganje dotičnih glasniškili pravil ; konjugacija po vrstah in razredih z glasniškimi pravili vred. Učenci se naj vadijo uvrstiti tudi drugih glagolov, da bodo k slednjemn vsakemu glagolu vedeli določiti vrsto in razred; razven berila išči izgledov iz §§ TG—81. III. razred Skladnja imen in sklonov. V III. razredu se ima začeti posebni del skladnje, naprej gredo posamna besedna plemena razven glagola in čestic; glagol se hrani naj bolje za IV. razred. Potom pridejo skloni na vrsto za se in s predlogi. Slovniški nauk v materinščini pa naj bo tu in na vsaki stopnji živ navod, ki napotuje od prikaznij nčencu znanih posneti in zbrati veljavno pravilo, ki je lastno jeziku in ki je spravlja slovnica do zavesti. Učenčeva skrb ima biti potem, da takih pravil ne samo v spominu drži, ampak jih tudi zna dokazati na primernih izgledih. IV. razred. Skladnja glagolova in glagolovih oblik. Da se skladnja glagolova popolnoma razume, je treba vzeti naj prej iz III. dola tvoritcv Berlin 1883 (primeri tudi opazko v instrukcijah k nauku nemškega jezika na gymnazijih, p. 120, 1884, ed. Pichler's W. & S.). Komur bi bila ta slovnica premalo vzporedna z drugimi slovnicami srednjih šol, ta naj pomisli , da je večina vse tvarine vravnana, kakor je vravnana n. p. grška ali latinska slovnica. Kar pa ostane, je posebnost našega jezika in ima pravico do lastnih potij; zlasti za skladnjo nam n. p. nemške slovnice ne morejo biti v izgled iz raznih vzrokov ne, ki jih tukaj ne morem navesti; v oblištvu pa hodi naš glagol svojo pot, prim. Org.-Entw. 1849, p. 147. Kar se tiče terminologije, sem ostal, kolikor mogoče, na stališču Janežičeve slovnice, ker vem, da je konser- glagolskih debel; ta nauk pa se da tudi tako prirediti, da se pri razpravi trpeža glagolskega djanja po vrstah § 174 i. d. vzporedno dodaja dotično gradivo iz III. dela, ki je tudi razpravljano po vrstah, §§ 7(3—81. Vsakako pa ima učenec znati, kaj je korenski, kaj izimenski, kaj izgla-golski glagol, prodno more soditi o dovršnosti in nedovršnosti, če se ta opira na izvod glagolov. V V. in VI. razredu, kjer ostane za slovnico malo časa, ima se vendar tudi slovniški nauk utrditi in razširiti. To se zgodi s primernim ponavljanjem po sorodnih skupinah; naj se ponavlja, recimo, nauk o ro-dilniku tako, da se razvije ob jednein pregled in skupnost posameznih rodilnikov; gradivo je podano v dotičnili uvodih; tako na dalje o dajal-niku itd. Primerno se da po ponovljenih sklonih uvrstiti nauk o prislovih, ki so zvečine utrjene oblike raznih sklonov, nadalje nauk o predlogu. Na jednak način se lahko ponavljajo tudi drugi deli slovnice, n. p. o osebnih končnicah, o osnovnem samoglasniku oziroma slogu, o priponkah nedoloč-nikovega debla, o glasniških pravilih. Zraven tega se širi nauk o imenskem slovotvorju od slučaja do slučaja, od točke do točke, bolj praktično, tako da se na posameznih besedah, ki v to vabijo ob čitanju — od časa do časa v ta namen obrnenem —, izlušči priponka in koren ali deblo; vatisem na to stran potreben in koristen, dasi nisem tega mnenja, da ima vsak izraz za vse čase okamneti in ostati nepremenljiv, če morda logiki ali oliki ne zadostuje; saj je jezik živ in gibčen izraz živega naroda. Domačo terminologijo pa sem pridržal, ker se mi zdi za materinščino bolj živa in zato bolj sposobna vzbujati in držati pojme, kakor latinska, ki je sicer v oklepih pridjana. Glede pisave sem se držal zvečine Miklošič-Janežič-evih pravil in sedaj merodajne večine pisateljev; sicer razlika ni velika proti pravopisom drugih jezikov; dotični razlogi so na svojih mestih. Tako tedaj račite sprejeti, častiti tovarši, tudi to slovnico blagovoljno. Vem, da ni bez hib, zato tudi pri- učenci zasledujejo potem pod vodstvom učiteljevim ono priponko na drugih jim znanih in po njih izbranih besedah; kjer je možno, naj se ločijo skrbno prvotne in drugotne tvoritve, določi naj se dotični e (e e e), i (y), o (o), pomlajeni a (ali izvirni) v korenih in priponkah, navajajo se naj pristojna glasniška pravila. Kar je tak praktično dognano, naj se utrdi z dotičnim § v slovnici; od časa do časa se ponavljajo one s prostim razvitjem dognane partije. Proti koncu VI. razreda bodo se celo naj težejše partije (§ 83) dale pregledno razpravljati. V VII. razredu se doda nauk o aoristu in imperfektu, kar je i tak potrebno za vajo v hrvatskem jeziku tam kjer še je ta nauk v navadi, sicer pa naj bi berila dodala primernega gradiva (glej Organ. Entw. 1849, pag. 151). V VIII. razredu bodo potem učenci za stsl. popolnoma godni, oblištvo in glasništvo jih ne bode dolgo mudilo in po prvih dveh, treh tednih pojdejo in medias res — k čitanju onega našega jezika, ki sta ga govorila in pisala sv. Ciril in Metod in se je razlegal od sorodne Mora ve do Soluna ter si na jeziku očakov povzdignejo okus in pravilnost slovenske besede. Med čitanjem se utrdi in popolni sloviiiški jmk, čakujem od Vas prijaznih opomb znanstvenih in praktičnih, vse bodo hvaležno sprejete. Vsaj imamo vsi jedno voljo, povzdignoti jezik v učencu na vzvišenost jezikove popolnosti in lepote in v ta namen si pokrajšati ter ogladiti v slovnici pot, da bode po učeni mladini jezik naš, kakor je bil nekdaj „najrazširjenejši in prvi vrstnik latinskemu in grškemu jeziku", i dandanes v časti in poštenju, samosvesten vrstnik olikanim drugim jezikom. Na Dunaju septembra meseca 1884. Pisatelj. '---—— a * 4 / at X /f ^ /i ^ iolovnica ima štiri dele: glasništvo (Lautlehre), pregibovanje ^Flexionslehre), slovotvorje (Worthildung), sklailnjo (Syntax). /2i 4 / ^ --^ T -L« L Glasništvo. § 1. Glasništvo uči jezikov e glasnike in postave, po katerih se glasniki med seboj vjemajo ali ogibljejo. Slovenski jezik ima sledeče glasnike, ki se pišejo v latinici s sledečimi pismenkami, njim odgovarjajo podstavljene cirilske pismouke : a (;i) b C č (i e (6 •ž e) f S A 'Ah K H M A E ■k A "A h r h i (y) j k 1 m n 0 (Q) P r X u KI it i K A M H 0 n P S . š (št) t u v z ž C UJ l|l T °Y B 3 § a? Glasniki so samoglasniki (vokali) in soglasniki (konsonanti). A, Samoglasniki. § 2. Samoglasniki so: a, o, e, i, u. a ima trojno veljavo, a je a) izviren: dati, dar, pasti; b) pomlajeni t. (jerti ali jer), in sicer «) X - pokrajšani u: usahnoti : suh, (3) t> = pokrajšani o: vtabioti : tok Futteral; c) pomlajeni t (jer! ali jerek), in sicer a) b = pokrajšani i: ščap : ščipati, /?) h - pokrajšani e, ta se krepi v o: pošast iz po-šhst (kar hodi) : hod. bl_'_S. ,, ^ 'e / <&m j - i 0 ima dvojno včljavo, o je «) prost: bog, voda ; b) nosen, o * on pred soglasniki in oh koncu: roka, hrv. ruka. e je petereu, a) prost (jest): velim, sena; b) nosen, q * en pred soglasniki in ob koncu: pri-pe-ti iz pri-phn-ti, pri-pn-em; » c) visok e (jat) * ie ali ei: Up, Ml, cvet (hrv. cvijet); d) pomlajen t, in sicer a) t, ' pokrajšani u: bedeti : buditi, [■}) i, = pokrajšani o: vteknoti : tok Futteral; e) pomlajeni t, in sicer o) h = pokrajšani 'i: češčen : cest, čast : čit-ati, /5) t 5 pokrajšani e, ta se krepi v o: zveneti : zvon. 1 je rt) mehek (iže), ta se krepi v (' in oj: videti : veda, liti : le vati, loj; b) trd (jery), ta se krepi v u in ov: bik byk) : bupati, kij kyj) : kujem, kovani. § 3. Samoglasniki se delijo 1. po sposobnosti pred sehoj stoječe goltnike omehčati: r<) v trde (goltne): izvirni a, o, u, trdi i (-- tj), % (= pomlajeni trdi rt, e); pred temi se goltniki ne spremenjajo; b) v mehke: e, e, e, i, b (' pomlajeni mehki a, e); pred temi se goltniki spremenjajo v nebnike ali sičnike. n. pr. otrok, otroci, otroče ; rečete, recite, reko; 2. po plemenu v tri vrste: a-, i-, »-vrsta; 3. po svoji moči v stopnje, in sicer: Stopnja «-vrsta »'-vrsta «i-vrsta J. a : d av, va 2. o : a (q : o) t, : y oj : e ov, u 1. e : e (e : e) . b : e, i b : i % : y Op. 1. Dvopičje znači tu razmero med izvirnim in podaljšanim samoglasnikom. Op. 2. Na mesto stsl. t, t sta stopila v vseh vrstah dandanes pomlajeni a ali e, a posebno na zahodu slovenskega jezjkokroga, e na vzhodu; v nekaterih besedah in oblikah sta se i in t celo zgubila, pri stopnjevanju pa se prikaže zopet primerni samoglasnik na njunem mestu. Premembe na samoglasnikih. § 4. 1. Stopnjevanje. Stopnjevanje se kaže v slovotvorju in sicer v a-vrsti, stopnja e o a: nes-em, nos-im, pri-naš-am, e o : veš-em, vog-e, t. o : vtaknoti (vteknoti), tzk-, tok Futteral, h o : po-šast, na-šestje, šhd- iz *hbd~, hod; v /-vrsti, stopnja t, e: svanoti, svenoti iz svbt-noti, svet, i, e ali oj: vid-eti, ved-a; U-ti, loj; v M-vrsti, stopnja i., u: dahnem, dehnem, dih-, duh, y, u ali ov, av: kij (= kyj), kujem, kovam, podkavam; kis kys), kvas. Op. Na stopnjevanju samoglasnikov so udeležujeta tudi soglasnika r, l v teh le oblikah: 1. v a-vrsti, a) skupek tert, telt, t. j. er pred soglasnikom razven j ni navaden, ampak daja «) trt, tolt: mrtev, volk, /?) tret, tlet: mreti, vleči; b) skupek tort ni navaden, ampak daja a) trt: grlo, golt, /S) trat: po trata prim. toriti, klati prim. koljem; 2. v '/-vrsti: razkržje prim. križ, tedaj r - ri,• 3. v M-vrsti: Jcrh-noti prim. kruh, tedaj r = n. § 5. 2. P o d a 1 j š a t e v. Podaljšatev se vrši pri tvorit vi opeto-valnih glagolov; v a-vrsti se podaljšuje a v d: padem, padam, o v a: bodem, gbadam, t> v i'{- y): dotaknem (doteknem), dotikam (- dotykam), e v e: pleteni, pletam, i: derem, odiram, t v e: objamem, objemam, i: obvmljem; v i-vrsti, h v i: svanem (svenem) iz svbt-nem, svitam; v M-vrsti, dahnem (dehnem), (* dyham). Op. g, o, e so v občo že dolgi samoglasniki in zato ostajajo tudi na glagolih'opetovalnikih: seže,m, segam; poročim, porotam; bežim, begam. Tako ostane tudi sredkorenski ol in r: pogoltnem, pogoltam; mrknem, mrlcam. Glagol zovem ima v opetovalniku zivam (> zyvam), ker je koren zu-, tedaj stoji zov- m. zim-. § G. ' 3. Mehčanje, a) Prosti o se mehča v prosti e po nebnikih in po sičniku c, n. pr. v II. sklanjatvi selo, polje, srce; selom : poljem; rabov : bojev; v ncdoloeniku ova : eva: kmetovati, a bojevati. Op. 1. Nosni o ostaja, n. pr. mojo dušo (* mojo dušo). Op. 2. Oblike "srcom, bičovje, hudičov so potvorice, posnete po trdih deblih. b) Visoki e se mehča po nebnikih v i; jedninski mestnik I. in II. sklanjatve se končuje na trdih deblih v stsl. na e, na mehkih v i, n. pr. žene, duši; rabe, mošt; dandanes se rabi sploh i, e se hrani le v benetskem narečju in v posamnih besedah in tu v pisavi ej, n. pr. posebej prim. po sebi (stsl. po sebe), gospej zraven gospe (gospe), vselej iz v sele, obtorej iz ob tej ore, vunej stsl. vme, jutrej zraven jutri. Op 1. Včasih stoji po nebnikih a, kjer je po trdih soglasnikih e, tako ima n. pr. nedoloenik III. vrsto po trdih deblih -Iti: živeti, goreti, po nebnikih pa -ati: klečati, bežati; prim. dolenec in poljane,c, prižigati in prilagati.1 1 Stsl. primeri komparative dobrejši in krepčajsi ter velevniko v vrsti I. 7. in V. 2. n. pr. Ujate zraven biite, nakasate zraven pokažite. Po tej postavi so nsl. oblike vrseti, prseti, ghišeti m. -ati potvorice po sliki šivčti; nadalje preševati m. prebivati, objemati m. objimati, začenjati m. začinjati, začinati, ošemati m. ožimati potvorice po sliki opletati, t j. opletati; tako so tudi oblike: krajeh, očeh i. o. potvorice po tat,'h, t. j. tateh. Jem, jesti se glasi v stsl. jamh, jasti prim. jasli iz jad-tli, jem stoji zato m. em, esti, prim. medved iz medu-ed, j pa je piidjan ob onem času. ko je omenjena postava mehčanja uže nehala. § 6. c) V stsl. stoji nadalje po trdih soglasnikih y, po mehkih v istem slučaju a) e, (S) i, n. pr. a) ženy, duše, nsl. sploh zine duše; robu, može, nsl. rabe, može; vendar izjemno tudi nsl. izpod roki (t j. roky) prodati, v ogledi (t. j. ogledij) iti; gredij, gredostb : nsl grede, gredoe; /S) stsl. orodn. množ. grady, moži, nsl. gradi, mosi; stsl. dobri/j, vroštij, nsl. dobri, vroči itd. Op. 2. Dandanes stoji cesto i mesto e tudi po trdih soglasnikih, n. pr. v mestniku ženi (stsl. žene), v velovniku recite (stsl. rečete iz *rek-ete). Če pravimo: clve ženi, imamo v prvi jednosložni besedi c ohranjen, v drugi pa nadomeščen z i. Tako jo priljubljen i tudi na opetovalnikih iz er, el, n. pr. tereni: tiram iz in m. teram, meram ogr. in umiram, po-steljem: postiljam. Tako smo se navadili tudi oblik nisem, nisi, ni in nimam, nimaš mesto zgodovinskih nesem, nesi, ne, nemam. Op. 3. Na zahodu se v nekaterih slučajih mehča tudi a v e, n. pr. peljem, na vzhodu jveljam, jodnako sejem : sejam, sijem : sijam, dajem: dajani, ostajem: ostajam,preganjejo -.preganjajo j golobinjek: golobinjak. Op. 4. Ce se govori: igrej m. igraj, dihlej m. dihlaj je a naslednjemu nebniku pripodobljen; tako tudi o, če so govori pejd' m. pojd', pojdi iz (*po-idi). O zevu. § 7. Pravilno stoji na jednem mestu le jeden samoglasnik. Pride li po katerem koli poti k njemu še drug samoglasnik, postane zev (hiatus), ki se ima odstraniti. Op. Sred besede se dotičeta samoglasnika le v nekaterih sestavljenih in tujih besedah, n. pr. mnogoučen iz mnogo učen, priobčiti iz pri ob-čiti, Galilee, Alfeov. Zev se odstranjuje: a) i in u se utrjujeta v sorodna soglasnika, i v j, u v v, n. pr. sa-idem : zajdem; po-idem ipojdem; medu-ed : medved. Op. Dvoglasa se ogiblje slovenščina, zato: Pavel : Paul, Lovrenc : Laurenz, lavdika : alauda, kreda : Kreide. b) Med samoglasnika se vriva soglasnik in sicer: 1. sapnik j, primeri dijak': dicr/.ovog, Marija : Mana; tako da-j-ati : da-ati, opetovalnik k glagolu da-ti; 2. sapnik v, n. pr. pre-v-or Brachacker : pre-orati, da-v-ati: da-ti, dela-v-ec; 3. nosnik n; ta je izviren pri nekaterih predlogih, in sicer a) pri predlogu s1, zato n. pr. iti: sn-iti; jesti ju. esti: sn-esti; jeti, jam-em iz eti: sn-eti, snam-em. opetovalnik posnemani; d) V stsl. stoji po trdih soglasnikih po mehkih t, n. pr. rahj rod. raba, možb, rod. moža. ' V J l/ 1 izvirna oblika san, iz koje se je razvila oblika szn in so, iz zadnje sz in naš se, s, z, ž. (i) pri predlogu vx, zato iti: vn-iti; jeti, jam-em iz eti: vn-eti, vnam-em, opetovalnik vnem-am; on-uča zraven vn-uča iz von-uča (t. j. von-u-tja : *vn-u-ti * ob-u-ti). c) Jednaka samoglasnika se krčita, n. pr. pridan iz pri-idem, premljem iz pre-emljem mesto in zraven prejimljem, primem iz pri-imern mesto pri-jhmem, pri-jeti. Op. Tudi v začetku besede se rad pridaja soglasnik. 1. sapnik j: jablan : ablan; 2. sapnik v: vez-ati, voz-el : ozel, vože:ože; coger : oger : Ungar; tako tudi vun, vuni iz un, uni - stsl. vvrn, vme, prim. zunaj s iz vina; 3. nosnik n: noter : stsl. otn, njuhati : ohati, nčdra : jadro; njega, njemu, :jega, jeviu; le min : le un; 4. izjemno g: gož, gožvica : oj, vože, vezati, gosenica zraven vosenica, osenica : stsl. osi, nsl. vos kosmatinja. O krčenju. § 8. Večkrat se pa sapni soglasnik j med dvema samoglasnikoma izpusti, samoglasnika se pojednačita, če sta bila različna in se skrčita, n. pr.: aje : aa : d, delam iz dela-jem, znam iz snujem : znati : znajo, eje: ee : e (: i), želejem, zelem, želim, eje v e, neseni iz ne jeseni (: nisem, § 6, b, op. 2). oja : aa : d, gospoja : gospa, stojati : stati, bojati : bati se, po-jds : pas. °'k • f, gospoje : gospe. Op. 1. Tako so skrčene tudi oblike dobrega, hrv. dobroga, stsl. dobra-jego, dobraago in dobrago. Op. 2. Oblika nečem je postala iz ne (h)£em, nočem iz n'(li)očem; nekdo, nekaj iz ne ve kdo, kaj; grem iz gred(e)m, bom iz bod(e)m, gospo n iz gospod(i)n. O izpadu samoglasnikov. § 9. Samoglasnik u se včasih utrdi v e in potem izpade, n. pr. uprašati : vprašati : prašati; ubog : vbožen : boren; uže : vže (vre) : že; i in e se uslabi v j. in izpade, n. pr. bitje iz stsl. bithje in bitije, začneš : za-čhneši2; celo e izpade, če je naglas prenesen, n. pr. deti, dejati : djati, zlo : zelo. 1 izvirna oblika van, iz njevin in vo, iz zadnje vi in naš ve, v, u. 2 Stsl. t in t ob koncu v nsl. odpadata, stsl. sgni : siri, mojb : mož. O vri 11 k u samoglasnikov. § 10. Vrinen je samoglasnik v končnem slogu, n. pr. rekel iz stsl. rekli, dober iz stsl. dobri, osem : osnih, oger : ogrz; pišemo pa tudi ogerslc1, ogerska. O dolžini samoglasnikov in slogov. § 11. Samoglasniki so dolgi ali kratki in po njih tudi slogi, če imajo dolg ali kratek samoglasnik. Kratek samoglasnik izgovar-jaje hitimo od samoglasnika dalje naprej k izgovoru sledečega so-glasnika, na dolgem samoglasniku pa postajamo Mizo še jenkrat toliko časa. Le liaglašeni samoglasniki so dolgi, zgubijo li naglas, postanejo kratki, n. pr. svet, sveta. Op. 1. Tudi slogotvorni r jo lahko kratek in dolg: drvar : drv. Op. 2. Tako imenovane stavne dolžine (Positionslange) menda slovenski jezik nima. O naglasu. § 12. Naglašajo se dolgi slogi in kratki, oziroma v slogih dolgi in kratki samoglasniki, n. pr. grad, vesel, brat. Naglas na dolgih slogih je potisnen (gestossen)" ali potegnen (gesehliffen)'. Če si namreč delimo dolg samoglasnik v dve polovici (a - aa), povdarja naglas ali prvo polovico nagiašenega samoglasnika ali drugo polovico; oni naglas je potisnen, zadnji pa potegnen. Potisneni naglas tedaj močno in visoko začne, potem pa popušča, potegnem pa začne rahlo a potem povzdiga glasovo moč in visočino proti drugi polovici nagiašenega samoglasnika, prim. las (= Idas) das Haar, a lds (= lads) der Haare, duša (< duuša), daš (= duuš). 1 Čehi in Hrvati pišejo ogrsk, stsl. ogrbski, ogrbska. § 12. Valjavec v „Eadu jugosl. akad. 1878—1883" rabi v razpravah nazvanih „prinos k naglasu (novo)slovenskega jezika" po sliki hrv.-srbskega jezika sledeče naglasnike: a) za potisneni naglas na dolgih slogih: bunka, ponuda, vodo aquam ; b) ' za potegneni naglas na dolgih slogih: kljuka, maroga, z vodo; c) " za potisneni naglas na dolgem o in e, kedar zvonita kot o a in ed: s roko, z ženo; § 13. Kratki naglašeni slogi so se ohranili na zahodu le v jednosložnih besedah s kratkim samoglasnikom in isto tako na zadnjem slogu večsložnih besed; na nezadnjih slogih je postal izvirno kratek samoglasnik posled naglasa zvečine dolg; vendar tako, da je ostalo izvirni kraeini nekaj sledu, ostal je namreč sled izvirni kračini na prostih samoglasnikih e in o, ki se izgovarjata široko (odprto), lilizo kot ea in da, če je imel izvirno kratki samoglasnik potegnen naglas, nasproti pa ozko (zaprto) blizo kot ie in ub, če je imel po-tisnen naglas, n. pr. žena * žecina izvirno žena, a cesta * ciesta izvirno cesta; tako kosa - koasa izvirno kosa, a koža - kaosa izvirno koža. Le v vzhodni slovenščini naglašajo se tudi nezadnji kratki slogi; pa tudi tu se pomika posled naglasa kračina in postaja dolžina. Naglas na kratkih zadnjih slogih in na kratkih jednosložnih besedah je sploh potisnen: brat, nesl (brat, nest). § 14. Naglas daja v govoru slogom iste besede jednoto, jedno-složnim besedam pa samostojnost. Naglas stoji na zadnjem, predzadnjem, na tretjezadnjem slogu in še dalje naprej proti začetku, posebno v sklanjatvi, kedar obstoji na istem slogu: bogatin, dolina, mavrica, mlekar ica, mlekar icami. Naglas pa se tudi premika v sklanjatvi in spregatvi, n. pr. voda, vode; kost, kosti; berem, beremo (beremo), bero. Op. 1. Eazven naglasa ima gorenjščina še priglas, t. j. zraven naglasa potegneno naglašenih slogov dodaja še gorenjščina na sledečem slogu nov naglas imenovan priglas, n. pr. žena (tako govore Notranjci, Goričani, štirski in hrvatski Slovenci), Gorenjci pa žena, glava : glava, butara : butara, detelja : detelja, delavnik : delavnik; orodnik pa le z ženo, z butaro. Pri pesnikih se zanemarja včasih naglas in velja samo priglas. d) v za potegneni naglas na dolgem o in e, kedar zvonita kot o7t in ea: voda, strahota, žena (v hrv.-srb. jeziku znači " potegneni naglas na kratkih slogih); e) " za potisnoni naglas na kratkih slogih (jednosložnih besed in na zadnjem kratkem slogu večsložnih besed): brat, nesl, steza, sija. Na paradigmatih hočemo rabiti naglaske posnete po Valjavčevili razpravah ; sicer pa nam znači obojno dolžino znamenje ', kračino (na zadnjih slogih in na jednosložnih besedah) \ dolgi o in e z barvo da, eci pa Eazven tega nam rabi " tudi v zaznambo polglasnika. n. pr. zveneti, se --zvhneti, s?,. Zadnji naglaski so dozdaj naj bolj navadni, čo hočemo kaj naglašati, kajti v obče ne pišemo naglaskov. Op. 2. Sestavljene besede, kakor vinograd, imajo jeden naglas, sklopljene pa dva, n. pr. Novo-mesto, prim. Novomesčan (sestava); ampak, menda. § 15. Predlogi, zaimena, nekatere čestice (particulae) in pomožni glagol oklepajo se zastran naglasa bližnje besede in so spreda stoje predslonice (procliticae), zadi svoje besede stoje pa naslonice (encliticae). Navadne predslonice so vsi predlogi, tudi tisti, ki so prvotno samostalniki, kakor mesto, konec, kraj itd. Ti dobivajo naglas le takrat, kedar jih hočemo pred drugimi besedami v stavku posebno povdarjati. Kavno tako so predslonice mnogi vezniki,. ako nimajo posebnega stavkovega naglasa: in, pa, ali, da, tudi itd. Naslonice so: a) krajše obliko osebnih in povratnega zaimena,-n. pr. pleti mi, niosi ti log; b) pomožni glagol, zato: prišel sem, a ne: sem prišel. Toda vprašalno: si prišel ? odgovor: sem, sem; c) v sklopku tudi druge besede: dansi iz dan si, sdto (m to), bodikaj itd. B. Soglasniki. § 16. Soglasniki se delijo po tem le načrtu: k g h č š š j c z s t d p b v m r l n Po govorilih, ki med izgovorom posebno sodelujejo, so namreč: goltniki: k, g, h, nebniki: č, ž, š, j; c, i, š za se so šumniki, sični zobniki ali sičniki: c, s, s, zobniki: t, d, ustniki: p, b, v, (««), jezičniki: r, l, (n), nosniki: m, n. Op. 1. Po vplivu, ki ga ima nebnik j na vse ostale soglasnike, vrstijo se soglasniki tako le : goltniki; k, g, h, šumniki: č, 3, Š (umeličani goltniki šumne stopnjo), sičniki: c, z, s (umeličani goltniki sične stopnje), zobnika: t, d, ustniki: p, b, v, m, jezičniki: r, l, n. Op. 2. Po trpežu glasa se imenujejo soglasniki a) liipni: k, g, t, d, p, b, e, c, b) trpežni: h1, v, n, m, r, l, z, s, ž, š, j. Op. 3. Po zvočnosti pa so a) nemi: k, t, p, h, s, c, S, č, b) zveneči': g, d, b, v, n, m, r, P, z, ž, j. Op. 4. Po sapni moči so sapniki: h, v, j, sičniki: s, c, z, šumniki: s, c, i. Premembe na soglasnikih. § 17. Nekateri soglasniki se med seboj neposredno ne družijo, ampak godijo se med njimi nekatere premembe; te premembe so: jotovanje, mehčanje, pri- in razlikovanje, odpad in vrinek. Ob istem skupku je lahko več prememb združenih. 1. Jotovanje. § 18. Jotovanje imenujemo vse one premembe, ki jih povzro-čuje nebnik j v zvezi s samoglasnikom, t. j. predjotovau samoglasnik ali recimo skupek ja. Te premembe so jednake na goltnikih iii sičnikih, jednake zopet na ustnikih, jednake na jezičnikih. a) Goltniki se pretapljajo s skupkom ja v nebnike, hja daja ca: skak-ati, skač-ete iz skak-jde; moča iz mok-ja: mok-ro; buk : bučati iz buk-jati; gja „ ša: lag-ati, laš-ete iz lag-jete, teža iz teg-ja: teg-ati, tegnoti; 1 Stsl. h odgovarja nemškemu ch t. j. kh, tako se še govori tudi dandanes v sredini slovenskega jezikokroga, na vzhodu in skrajnem zahodu pa je postal danes le močni sapnik, nemški h, n. pr. haben. 2 Trdi (debeli) l - poljski l govorimo na Štirskem kot srednji l, n. pr. y besedah del, kozel, polnočnica, lani; na Eezjanskem in v Zagorju pa tudi bil, pil, spal itd., sicer se izgovarja ob koncu kot w ali m, o. hja d aja ša: dihati (dyh-ati), diš-ete iz dtjh-jete, duša iz duh-ja : duh; sJija „ šca1: isk-ati, iščete iz isk-jete. b) Sičniki s skupkom ja združeni postajajo nebniki, cja daja ča: klic-ati, klič-ete iz klic-jete; zja „ ša: lis-ati, liš-ete iz lis-jete, maša : muzati; sja „ ša: pis-ati, piš-ete iz pis-jete, noša : nositi. c) Zobnika se topita s skupkom ja in sicer: tja daja ča2: hot-eti, hoč-ete iz hot-jete. Op. V nekaterih krajih daja v nekaterih besedah skupek tja izjemno (kja, hha) ka, n. pr. pluka --pluta iz *plutja, keden * tjeden, ke * tje ; tako redno v briž. sp. hoku = hoču (hočem), vsemogoki = vsemogoči; v besedi stric (zraven str it) je tj vtopljen le v sično stopnjo. dja daja ja3: rod-iti, rojen iz rod-jen iz rod-i-en; stja „ šča4: pust-iti, pušč-en iz pust-jen iz pusii-en. d) Ustnikom pred skupkom ja se vriva l, tedaj: pja daja plja: top-iti, top-ljen iz top-jen iz topi-en; bja „ blja: ljub-iti, ljubljen iz ljub-jen iz ljubi-cn; vja „ vlja: lov-iti, lovljen iz lov-jen iz lovi-en; mja „ mlja: sprem-iti, spremljati iz sprem-jati. e) Jezičniki se mehčajo pred skupkom ja in sicer je j pri j e žični k u r dandanes razločen, pri l in n pa vtopljen v mehki I in mehki n6, n. pr. pomir-iti : pomirjen iz pomiri-cn, vol-iti : volj-cn iz voli-en, napoln-iti : napolnj-en iz napolni-en. Op. V oblikah: pitje, listje, mladje, grmovje, spa nje i. o. stoji je mesto ije, zato se opušča jotovanje. 2. Mehčanje. § 19. 1. Mehčanje goltnikov. Pred mehkimi samoglasniki, t. j. pred prostim e, pred nosnim e, pred mehkim i in pred t se 1 iz š-Ča iz s-ča, s se prilikuje naslednjemu nebniku in postane nebnik, t. j. štš, kar se v stsl. in hrv. olehča v št: ištete. a iz tša, v stsl. s premenjenim redom sta: hostete, hrv. e: hočete. 3 iz dša, hrv. da, v stsl. s premenjenim redom žda: roMem iz rod-jenz iz rod-i-em, nsl. rojen t stsl- hlT- šta m. šca: puštati, nsl. puščati : pustiti. 0 Stsl. je imela tudi mehki r in je melikoto značila deloma s pripisanim j, deloma s črtico r", T, n. goltniki mehčajo ali topijo v šumno stopnjo, pred e ali pa pred takim i, ki je postal iz e, v sično stopnjo. Goltniki se mehčajo a) v šumno stopnjo, in sicer: a) pred prostim e: reč-ete : rek-o; vrž-ete : vrg-o; pš-ete :pli-ati iz pbh-ati; /?) pred nosnim e: otroče, otročeta : otrok; druže, družeta : drag; siromaše : *siromah; y) pred mehkim i v slovotvorju: oc-it : olc-o, blaž-iti ; blag, suš-iti : suh; d) pred h v slovotvorju: svedočanstvo iz stsl. szvedočbstvo : sve-dok; ttf-ek, težka iz *teg-bk : teg-noti; strašen, strašna iz *strah-hii : strah. Goltniki se mehčajo b) v sično stopnjo, in sicer: a) pred e: cesar : Caesar, Kaiser; jednako cel, zelo, ločen : Jok ; hrv. si. oblecete, naš oblecite; rezjansk mestnik potocc, sicer potoci : potok; na velicem : velik; /?) pred i, ki je postal iz e: velevn. recite : stsl. in hrv. si. rečete; mestnik potoci : stsl. in rezjansk potocc; množ. imenovalnik otroci : otrok, ubozi : ubog, Vlasi : Vlah. Op. Zadnje mehčanje v sično stopnjo se pa v sklanjatvi tudi opušča, goltnik se drži v vseh sklonih: Vlahi, ubogi, pri ubogem, na velikem. 2. Mehčanje sičnikov. Izmed sičuikov se mehčajo pred mehkimi samoglasniki c in mlajši z, n. pr. mesec : mesece (hrv. zvalnik), devica : devič-ij, mrzli-ca : mrzlič-en, knez : knež-ij, rogoz : rogož-ina. Op. 1. Starejši z ostaja, zato: obraz-iti, laz-iti, gaz-iti, voz-iti; toda: obrazen iz obraz-jen po § 18, b. Op. 2. Prilogi godcev : godec, hlapcev : hlapec i. e. imajo drugotno mehčatev; kajti e je umehčan iz posestne priponke ov zarad prednjega c in poznej še je umehčan c v č; primeri množ. rodilu, godcev, hlapcev. 3. Zobniki se pred mehkimi samoglasniki ne mehčajo. Op. Izjemno je umehčan t1 v nekaterih besedah: inačica zraven matica, koŠSica : kost; drugi razlagajo kosčica iz kostk(a)-ica. 1 Tako tudi hči (sči) : stsl. dzšti in nišče, nihče iz *niite iz *niŠto (nikdo), nihčer iz ni kito že, primeri godcev h godcov in nešto : nekdo, ognjišče : ognišce : stsl., čes. ognište : pol. ognisko. 3. E a z li ko v a nj e. § 20. 1. Id in gt se razlikujeta v č1, t. j. tš, in sicer v ne-določniku, namenilniku in slovotvorju y neposredni dotiki, n. pr. reči iz rek-ti, streči iz streg-ti; streč iz streg-h; moč iz mog-th. Op. I • Izjemno imamo c v besedi nocoj, nicoj ali nicor : noč, na Bezjanskem snuka : snoči. Op. 2. V posredni ali izvirno posredni dotiki daja kt skupek lit, t. j. hipni goltnik postane trpežen: laket iz lahet, lahta, mehek, mehkega : stsl. mek-7,kz, h komu iz kz komu; tako tudi lahek, lehek iz lugzki. Op. 3. Kdo (kedo) stoji mesto kzto, govori se tudi gdo in sto. 2. tt in dt se razlikuje v st2, n. pr. plesti iz plet-ti, presti iz pred-ti, veste iz ved-te, last iz (v)lad-tb, prim. vladati; čislo iz čit-tlo : *čistlo : čislo, jasli iz jad-tli, preslica iz pred-tlica, čreslo, Gerberlohe : crč-. Op. Primeri še detešce iz in zraven det.et.ce, goščovski iz in zraven godčevski. 3. Med razlikovanje štejemo tudi spremembo sapnika v v samoglasnik u, n. pr. uvod iz vzvod; primeri temne iz tem več, bruno iz brvno; užgati iz vzžgati. 4. Tudi nebnika se razlikujeta: vekši iz *večši, vikši iz *višši; hči iz in zraven šči, nihče iz in zraven nišče, hčipek iz in zraven ščipek. 4. Prili ko v a 11 j e. § 21. 1. nb, np postane mi, mp, t. j. pred ustnikom se pre-menja zobni nosnik v ustnega, n. pr. hran-iti : hram-ba, hin-iti: liimba, hlimba, premen-iti : premem-ba; ampak : a na opak. 2. m d postane nd, mk pa nk, t, j. pred zobnikom in goltnikom se spremenja ustni nosnik v zobnega, n. pr. vendar in vender iz vem da še; samek-noti (.za-nnk-noti) : sank-a, zanjha zraven mmka. Op. mn : ml, n. pr. somn-eti, sumniti : sumljiv, gumno in gumija. 1 Stsl. ima št iz ct oziroma žt, čt se jo olelioal v št iz tšt, št pri-ličil v Št: rešiti, strešti, strčštz, moštu; hrv. ima c, čes. c, kar svedoči, da je bila pri pretvoritvi merodajna priponka t, prim. moštu : Mach-t, nošth, noč : Nacht. 2 ali je hipnik postal trpežnik in se primerno oleličal in priličil ali je s vrinen in je pred njim izpal prvi zobnik. 3. s in z se priliknjeta poslednjemu soglasniku in sicer postaneta a) pred (omehčanim) lj in nj šumnika, n. pr. čes-ati : češljati, pos-lati : pošljem, brus-iti : bruš-nja, trrs-cm : treš-ljika; grie-em : griž-ljaj, voz-im : vož-nja; tako tudi ž1 njim iz s njim in čez nj iz čez nj; b) pred zvenečimi soglasniki postane s zveneč, t. j. s, pred nemimi pa s nem, t. j. .s2, n. pr. mes-o : mez-dra, zdrav iz szdrav; mas-ati : mas-t, mas-lo iz *maz-tlo; primeri predlog s1 iz sz: z menoj: s teboj, tako tudi pred samoglasniki z: z očetom. Op, Vendar pišemo iz, bez, raz, vz, črez v isti obliki pred zvenečimi in nemimi soglasniki, n. pr. izpustim, razpustim■ ; tako se nahaja tudi n. pr. griz-ti3 po obliki griz-em zraven gristi. 4. žhst se prilikuje in olajšuje v št, n. pr. moštvo iz možhstro, društvo iz družhstvo; čhst se prilikuje in olajšuje v št, n. pr. vraštvo iz vračbstvo; čt iz čet ali čht v št, n. pr. štirje iz četyrije, šteti iz čl teti; čhsk daja čl: ali navadno šk, n. pr. grehi* iz grzčhskyj ali navadno grški, človeški; žh.sk pa zli ali šk, 11. pr. trški iz tržbski, m ozki1 ali moški; tako tudi težka po obliki težek, zraven teška. 5. I z p a d. § 22. i. t in d izpadata pred n, prim. kret-ati : krenoti, vrt-eti: vrnoti; ved- sc-hvinden : rrnot-i, sred- : srenja, gospon iz gospodin. Op. Izjemno pa tudi ostaja: popadnoti,pogoltnoti, vedno zraven veno. 2. p in b izpadata pred n, 11. pr. kap-ati : kanoti, top-iti: utonoti, trep-ati : trenoti, krepene roke starre Hande : okrenoti er-starren zraven okrepnoti, okrepniti; ogreb-ati : ogrenoti, gzb- : ganoti, genoti : gib-ati iz gyb-ati. 1 Čehi in Hrvati pišejo le s: s njim, s onim itd. 2 Besede svet : zvon, srebro : zrel, smola : zmija, slama : zlato, snaga : znati, sila : zima i. e. kažejo, da so nekdaj trpeli zvoneči soglasniki in samoglasniki pred seboj s ali z, kakor je zahteval koren besedili; tako tudi starejšo sestave, n. pr. svitek, slog. 3 Tako tudi Čehi in Hrvati 4 Tako pišejo tudi Hrvati. Op. Po ceno ti zraven počepnoti, odščenoti zraven osčepnoji; toda le osepnice, prUipnoti : prilepiti; tako tndi drobna : droben. 3. v rad izpada po b, n. pr. obesiti ivčsiti, obleči: vleči; obečati, obetati : večati stsl. veštati reden, kor. vet-; obrnoti : vrnoti, obrt, obrten; obodih ob-vod; obarek Absuil: variti; pa tudi sicer: storiti iz sitvoriti. Op. Tudi v začetku odpada v, 11. pr. ladati 111. vladati, last, zlasti; lat Kispe iz vlat; las iz vlas; Lah iz Vlah; torek iz vtorek; zdignoti iz vzdignoti. 4. V skupku skn, zgn izpada k, g: potisk-ati : potisnoti, brlizg-ati : brliznoti; v skupku zdn izpada d: praznik iz prazdnik, pozen, pozna, pozno iz pozdhm; bežen, brezen : bez, brez dma. 5. Skupek ti, dl daja na vzhodu često l, kakor v stsl., na zahodu se drži zobnik: plel, plela iz pletl; bol, bola iz bodi, bodla, toda obče bodijaj; moliti, na zahodu modi it i; tako krilo : kridlo itd.; obče pa: metla, sedlo, medlo, medla : medel itd. G. Skupek svr se olehčuje v sr: srab iz sv rab, sraka iz svraka, srp in srep iz svrp in svrep. 7. Mesto čre se govori na severozahodu če: čreda : čeda, erez : ees, črevo : čevo; jednako tudi žrebe : sebe, žrebelj : žebelj. 8. Po r ol) koncu odpada j, ker ž njim ni stopljen, prikaže pa se v sklanjatvi: cesar, cesarja, denar, denarja. 6. Vrine k. § 23. 1. Med p t in bt se vriva s v nedoločniku in namenil-niku: tepsti iz tep-ti, tepst, zebsti iz zeb-ti1. Op. V začetku stoji: ptič (izpitiČ) zraven tič (in vtič); tako tudi sicer, n. pr. drobtina, teptan. 2. Med nr se vriva d, redko: po-nor Versinken (z. B. eines Flusses) : pondrčti; med sr se vriva t, med, zr pa d, tudi redko: pester bunt iz phs-ri : pis-an, jednako postrv Forelle ; sršen zraven stršen, jednako sršati (sršiti se, nasršeni lasi) : strah; — nozdrvi (stsl. nozdri) Niistern, tudi nozdrji : nos; nazdrt zuruck : na vzzz rit; zdrel zraven navadnega zrel; 1 V stsl. zobnik izpada. med si se vrine včasih Jc: slez in slclcz, slezena in sklezena, solza t. j. * si iz a in skloza (sklojza), slizek in sklizek; redko med sr: srbot in skrobot zraven srebot in srabot. 3. Ob koncu se pristavi cesto j, n. pr. zjutraj : zjutra, lcedaj, kdaj : kula; posebej : po sebe, torej : toše; jednako tudi sred besede, n. pr. gojzd : gozd. 7. Posamezne premembe. § 24. 1. Starejši s prehaja včasih v mlajši h, n. pr. česati: čeka ti, slap : hlap, pri na-s : pri te-Ji. 2. z prehaja vrv nekaterih besedah med samoglasniki: morem iz možem, koren rnog-; -r iz že : vre hrv. in ribn. iz in zraven še navadnega uže « že, kdo-r iz kito že, kar iz ka-že, kje-r zraven Jeder i& kide-že\ vendar iz vem da že, potler : po tole že, sicer : sice že, najmre : na ime že, blagor : blago že, ar hrv. weil: ježe itd.; ubožec : uborcc; — {j : r) nicor zraven nicoj : nocoj; nar-veči zraven največi. 3. zd se menja s skupkom zg: pobrazdati besehmutzen : broz-gati in brozdati, drozg in drozd. 4. Mesto ti se čuje v narečju ki: Jdačiti m. tlačiti, kolčem m. tolčem, pokle m. potle. T). V nekaterih besedah so soglasniki prestavljeni: čebela iz bnčela, žlica iz h žica, žmati žmeriti iz m-bžati, gomila iz mogila, somenj iz stsl. smerni, na vzhodu senjem. 6. Soglasnik ob koncu besede v stsl. odpada, če ga ne drži samoglasnik ali vsaj polglasnik i ali i; tako se razlagajo tudi nsl. imenovalniki in debla: telo iz Hčlos, slabejše delilo teles-; tele d. telet-; ime, d. imen-; mati iz mater-, slabejše deblo mater-. 1 Oblika kje oziroma kjer utegnola se je razviti tako le : kide : kde (c/de) -f-j : kdej : kej (štirski), kod-ja ima v rodilniku gospe in go-spoje, v daj. gospe (gospej gl. § G, o), na hrv. gospi, mestu, gospe, orodn. gospo, dvojina imen. tožilnik gospe, daj. orod. gospema; množ. imen. gospe, rod. gosjid, daj. gospem, mestn. gospeh, orod. gospema, zraven: gospdma, gospdm, gospdmi, gospdh. 5. Beseda (beseda) ima v množinskem rodilniku besed in besedij (besedi); pri Trubarju tudi vodi, prošnji, službi; na Benečanskem kosi, Stsl. sklanja: i. mjba, z. (le na samost.) rijbo, r. ryby, d. rybe, t. rijbo, m. rybe, o. rybo; dvoj.: i. z. t. rybe, r. m. rybu, d. o. rijbama; množ.: i. z. t. ryby, r. rybz, d. njbamz, m. mjbalii, o. njbami. Goltn. debla mehčajo pred e goltnike, tedaj n. pr. roka, jedn. d. m. roce, jednako dvoj. i. z. t. Mehka debla imajo mesto y povsodi e, mesto e pa i, v jed. z. mesto o na samost. e: i. duša, z. duše, r. duše, d. duši itd.; ta mehka debla so slika nsl. sklanjatvi za vsa debla. ovci, vodi, suzi zraven solz; na hrv. dekli, divojki zraven divojak, peldi, igli : devet igli. 6. Redek je množinski imenovalnik in tožilnik na i iz y: roki, solzi Vraz, roti briž. spom., nogi (zdigniti se na nogi) pri belih Kranjcih; pri belih Kranjcih se nahaja tudi jedninski rodilnik na i iz y: izpod roki prodati, moje sestri sin, krmi imam dosti, izmlatil je pol kopi pšenice, prŠel (prišel) je iz gori, vodi mi se neče piti. 7. Med dvema soglasnikoma ob koncu se v množinskem ro-dilniku vstavlja blagoglasni e: igla, bradlja, kvoklja, zemlja, grabi je, kaplja, ikra, igra, iskra, bedra, vitra, sestra, črešnja, dvojka, kavka, gruška, ldetka, služba, sodba, statve: igel, bradelj itd.; gostnja stoji mesto gostinja, tedaj gostinj. Soglasniki sk st rj Ij ostanejo nerazločeni: vojsk, gospodsk, glist; jednako klešč; vendar goska : gosek, trska in treska : trsek, tresek in trsak; v nekaterih krajih se govori tudi ovac, pa tudi ovca, ovec in ovce. O naglasu. § 27. Ženski samostalniki I. sklanjatve imajo v imenovahiiku: 1. naglas ' na predzadnjem slogu ali dalje proti začetku. Ta naglas ostaja sploh na svojem samoglasniku, n. pr. zora, zore, zori, zdrami; »mvrica, mavricami. Primeri: para, praska, spaka, sprava, vaba, vrapa; vika, ujma (ujima'), izguba, zamuda; opeka, zalega; nadloga, pokora; e: obleka, potreba; o: pomota, posoda Gefass, posoda Loilie; pretrge, zadrga, okova, otciva; mlekarica, školnikovica itd. 2. naglas ' na predzadnjem slogu ali dalje proti začetku. Naglas ostaja na svojem samoglasniku, samo v zvalnikih, v jedn. orod. in množ. rod. menja se ' na , glej gori paradigma riba; tako tudi deklica, deklice, z deklico, mnogo deklic itd. Po predlogih čuje se tudi v tož. čez zimo, za brado : brada. Primeri: hvala, sapa, trata; biba, cirna; y: lisa, miza; gruda, kljuka, pura; beba, kepa; e: čreda, leska, reka; e: greda, jeza, rega; črka, grba, prga; trava, slava; dolina, mačeha, krtica, babica, ilovica, sojenica itd. Naglas ' na zadnjem slogu ima le gospa, ki je kratica iz gospoja. 3. naglas " na predzadnjem slogu na širokem o in e. Ta je prenesen iz zadnjega sloga, zato ali na svojem samoglasniku ostaja ali skače. Skače pa redno le na dvosložnicah; na večsložnicah ostaja naglas na svojem samoglasniku, menja se le v na * v jedn. orod., v množ. rod. in v zvalnikih, kar se godi tudi na dvosložnicah, če naglas ostaja. Primeri: Jednina množina dvojina im. voda, voda vode, vode, vode vodi zval. voda, voda vode, vode vodi rod. vode, vode, vode vod, vod, voda daj. vodi, (vodi) vodam, vodam, vodam vodama, vodama tož. vodo, vodo, vodo vode, vode, vode [(vodama) mest. vodi, (vodi) vodah, vodah, vodeh orod. vodo, vod6 (vodo) vodami, vodami (vodami) Jednako a bez skake : lepota, lepote, z lepoto itd. V tož. se pre- tvori za predlogom često na samogl. postane zaprt ( ozek) : na vodo, na vojsko, v gore : gora; tako se tudi v m nož. rod. menja * na kedar se med končna soglasnika vrine samoglasnik: sester : sestra, dvec : ovca. Pri m. bolha, gora, kopa, kosa, koza, noga, oča, prošnja; o: roka, sodba, tožba; meja, zemlja, dežela, žena; lepota, svetloba itd. Redko skače naglas na besedah, ki imajo " ali ' ali na večsložnih s \ vendar nahajamo tudi barka : tož. barko, brzda : množ. tož. brzde, glava : tož. glavo, dežela : rod. dežele, orod. deželo. To oblike so izredne zraven navadnih. 4. naglas " na jednosložnicah, kojili je malo, na Gorenjskem tudi na nekaterih dvo- in večsložnicah; n. pr. sija, roii. sije in sije, daj. mest. siji, tož. s/jo in sljo, orod. sljo in sljo; množ. im. zval. tož. siji; in sije, rod. sija, daj. sljam in si jam, mest. sljah, orod. sljami\ dvoj. im. tož. siji, daj. orod. sljdma. — Tako tudi dvo- in večsložne, n. pr. steza, rod. steze in steze, orod. množ. stezami in navadno stezami; primeri še: deska, družba, guba, igla, megla, serija, thma, vrsta; mamikd, mamike in mamike, v zvalnikih je naglas na večsložnicah tudi na začetnem slogu : mamika in mamilih. II. sklanjatev (o-debla). § 28. A) Možki samostalniki. Jednina dvojina množina trda, mehka debla im. grad, meč, mož grada, meča gradi, meči rod. grada, meča gradov, mečev (iz množ.) gradov, mečev daj. gradu, meču gradoma, mečema gradom. mečem lož. grad, meč, moža grada, meča grade, meče mest. gradu, meču gradili, mečih (iz množ.) gradih, mečih orod. gradom, mečem gradoma, mečema gradi. meči b) Srednji samostalniki. Jednina dvojina množina trda, mehka debla im. selo, polje (polje) seli, polji sela, polja (polja) rod. sela, polja (polja) sel, polj (iz množ.) sel, polj daj. selu. polju seloma, poljema selom, poljem tož. selo, polje (polje) seli, polji sela, polja (polja) mest. selu, polju selili, poljih (iz množ.) selili, poljih orod. seloin, poljem seloma, poljema seli, polji Opazke. 1. Jedninski tožilnik možkih imen živečih stvarij je jednak rodilniku: moža, ptiča. Stari tožilnik je ostal v izrazih: za mož dati, v zamož dati. Tudi imena neživočili stvarij dobivajo za tožilnik rodilnikovo obliko, če se ž njimi zaznamujo živoče stvari: vidiš štora; tudi srednji samostalniki: bo prinesel za peseta kruha kos. 2. Ostanki zvalnika so: Kriste, Adame, Krištofe, poglavare, sine, brate, bože, Sloveče, gospodine, hrv. gospone v narodnih pesnih; rabe briž. spom.; oče je brž ko ne zvalnik iz otee, stsl. ot\xi,, zval. stsl. oh.ee; tako so postale tudi oblike Tone, Jože itd. 3. Jedninski mestnik možki in srednji se končuje tudi na i, ki je postal iz č; e se še nahaja v starejših spomenikih in v benetskem govoru: svete briž. spom.; po svojim duome je zdihavu, t. j. po svojem dome je zdihaval ben. ; jednako pri potoce, na praze, na trebuse; po svete, Stsl. sklanja «) možke samostalnike: i. gradi, z. grade, r. grada, d. gradu, t. grad?,, m. grade, o. gradomh ; dvoj. i. z. t. grada, r. m. gradu, d. o. gradoma ; množ. i. z. gradi, r. gradi, d. gradomi, t. grady, m. grade hi, o. grady. Goltn. debla mehčajo pred e goltnike: vliki (volk), m. vhce, vhcehi, tako tudi pred i (iz e) v mn. i. vhci. Mehka debla imajo i> m. i,: mhčb (meč); i m. e: m. muči, mbčihi; e m. o: mhčemh, mbčema, mbčemz; v jed. z. pa u m. e: m h cm ; e m. y v mn. t.: mbče, v mn. o. pa i m. y: m hči. Po sliki mehkih debel ima nsl. jedn. mestn. na i: meči, gradi, toda rajši nalik hrv. jeziku = daj.: meču, gradu; tož. množ. se glasi v nsl. na mehkih in trdih deblih: na e iz e: meče, grade, redki so ostanki na i iz y na trdih deblih gradi, darl, listi, zlati, mostl, svati, v ogledi iti. b) Srednji samostalniki se sklanjajo, kakor možki, le i. z. t. so različni : v jedn. o ali na mehkih deblih e, v dvoj. e ali na mehkih deblih i kakor v I. sklanjatvi, v množ. a. pri dele, na tnale ben.; lakomstve, blaze: blago briž. spom.; Trubar, Dalm., Schiinleben so pisali tudi ej: zlatej, tudi po nebnikih: morjej. 4. Dvojinski rodilnik in mestnik sta nadomestovana z množiuskim: imetek mojih dveh bratov, pri mojih dveh bratih. Dvojina je deloma v navadi pri starejših pisateljih: v tiju dveju listu Trub.; od dveju sinu zraven od dveju dolžnikov; od obeh kraju; meč od obeju platu oster. Hrvatski Slovenci so dvojino skoro celo zgubili, govorijo: dva sini, dragi dva; jednako beli Kranjci. 5. a) Imenoval ni kov samoglasnik e (iz b ali t) pred končnim soglasnikom izpada, ako narašča beseda: orel orla (stsl. orhH), oren ovna ovnu, kupec, osel, nohet, senjem in semenj, jarem; v jednosložnih besedah samoglasnik ostaja: mah (stsl. mihz), meč (stsl. mhčh), jednako lan len, lev: rodilnik maha. meča, lanu lena, leva, toda pes psa (stsl. phS'h phsa), sel in posel, sla in posla. San (stsl. sini) ima rod. sna, mest. sni, množ. saneh Trub. Marsikateri e se drži zarad blagoglasja: mrtvec, mrtveca, jazbec, jazbeca. h) Jednako izpada tudi, če beseda narašča, oni e, ki je vrinen zarad blagoglasja: oder odra (stsl. odri), ogenj ognja, ogel j oglja, ogel ogla, veter, kozel, koper, kosem, pekel, mogel mogla moglo, rekel rekla reklo, viher vllira zraven vihar viharja. c) Izjemno izpada oni e, ki odgovarja stsl. e, e, e: kamen kamna zraven kamena (stsl. kamene, rod.), prijatelj prijatelja in prijatlja; zabel zabela in zabla-, zaje.c zajca-, mesec mesca zraven meseca. 6. V množinskem rodilniku srednjih samostalnikov se e vriva nalik ženskim I. sklanjatve, kjer se ob koncu dotikata dva soglas-nika: deblo, d upi o, sedlo, teslo, rebro, okno, gumno, platno, pismo, cesarstvo, jajce; rodilnik : debel, dupel itd. Toda ust: usta, toporišč: toporišče, kajti st, šč in sk (mb, nk, zd) so združljivi; prim. § 2G, 7. Samostalniki na je (iz ije, § 18, e, op.) pa imajo ij: bitje, bitij. 7. Stari množinski rodilnik možkih samostalnikov bez ov se je v nekaterih besedah ohranil: otrok, voz, vol, dan, zob, konj, las, lonec, mož, pas Hunde, čebar: sto čebar, piščanc zraven piščancev, greh in grehov, penez des Geldes, penezov der Pfennige, koliko krat in lcratov. Množinski rodilniki: lasij (lasi), mošij (moji), zobij {zobi) so tvorjeni po III. sklanjatvi. 8. Jedninski rodilnik na u je izvirno pripadal M-deblom, toda razširil se je črez ono mejo: oln, valu, volu, vratu, daru, dolgu, glasu, goda, gostu, gradu, zidu, zobu, klasu, kvasu, kosu Stuekes, lanu, lam, listu Truh., medu, hmVm, mostu, mehu, potu Weges, joočm Schweisses, prahu, sledu, smradu, stanu, strahu, tatu, spolu Ge-schlechtes, čir«, sadu, traku-, tudi dvosložna beseda nohet ima ro-dilnik nohtu. 9. Samostalniki, ki v jedninskem rodilniku končnico a nagla-šajo ali u dobivajo, imajo lahko v dvojinskem dajalniku in orodniku ter v množinskem dajalniku in mestniku eni a, eni, eh: tatema, totem, tateh; psema, psem, pseh\ ploteh; vogleh. Isti samostalniki tvorijo lahko množinski orodnik s končnico mi: tatmi; tudi srednji ustmi zraven usti (usty). Te oblike izvirajo iz naglasa in so novejše; jednako se sklanja tudi tlo, ki se rabi le v množini: tla, tal, tlom in tlem, tlemi, tleh. 10. Redko se nahajajo množinski tožilniki trdili možkili samostalnikov na y nalik stsl.: gradi t. j. grady Trnb., dari v Stapletonovi prestavi 1020, listi lex., masti ben. ; dari, listi, vlati ogr., ogledi, v ogledi, iti na vzhodu; zlati, mosti, svati Vraz; v briž. spomenikih je še i, t. j. y čcšče od e, ki jo dandanes občen, v stsl. pa le po mehkih soglasnikih. 11. Samostalniki na an (stsl. aninz) še imajo tu in tam v množinskem imenovalniku e mesto i: dohrušane, vodičane Kopitar slovn., kristjane Preš., babilonjane, rimljane; zraven pa tudi je iz t-jevske sklanjatve: kristjanje, laknieanje, ločanje-, končnica je jo tudi sicer v navadi mesto i: očetje, bratje, gostje, kmetje, profetje, svatje, soldatje, tatje, fantje, farje, ajdje, gospodje, sosedje, judje, kopunje, srsanje, golobje, zobje, črvje, Škofje, lasje, možje; jednako volčje : volk; pri ogrskih Slovencih tudi n orodje, bogatinje, poganje, talijanje, židovje : Židov, angelje, apoštolje, neprijatelje, roditelje, zidarje, pastirje, vitezje, klobučarje komarje,; tudi bratovje, popevje Priester, popov je, Knospon. Končnica in ostane v nsl. izjemno tudi v množini: turčine, turčini, poganini. 12. Ivrajna imena na ane se tako le sklanjajo: im. Gorieane, rod. Goriean, daj. Goričanom in Goricam, tož. Gorieane in Gorice, mest. Goricah, orodn. Goricami-, jednako n. pr. Svečane, grem, v Svečane ali Sveče,; iz Svečan; k Svečanom ali k Svečam; v Srečah; s Svečami-, prim. v D revijah, Glinjah, Gradčah : nemški Dreulach, Gleinach, Gratschach in imenovalnike Drerljane, Glinjane, Gradčane. 13. Mehčanje goltnikov pred i oziroma e se rado opušča, prim. § 19, 1, op., posebno pri goltuiku h in g, pa tudi pri k: otroci, pri otrocih in otroki, pri otrokih; rogih, roeieh, t. j. roseh ben.; Vlahi in Vlasi. Glede mehčanja samoglasnikov je s dandanes bez vpliva, po c pa se omehčuje navadno o v e jednako, kakor po š, č, ž in j: knez knezov, vrabec vrabcev, delavcev, znancev, slepcema zraven slepcoma. Kakor cesar cesarja, denar denarja, kjer je v imenovalniku j odpal in v rodilniku pravilno pristopil, gl. § 18, e, tvorijo svoje sklone tudi nekateri v stsl. trdi samostalniki, n. pr. vihar viharja stsl. vihri, vihra, komar komarja stsl. komar7, in Icoman; sever ima le severa, severu. Pri samostalnikih na elj, ki so večidelj tujčini, se vriva n: apo-stdj aposteljna. brencelj brenceljna, durgelj, Žalbelj, kavelj, kapelj, kembelj, krancelj, krempelj, meželj, nagelj, porungelj, pramelj, rabelj, tempelj, škratelj, j'v ž elj. Nasproti pak žebelj žebelja, kašelj kašelja, nadalje jednako krhelj, parkelj, progelj, recelj, rogelj, smrkelj, čavelj, erevelj, šapelj. Izjemno se piše tudi templa Trub. Evangeli, zlodi, Juri stoje v imenovalniku mesto evangelij, zlodej, Jurij. 14. Po izgledu grad oziroma mož se sklanjajo tudi a) navadno možki samostalniki na a: vojvoda, starešina, kakor če bi bila osnova *vojvod. Hranijo pa tudi a-jevsko sklanjatev, tako posebno izvirno hrvatska beseda sluga, jednako poglavica; tudi bča se sklanja marsikje kot riba: rod. oče, daj. oči in bču, tož. 0Č0 in oče, mest. oči, orod. očo in ogr. dčom; množ. imen. očovi, tož. očeve, rod. očev, daj. očevom, orod. očevmi ogr.; pri Habdeliču še je oblika otec, otac ; dandanes navadna oblika pa je oče, očeta itd. Kakor oče očeta tvorijo radi svoje sklone možki samostalniki na a. e, u in ko: Matija Matijata, Jože Jožeta, Noe Noeta in Noerna, Jehu Jehuta in Jehua, Marko Markota in Marka. b) Oni možki samostalniki, ki izhajajo v stsl. na t in se v stsl. sklanjajo po' i-jevski sklanjatvi: golob goloba, stsl. golobh rod. golobi, črv, gost, zet, laket lakta in ženski lakti, nohet, pečat, poj, tat, tast, gospod, medved; ostanke ?'-jevske sklanjatve glej pod ?'-jev-sko sklanjatvijo. c) Možki samostalniki soglasniške sklanjatve na en: kamen rod. kamena in kamna (stsl. kamy in kameni, rod. kamene): jednako koren, kremen, plamen, remen, jelen, prsten in prstan. 15. Stariši po nemškem Eltern, mlajši in duhoven (na vzhodu duhovnik) so izvirno prilogi, a sklanjajo se dandanes navadno samo-stalniško: starišev in stariših, mlajšev in mlajših, duhovna \ možki in ženska so prilogi; blagor je iz blago že; zlega je prilog iz zlo; mal iz nemškega se ne sklanja: do sega rnal, od seh mal, po seh mal, po teli mal; toda k malu. IG. Kamen, pot, kot so t množini tudi srednjega spola. Beseda sto se dandanes navadno ne sklanja, na Koroškem se še euje pet set, šest set, na hrv. dve ste: stsl. dve szte. Jezero iz magy. jezer se deloma sklanja, deloma ne: štiri jezer, štirim jezer Trul).; dve jezero, pet jezero ogr.; pa tudi dve jezeri. z deset jezermi štirsk. O naglasu. I. Možki samostalniki. § 29. Možki samostalniki imajo v imenovalniku: 1. naglas ", ki stoji a) na dvo- in vcčsložnicah na zadnjem, predzadnjem slogu ali na poslednjih še dalje proti začetku in ostaja na svojem samoglasniku, n. pr. precep precepa itd., hlapec hlapca hlapcema itd.; primeri mlateč, mesec, nohet, zopernik, dolinar, konjederec itd.; b) na jednosložnicah; tu more " a) ostati, če značijo kaj živega, nadalje če imajo samoglasnik u in navadno na tujkah, n. pr. sin sina, t7ist tasta, briis brusa. Na ostalih pa se v jedn. daj. in mest. po predlogu menja " na ', na širokem o na ta menjava se godi naj bolj na samoglasniku e, redkeje na a, n. pr. breg brega na bregu, glas glcisa na glasu, pa tudi po glasu. Prim. na begu, v cvetu, na Udu. v lesu, po sledu, na zidu, na gnoji, po godu. fi) Navadno pa se " na jednosložnicah premestuje na nekatere končnice in to A. kot" 1. na končnico u (izvirno IV. sklanj.) v jedn. rod.: sinu, medu-, redkeje na a: širiti, meda; 2. na je (iz ije, izvirno III. sklanj. — Hje) v množ. im.: možje; 3. v jedn. orod. (redko): lesom; 4. v množ. tož. na i in e: sini, dar i, sine, dare; 5. v dvoj. im. zval. tož. na a: dva moža; B. kot ': 1. v množ. rod. izvirnih, kratkih oblik: mož, vlds, zob; tako tudi na obliko ij (iz III. sklanj.): Ijudij (ljudi); 2. na končnice eni, eh, mi, erna: možem, možeh, možmi, možema; C. kot " na Gorenjskem v jedn. daj. in mest. po predlogu: pri slapu; D. na končnico ov (ev, dvi evi), ta pripada izvirno M-deblom, kajti u so podaljšuje v ov pred samoglasniki, vriva se pa tudi v jednosložna o-debla, redko v večsložna in ima za se v množ. rod. uaglas \ v predzadnjem slogu pa", redko je bez naglasa: darov, darovi, zvonovi, sinovom, medvedov, orosldnov. Primeri: Jednina: im. zv. tož. slap, rod. slapa, slapa, slapu; slapova, daj. mest. slapu, k slapu, k slapu; slapovi (ogr. moževi), orod. slapom, slapom: slapovom. Množina: im. zv. slapi, slapje, slapi; slapovi, ogr. slapove in slapovje, rod. slapov (slapu, slapij); slapov, daj. slapom, slapem, slapom; slapovom, tož. slape, slape, slapi; slapove, mest. slapih, slapeh; slapovih, orod. slapi, slapml; slapovi. Dvojina: im. zv. tož. slapa, slapa, slapu; slapova, daj. orod. slapoma, slapema; slapovoma. Primeri še: glad, glas, grad, kvas, lan, mrak, prah, rast, sad, sat, smrad, sram, stan, strah, tast, tat, vid. vlas, vran, vrat; Ust, zid; e: cvet, kreg, les, meh, sled, smeh, žleb-, e: med-, e: red; dam, god, gost, bi, plot, pot, rod; o: drog, jok, kos, krog, rob Samn, smod; srd, trst. 2. naglas '. Naglas ostane a) na svojem samoglasniku v vseli sklonih, samo ' se menja na " v zvalnikih in v množ. mest. in orod.; tako na jednosložnicah, na večsložnicah in pri večini dvosložnic, n. pr. hlev, hleva, pri hlevih, s hlevi; gospodar, gospodarja, oj gospodarji.; požrešnih, požrešnika, pri požrešnikih; travnik, na travnikih; redko ta naglas skačo na končnico: mir miru. " na širokem o in e menja se jednako na ' v zvalnikih in v množ. mest. in orod.: osel osla pri oslih, tepec tepca s tepci. Primeri: gaj, hrast., kralj, hrib, U, stric iz strijjuc, trn; prestol, razlog, oderuh, bahdč, kolaček, vihar, svetnik, grešnik itd. b) na nekaterih dvosložnicali skače naglas ' proti koncu a tudi tu se na zvalnikih' ter v množ. mest. in orod. menja na n. pr. trebuh trebuha, na trebuhih s trebuhi; tako tudi kožuh kožuha s kožuhi, potok potoka pri. potokih, oreh oreha z orehi. Tudi v jedn. mest. se govori ' zraven ': božič, o božiču, pri porodu in porodu, redko pri porodu. Primeri še: sosed soseda na vzhodu soseda, jednako narod, zahod, zarod; pa obče cesar cesarja, človek, jelen, jezik, pokoj, porok, pre- ali prbrok, prostor. 3. naglas in sicer a) na jednosložnicah, n. pr. brat, klin, kup; v rastočih sklonih se menja " na a v jedn. mest. in zval. ter v množ. zval. mest. in orod. na tako tudi v jedn. daj. po predlogu: brat, brata., bratu, pri bratih, « brati, pri bratu, k bratu; na samoglasniku e stoji v jedn. mest. tudi ' na hlebu (in hlebu). Pri besedah s slogotvornim r more " skakati tudi na končnice: krst, krsta, kot ' krstov, krstmi. Prosti o e postane v predzadnjem slogu navadno širok: dvor dvora, čep čepa; v se menja na ° redkeje na " v množ. zval., mest., orod., tako tudi često v jed. mest. in daj. po predlogu: na dvorih, prim. gori parad. meč. Tudi pri teh more naglas skakati na končnico: dvorov, dvorom, dvoreh. Primeri: bat, driiv, krat, jug, liik, um in um. bob, boj, bok, broj, gozd, loj, rob, slog, snop, zbor, dlesk, kmet (e), lev, sep, vrč. Stoji li " na polglasniku, ki v rastoči besedi izpade, ostaja lahko " v vseh sklonih, ali se tako besede ravnajo v dvoj. in množ. po Jednosložnicah z naglasom ?i pes psa psu psom in pesom, množ. psi, psi in psovi, rod. psw in psov, daj. psom, psem in psovom; jednako kes, sel, sen, sev. b) na večsložnicah, n. pr. steber (zraven steber), četrtek (zraven četrtek); tu a) " ostaja na zadnjem slogu, če ima im. pregibni e: stebra, četrtka; ^le v zvaJnikih more preskočiti naglas tudi na predzadnji slog kot : stiber, četrtek-, /S) ostane li končni samoglasnik, menja se " na njem na ' (oziroma na K) ter se v ostalih sklonih ravna naglas po pravilih naglasa ', le v jedn. zval. more preskočiti tudi na predzadnji slog: kozlič kozltča, pri kozličih; otrok (zraven Urok), otroka, zval. otrok. Primeri še: blagoslov, drvotbn, grohot, izpis, kupec zraven kupec, nagib, obet. oboj Beschlag, oklop in bklop, otep, pogreb, poklic, škržat, šepet, za-prtek zraven zaprtek. II. Srednji samostalniki. § 30. Si ■ednji samostalniki imajo v imenovalniku: 1. naglas in sicer a) na večsložnicah na predzadnjem slogu ali še dalje proti začetku ali na dvosložnicah na predzadnjem slogu. Ta " ostaja na svojem samoglasniku v vseh sklonih: telesce, telesca itd., pro-sišče, prosišča itd., društvo, društva itd. Prim.: brstje, brinje, smrečje, domoljubje, obličje, bičevje, vrbovje, odpuščanje, povzdigovanje, poka panje, bfvno, posestvo, človečdnstvo ; b) v nekaterih dvosložnicah na zadnjem slogu in ostaja tu v jedn. tož. zval. rod. ter v množ. im, in tož., v ostalih sklonih pa skače na predzadnji slog, stoji pa lahko tudi v vseh sklonih na predzadnjem slogu, posebno po predlogih, glej parad, polje (polje). Primeri: blago, meso. ■morje, nebo, srebro, testo, zlato. Froso, seno ima v izredni množini izredni naglas: letos so lepa prosa, sena. Jednosložnica je beseda sto, ki se dandanes navadno ne sklanja (nekdaj dve ste, Miri sta). 2. naglas ' ("na širokem o in e) na predzadnjem slogu ali daljo proti začetku. Ta naglas ostaja na svojem samoglasniku v jednini in dvojini, v zvalnikih in v celi množini, razven dajalnika na večsložnicah, pa se menja 'na oziroma v na n. pr. leto leta itd., množ. leta, let, letom itd., prim. parad, selo; večsložne: pisemce, pisemca itd., množ. pisemca pisemcdaj. pa pisemcem-, držalo, množ. držala, daj. držalom. Primeri še: gnezdo, olje, ože, drevje, trnje, pleče, bitje, petje, pranje, dihanje, preklinanje, jutro, maslo, truplo, število, sedlo, zrno, pšeno mesto, žito, ^ 'gnojišče, grdbljiščc, posteliŠče, kolesce, železo. Tudi v množ. pa držo ': vrata, vrat, M., bleka, čreva, čuda, kola, nedra, usta; samo v im. in tož. prsa, jetra; pluča ima samo v rod. pluč. Tako so govori tudi ' mesto ": rebra reber, sela sel, stegna stegen, okna oken : okno. 3. nagi: is na zadnjem slogu; tako sploh jednosložnica dno dna itd., v množ. tla (§ 28, 9), potem dvo- in večsložnice. Na večsložnicah ostaja " sploli na zadnjem slogu, le dvoj. daj. in orod. ima tudi orna (ema) zraven orna: stebelce, stebelca itd., množ. stebelca, steblec itd., dvoj. stebelci, stebdcemd in stebelcema. Dvosložnico pa drže " na zadnjem slogu v celi jednini ter v množ. daj. in mest., v ostalih sklonih pa do- bivajo " na korenskem slogu, dvoj. in množ. im. ima tudi " na zadnjem slogu; svoj naglas imajo izredne končnice eh, em, emi, ema; končnice po I. sklanjatvi pa dmi, um,, uma. ah, n. pr. stiblo stzbld itd., množ. im. stdbla (stebla) in stzbld, rod. siabel (stebel) in stzbel, daj. stMom (stzblem, stzbldm), most. stzblih (stzbleh, stzblah), orod. stzbli (stihlemi, stzbldmi), dvoj. stdbli {stebli) in stebli, stdbloma {stebloma, stiblema, stzbldma). Primeri še: gumno, ljudstvo, sulenb, rojstvo, klasje, razprtje, godovno, borovje, kocenje, orožje, steblovje. Vse take besede pa lahko imajo naglas tudi na nezadnjem slogu: rojstvo, borovje (borovje). III. sklanjatev (ž-debla). § 31. _____ Jednina a) ženski; z naglas, stalnim, pregibnim dvojina množina b) možki samostalniki im. nit kost niti kosti niti kosti ljudje rod. niti kosti nitij kostij (iz množ.) nitij kostij ljudij daj. niti kosti nit(i)ma kostema nitim kostem ljudem tož. nit kost niti kosti niti kosti ljudi mest. niti kosti nitih kosteh (iz množ.) nitih kosteh ljudeh orod. nitjo kostjo nit(i)ma kostema nitmi kostmi ljudmi Op. 1. Možki samostalniki, ki so se sklanjali y stsl. po i-jevski sklanjatvi, so se v obče v nsl. sprevrgli v II. sklanjatev in gredo po izgledu grad. Ostanki i-jevske sklanjatve možkili samostalnikov so zvečine le v množini; v jednini imamo še od besede pot orodnik: med potem, gre svojim potem, tem istim potem, ravnim potem sem šel; v briž. spom. se bere v jedninskem mestniku ogni, in v rod., tož., daj. in zval. gospodi. Kakor izgled ljudje se sklanja še beseda gostije po t-jevski sklanjatvi v celi množini: tož. gosti : na gosti pozvati, rod. gostij (gosti) itd.; pri Trub. se bero tudi gospodi, pečati kot množinski tožilnik in kot jedn. rod. daj : od gospodi in bogu, naredite pot gospodi; jednako plati : na dva plati, poti. lahti; dandanes je laket v jednini možkega, v dvojini in množini na zahodu ženskega, iia vzhodu možkoga spola: dve lehti, tri Stsi. ima v III. skl. tudi v jednini možkih samostalnikov, n. pr. mož. potu, žen. kostb: i. t. potu, kosth, z. poti, kosti, r. poti, kosti, d. poti, kosti, m. poti, kosti, o. poturah. kostijo ; dvoj. i. z. t. poti, kosti, r. m. potiju, kestiju, d. o. pojhma, kostbma; množ. i. z. potije, kosti, r. potij, kostij, d. pothini, kostimu, t. poji, kosti, m. pothhii, kostbhz, o. potbmi, kostbmi. lehti, na vzhodu: dva lakta, trije lakti, pa tudi pet laktij zraven pet laht. Kakor je beseda laket v množini vsled i-jevske sklanjatve sprejela ženski spol, jednako tudi zver in to tudi v jednini; iz istega vzroka je pot v množini možkega in ženskega in morda zarad te menjave in ne-sigurnosti tudi srednjega spola; tudi gosti je v pomenu Malzeit ženskega spola: gosti so minole, opet so bile gosti. 2. Po izgledu ljudje pa se lahko sklanjajo dandanes oni inožki samostalniki, ki v jedninskem rodilniku dobivajo naglašen a ali u, in sicer v sklonih na eni, ema, eh, mi, v imenovalniku na je in v rodilniku na ij, prim. tat, tatu, tatem, tatema, tateh, tatmi, tatje, moMj, glej § 28, 7, 9, 11. 3. Imenovalnik množinski na je dobivajo navadno samostalniki, ki se na b, d, t, f in an končujejo, glej § 28, 11. 4. Besedi trije, štirje ali četirje se sklanjata, razven zaimen-skega rodilnika, po i-jevski sklanjatvi: imen. možki trije, štirje, tož. tri, štiri, rod. treh, štirih, daj. trem, štirim, orod. tremi, štirimi, mest. treh, štirih; mesto treh se bere pri Trub. tudi trijeh; im. in tož. ženskega in srednjega spola se glasi: tri, štiri. 5. Oni ženski samostalniki, ki v rodilniku jedninskem končnico naglašajo, dobivajo mesto končnic ima, itn, ih končnice ema, eni, eh: kostema, kostem, kosteh. 6. Množinski rodilnik se končuje na ij, ki je v nsl. često skrčen v i: dveri, zapovedi, misli-, na zahodu i marsikdaj odpade: dver, zapoved Trub., misel Preš. 7. Stevniki pet, šest, sedem, osem, devet, deset so jednino zgubili razven imenovalnika in tožilnika; v množini se sklanjajo razven zaimen-skega rodilnika po izgledu nit ali kost: imen. tož. pet, rod. petih, peteh, daj. petim, petem, orod. petimi, petimi, mest. petih, peteh. Y obliki dvajseti (Trub.) iz dva deseti se je ohranil dvojinski, v obliki trideseti, štirideseti (Trub.) množinski imenovalnik —• tožilnik; v oblikah petdeset, šestdeset itd. je deset stsl. rodilnik množinski deseti. Stsl. oblike jedinomu na desete, dvema na desete, sedmijo na desete itd. se v nsl. nadome-stujo tako, da se sklanja sestavljena beseda: jednajstim, dvanajstim, sedemnajstim; jednako stsl. clvema desetbma, tremi desetemi itd. v nsl.: dvajsetim, tridesetim; jednako se sklanja sestavljena beseda dosti iz stsl. do syti: z dostimi besedami, v dostih mestih. 8. V končnem slogu vriueni ali uenaglašeni e tudi tu izpada v onih slučajih, kakor pri II. sklanjatvi: misel misli, basen basni, kopel kopeli in kopli, prim. § 28, 5. O naglasu. § 32. Samostalniki III. sklanjatve imajo v imenovalniku: 1. naglas in sicer večsložnice na zadnjem ali nezadnjem slogu in ta naglas držijo sploh na svojem samoglasniku, n. pr. šival živali itd., zapoved zapovedi, zoprnost zoprnosti, zvišenost zvišenosti itd. Jednosložnice pa naglašajo po parad, kost-, jed. rod., množ. im. in tož. ima na končnici , jed. orod. ter dvoj. in množ. rod., daj. mest. in orod. '; jed. daj. in mest. ima na korenskem samoglasniku ' ali na širokem o in e v; če pa je v korenu slogotvorni r ali e -- e, ima jed. daj. in mest. naglas na koučnici kot včasih tudi tako, če a, posebno na Kranjskem: vrv, vrvi, vrvi. Na vzhodu imajo te besedo naglas v jednini navadno na začetnem slogu razvcn orod., v množ. ostaja v rod. na začetnem slogu, v ostalih sklonili pa stoji, kakor v kranjščini, n. pr. reč, reči, večjo, množ. reči, rečij, rečem itd. Primeri: cev, Čast, gos, jed, klet, klop, last, laz, lov, mast, moč, peč, plast, prst, skrb, slast, sol, stran, strd, stvar, vTis, vest, zver; gnjildd, suhlad, ostrv, goved, učenost. 2. naglas ' na zadnjem slogu na jednosložnicah, na zadnjem ali nezadnjem na večsložnicah; naglas ostaja na svojem samoglasniku, samo menja se ' na " v jed. orod. in zval. ter v celi množini razvcn im. in tož., n. pr. luč, luči, z lučjo, množ. luči, liičij, lučim itd., deklic, dekliči, z dekličjo; nevarnost, nevarnosti, z nevarnostjo. Tako tudi na širokem o in e: hudobnost, hudobnosti, s hudobnostjo. 3. naglas " na zadnjem slogu na jednosložnicah, glej parad, nit; naglas ostaja na svojem samoglasniku, samo menja se v< na . Primeri še: dlan, kad, miš in miš. smrt. V gorenjščini stoji " tudi na zadnjem slogu večsložnic ter ostaja na zadnjem slogu: stebel, stebli, steblimi. IV. sklanjatev (w-delila). Jednina dvojina množina im. sin sini, sinii (sinova) sinovi, sinove rod. sinu sinii sinov, sinov daj. sinovi (sinoma) (sinom, sinom) tož. sinii sini, sinu (sinova) sini (sine, sinove) mest. rv . - sinovi (sinili) orod. (sinom, sinom) (sinoma) sinmi (sinovi) Stsl. sklanja: i. sym, z. sijnu, r. sgnu, d. syiwvi, t. synz, m. sgnu, o. sijnimb; dvoj. i. z. t. syny, r. m. synu. d. o. synima; množ. i. z. synove, r. synovi, ti. synmn, t. syny, m. sijnihi, o. synwni. Op. 1. Skloni v oklepih so posneti po II. sklanjatvi, tudi ostali skloni se lahko stvorijo in se tvarjajo po II. sklanjatvi. 2. Kakor izgled kaže, so le nekateri skloni M-jevsko sklanjatev ohranili, drugi skloni so se sprevrgli v II. sklanjatev. Star je jedninski rodilnik, primeri Dalm. gen. 24 iz mojga domu, tako na vzhodu grem od domu; ta je prenesen tudi v II. sklanjatev; dvojinski imenovalnik sini imata Trubar in Dalmatin; Trubar ima tudi sinu za dvojinski imenovalnik ; množinski tožilnik sini t. j. syny se nahaja pri Stapl. in pri ogr. Slovencih; imenovalnik množinski na ove se bero ukove, valove, duhove, zidove, mehove, stanove, tresove Trub., tresove, valove, vetrove Stapl., vetrove, godove Krelj, glasove, repove, rogove, vrhove zraven bratovje, dolovje, sinovje, štirovje Soorpionen, vetrovje ogr., v briž. spom. sinove; v briž. spom. se nahaja tudi jed. zvalnik: sinu. 3. Slog ov, po nebnikih ev, ki nadomestuje u pred samoglasniškimi končnicami, nahaja se v stsl. zvečine le v jedninskem dajalniku in v mno-žinskem imenovalniku; toda v nsl. se nahaja tudi v drugih sklonih jednosložnih, redko dvosložnih besed: jedn. rod. sinova, zvonova, glasova-, dvoj. imen., sinova, bogova-, množ. imen. vetrovi, dolovi, zlodjevi, sinkovi, labudovi; dajalnik jedninski: tatovu mesto tatovi ni opravičen; pes ima v daj. jed. na vzhodu psovi, na zahodu tudi psu: dom ima v daj. jed. domov iz domovi, iz domov se je po izgovoru razvila tudi oblika domu. 4. Izmed ženskih samostalnikov spadajo sem samostalniki na ev, n. pr. cerkev. Izvirna končnica v imenovalniku jo bila tj, ki še jo ima beseda kri (iz kri/) v im. in tož. zraven krv. V ostalih sklonih je prešel izvirni y pred sklonskim samoglasnikom v sorodni v in po njih tudi v imenovalnik. To besede se sklanjajo na dalje v jednini deloma po III.: orod. krv[i)jo, cerkvijo, rod. krvi, deloma po V. sklanjatvi: rod. cerkve (benetski karve = krvi); daj. mest. krvi, cerkvi-, v dvojini in množini pa po I.: cerkvi, cerkvama; cerkve, cerkev, cerkvam, cerkvah, cerkvami-, tako zadnjič tudi postranski jedn. im. cerkva. Kakor cerkev se sklanjajo: bukev (rod. tudi bukvi, im. množ. bukvi, t. j. t-jevska sklanjatev pri Trub.), breskev, retkev, in samostalniki na tev: obutev, britev, šenitev, žetev, kleten, ločitev (ločitvi rod. jedn. Trub.), molitev, pletev. Prim. stsl. i. z. crzky (IV.), r. crzkzve, d. crzkzvi, t. crzkzve, m. cnkzve (V.), o. crzkzvijo (III.); dvoj. i. z. t. crzkzvi, r. m. crzkzviju (III.), d. o. crzkzvama (I.); množ. i. z. t. cnkve, r. crzkzvi, d. crzkzvamz, m. crzkzvahz, o. crzkzvami (I.); jedninski im. pa ima uže stsl. tudi: britva, šenitva, šetva itd. V. sklanjatev (soglasniška debla). 1. Debla na n. a) Možki samostalniki. § 34. Možki samostalniki končujoči se na deblo n, ki gredo v stsl. po izgledu kamy kamene, so se v nsl. sprevrgli v II. sklanjatev in gredo po izgledu grad. Jedini samostalnik dan (den) sklanja se še dandanes po soglasniški sklanjatvi (a), ima pa zraven že tudi o-jevsko sklanjatev (b), deloma tudi z vrinenim slogom ev, ov tako le: Jednina a) 6) im. dan (den) rod. dne dneva daj. (dini, briž. sp.) dnevi, dnevu tož. dan (den) mest. dne dnevi, dnevu orod. dnem dnevom, dnom (ogr.) dvojina množina j_ a) _6)___ a) 6) im. dni dneva, dnova dnevi, dnovi rod. dnij dne v, dnevov (iz množ.) dan, dnij dnev, dnevov daj. dnema dnevoma dnem dnevom, dnovom tož. dni dneva, dnova dni dneve, dnove mest. dneh dnevih (iz množ.) dneh dnevih orod. dnema dnevoma dnemi dnevi, dnovi Primeri: kak po noči, tak po dne; po dne je tekel; množinski tožil, in rod. dni dnij je po i-jevski sklanjatvi stvorjen; v oblikah dveh. dnemi, dnema je brž ko no prosti e, gotovo v jedninskom mestniku in orodniku. Stsl. sklanja: i. dum,, z. dhni, r. dbne, d. dhni, t. dbne, m. dbne, o. dhnhmh ; dvoj. i. z. t. dhni, r. m. dbniju, d. o. dbnbma; množ. i. z. clhne, v. dhn%, d. dbnbmz, t. dbne, m. dbnbhT,, o. duni/. Jednako se sklanja kamij, kamene, plaimj, ječbmg zraven ječbmenh itd. b) Srednji samostalniki. Jednina dvojina množina im. tož. ime (ime. ime) ............ imeni imena rod. imena imen (iz množ.) imen daj. imenu imenoma imenom mest. imenu imenih (iz množ.) imenih orod. imenom imenoma imeni Pregled kaže, da se je ta soglasniška sklanjatev razven jed-ninskega in dvojinskega imenovalnika in tožilnika sprevrgla celo v II. sklanjatev; pa tudi dvojinski imeuovalnik in tožilnik imata le zgodovinski pomen, kajti slučajno je tudi po II. sklanjatvi končnica dvojinskega imenovalnika oziroma tožilnika v nsl. na i (iz stsl. e); isto velja o množinskem imenovalniku in tožilniku; jedn. daj. in mest. končujeta se tudi na i: imeni. Kakor ime hriena se sklanja rame ramena, seme, sleme, teme, trume, vime, breme bremena, pleme, vreme. Op. Besede s priponko en imajo v im. 1. naglas ° na priponkinem samoglasniku e; tako jedini samostalnik ime, tu ga drži v vseli sklonih, glej parad.; 2. naglas ' na korenskem slogu; menjajo pa ' na " v zvalnikih in v celi množini, n. pr. seme, semena, množ. semena, semen itd.; redko in to v množ. nahaja se " tudi na priponkini končnici e: z rameni, od vseli semen; 3. naglas v na korenskem slogu; v skače na priponkin e kot ' v jedn. in dvoj. (dvoj. rod. in mest. * množ.), kot " v množini; dvoj. in jedn. zval. imata n. pr. Jrreme, bremena, bremenu, bremenoma, množ. bremena, bremen itd.; zval. jed. breme, dvoj. bremeni; redko ostaja naglas tudi na korenskem slogu: bremena (množ.). Beseda vreme, se glasi na vzhodu vreme, na zahodu vreme. Stsl. sklanja ime, slovo, tele, rod. imen-e, slovcs-e, telct-e tako le: i. z. t. ime, r. imen-e, d. imen-i, m. imen-e(i), o. imen-hinh; dvoj. i. z. t. imen-i, r. m. imen-u, d. o. imen-hma; množ. i. z. t. imen-a, r. imen-i,, d. imen-h/m, m. imen-hhi, o. imen-y. Po stsl. sklanji razjasnuje se nsl. jedn. daj., pa tudi mest. na i: imeni, slovesi, teleti. 2. Debla na s. Jedniua dvojina množina _._ = im. tož. slovo slovesi slovesa rod. slovesa sloves (iz množ.) sloves daj. slovčsu slovesoma slovesom mest. slovesu slovesih (iz množ.) slovesih orod. slovesom slovesoma slovesi Op. Dvoj. in množ. zvalil, ima : slovesi, slovesa. Razmera proti II. sklanjatvi in stsl. je ista kakor pri izgledu ime. Po izgledu slovo slovesa se sklanjajo uho ušesa, kolo, nebo; nadalje s stalnim naglasom ": drevo, drevesa, drevesu itd., oko, očesa, pero, telo, čudo, črevo. Oko ima v množini očesa, očes itd., zraven pa tudi im. tož. oči, t. j. dvojina je prenesena v množino in se sklanja tako dalje: rod. očij, daj. očem, mest. očeh, orod. očmi; sklanja se tedaj v množini kot ženski samostalnik III. sklanjatve; po izviru je oblika oči dvojina, stsl.: oči, očiju, očima; pri Trubarju in na Hrvatskem že jo: 'pred našima očima, jednako v briž. spom.; za dvojino se rabi dandanes tudi neorganična oblika : očesa, očesov: prim. kar obetate očesa, od dveh očesoo Preš. mesto oči, *očiju, očima ali očesi, očes: dve očesi (Stapletou). Oblike uši iz uho, ki bi odgovarjala obliki oči, v nsl. nimamo; krive so oblike ušeta, ušete, ušet.ih mesto ušesa, ušesih. Na Koroškem se govori tudi figo, jisesa priprava za vpreganje volov; oje, oja na vzhodu, sicer ojesa; na zahodu je tudi navadna beseda ide ulesa 6eschwiir; pri Trub. se bere jenkrat poljesa die Felder; v briž. spom. še se nahaja rod. na e: nebese, telese. 3. Debla na t. Jednina dvojina množina im. tož. tele teleti teleta rod. teleta telet (iz množ.) telet daj. teletu teletoma teletom mest. teletu teletih (iz množ.) teletih orod. teletom teletoma teleti Razmera k II. sklanjatvi je ista kakor gori. Po izgledu tele teleta se sklanjajo dekle, dete, junce, kode, pišče, prase, ščenje itd.; mesto žrebeta se govori v množini tu pa tam rajši šrebci, mesto piščeta piščenci, piščanci; jednako praseta prasei, teleta telci, ščenjeta ščenci; mesto množine za dete je v navadi pomanjšalno zborno ime ženskega spola deca iz dčtbca, rod. dece, daj. deci itd.; oblike deca dee decam so krive, jednako kriv je rodilnik teletov mesto telet. Op. Besede s priponko et imajo v im. 1. naglas " na predzadnjem slogu ali dalje proti začetku; " ostaja sploh na svojem samoglasniku, n. pr. odojSe, odojčeta itd. Primeri: dvojče, kopunče, kurnče, pramče, revče, sirote, troj Se, zajce; 2. naglas ' na predzadnjem slogu ali dalje proti začetku ; naglas ostaja na samoglasniku, menja pa se ' na " v jedn. zvalniku in v celi dvoj. in množ., n. pr. druMnče, družinčeta itd., množ. dru-žmčeta, družinčet itd., drobnice, drobničeta, množ. drobničeta itd.; dete ima rod. deteta in deteta, v množ. otroci, otrok. Primeri: brdvce, golobče in golobče (: golobee), jelenče, komdrče, slavce, človeče, druMnče, jdgne, kljuse, kure, vnuče. 3. naglas v na širokem e in o, n. pr. im. tož. tele; naglas skače na priponkin e in sicer kot ' v jedniui, kot " v dvojini in množini (jedn. zvalnik ima '), glej parad. Prim. konj če. 4. naglas na zadnjem slogu; naglas ostaja na samoglasniku, " se menja na ' v jedniui, na v dvojini in množini: dekle, dekleta itd., množ. dekleta deklet itd. Primeri še: fante, golobe, junče, kozle, kravišče, osle, otroci, pišce, prase, scene, volče, žrebe in zrebe. 4. Debla na r. Jednina dvojina množina im. mati materi mžitere rod. mdtere mater (iz nmož.) mater daj. materi materama materam tož. mater materi m&tere mest. m&teri materah (iz množ.) materah orod. materjo materama materami Stsl. sklanja mati iz mater-, uslabljeno deblo mater-, tako le: i. z. mati, r. matere, d. materi, t. matere, m. materi, o. materijo; dvoj. i. z. t. materi, r. m. materu, d. o. materi,ma ; množ. i. z. t. matere, r. maten, d. materhvu,, m. materbhz, o. materhrfii. Kakor izgled kaže, so debla na r soglasniško sklanjatev blizo celo ohranila, le končnice ama, am, ami, ah so po I. sklanjatvi posnete, kar se je tim lažej zgodilo, odkar se je v I. sklanjatvi y nadomestil z glasnikom e, ter se £ od prostega e premalo ločil. Jedninski tožilnik se glasi tudi matere. Kakor mati se sklanja tudi hči, samo da dobiva deloma tudi končnice III. sklanjatve: im. hči in hčer, rod. hčere in hčeri, daj. hčeri, tož. hčer in hrv. Mere, mest. hčeri, orod. hčerjo in hčerjo; množ. im. hčere, hčeri, hčeri, rod. hčer, hčer i j, hčera, tož. hčere, hčeri, mest. hčerah, hčere]), hčerih, orod. hčerini in hčerami; prim. tudi vseh materi(j) običaj Krelj; hrv. orod. materjum, t. j. materjom (: kostjom). II. Zaimeuska sklanjatev. § 35. Zaimenska sklanjatev obsega A. bezspolna osebna za-imena I. jaz, II. ti in III. povratno zaime se; ta zaimena imajo blizo iste končnice, katere imajo imena; B. spadajo k zaimenski sklanjatvi spolna zaimena ta ta to, on ona ono, kdo, moj itd.; ta zaimena imajo deloma nove končnice, ter črnijo tako zaimensko sklanjatev v ožjem smislu. A. sklanjatev osebnih zaimen in povratnega zaimena. Jednina množina im. I. jaz II. ti III. — I. mi II. vi rod. mene tebe sebe nas vas daj. meni, mi tebi, ti sebi, si nam vam tož. me, mene te, tebe se, sebe nas vas mest. meni tebi sebi nas vas orod. menoj teboj seboj nami vami dvojina I. im. midva, rod. tož. mest. naju, daj. orod. nama II. „ vidva „ vaju „ vama. Stsl. I. i. azi, r. mene, d. mine, t. me, m. mine, o. minojo II. ty tebe tebe te. tebe tobojo III. sebe sebe se sebe sobo jo dvoj. I. ve naju nama na naju nama II. va vaju vama va vaju vama množ. I. my nasi nami ny nasi nami II. vy vasi vami vy vasi vami. 1. Mesto jaz se govori tudi ja, jez in jest; rod. mene ima podaljšano deblo men-; ostali skloni so stvorjeni kakor po I. sklanjatvi. Jed-naka razmera je pri zaimenih ti in se, samo za podaljšano obliko se ima podstaviti deblo teb- in seb-. 2. Naslonjene (enklitične) oblike v jedninskem dajalniku so: mi, ti, si mesto meni, tebi, sebi; nasproti pa se v tožilniku naglašene oblike nadomestujo z rodilniškimi mene, tebe, sebe mesto me, te, se; jedninski orodnik se glasi tudi: mano, tabo, sabo; k obliki menoj, teboj, seboj in menoj, toboj, soboj prim. riboj. 3. Dvojinske in množinske oblike osebnih zaimen gredo na korene ma-, va-, na-; v rodil, in mest. oblikah na-s, va-s odgovarja končnica s končnici k ostalih sklanjatev, n. pr. pri na-s : pri te-h riba h. 4. Dvojinski imenovalnik in tožilnik sta se zgubila in se nadome-stujeta, za imenovalnik služi množina v zvezi z besedo dva: mi-dva (tudi miva in mija), vidva (tudi viva in vija); za tožilnik služi rodiluik: naju vaju (tudi naji vaji in naj vaj). 5. Mesto mi vi govori se za ženski spol mestoma me ve: sme poštene me Kranjice Preš., hudobe turške ve grde nar. p.; zato tudi v dvojini medve vedve; na vzhodu in v vseh slov. jezikih govori se le mi vi: dojile bote sinke vi; mesto midva vidva govori se tudi mi vi: mi sva tukaj Trub. B. Spolna zaimena. § 36. Ta zaimena imajo deloma posebne sklonske končnice, te so: a) za jedninski rodilnik možkega in srednjega spola je končnica ga (stsl. ga in go): ko-ga, vse-ga; posanma končnica je -sa, stsl. -so, v rod. ce-Sft, stsl. čt-so ; h) jedninski dajalnik možkega in srednjega spola ima končnico mu, primeri ko-mu, te-mu; c) jedninski mestnik možkega in srednjega spola ima končnico m, primeri ko-m, te-m; d) množinski rodilnik ima končnico h, prim. te-h (stsl. tč-ln,). Zaime ta in jega (rod.) Jednina trda, mehka debla dvojina množina mož. im. ta (i), on ta (ja), ona ti (i), oni rod. (toga in) tega jega teju njiju teh jih daj. (tomu in) temu jemu tema jima tem jim tož. ta i (nj) ta (ja) t<5 j? mest. (toni in) tem njem teju njiju teh njih orod. tem (in tim) njim tema njima temi njimi Jednina trda, mehka debla dvojina množina srednji im. tož. to je tš ji ta ja ostali skloni « možki. zen. im. rod. daj. tož. mest, orod. ta te (ja) te (ji) t * e, zato tecas : tacaš; oblika ti, kot možki jedninski imenovalnik za se, se nikjer ne nahaja, pač pa v sestavi toti, ki se sklanja po sestavljeni sklanjatvi (zato orodnik totim); jednako tisti taisti (orodnik tistim taistim), pri Trub. še nesestavljeno: tega istega, tem istim, v tiju istiju v pomenu der namliche, pri Habdeliču on tisti = danešnji isti. 3. Kazalni pomen se okrepi, če se na ta pritekne ali pristavi besedica le (iz gleelaj, glej, lej) : ta-le ali ta le, le ta; pri tch-le, pri tem-le itd. Po izgledu ta, ta, to (v dandanešnji pisavi) gredo besede: 1. nedoločni števnik ves, vsa, vse jeder, alles. 2. on, ona, ono, ki ima v imen. pomen zaimena 3. osebe er, sie, es mesto izgubljenega zaimena i, ja, je; v ostalih sklonih Prim. stsl. i. t. mož. tz, i, sred. to, je, r. togo, jego, d. tomu, jemu, m. tomb, jemb, o. temb, imb- dvoj. i. t. mož. ta, ja, sred. te, i, r. m. toju, jeju, d. o. tema, ima; množ. i. mož. ti, i, sred. i. in t. ta, ja, r. tehz, ihz, d. tem z, imz, t. mož. ty, je, m. tehz, ihz, o. temi, imi. Žen. i. ta, ja, r. toje, jeje, d. toj, jej, t. to, jo, m. toj, jej, o. toi°> rn; dvoj. i. t. te, i, r. m. toju, jeju, d. o. tema, ima; množ. i. t. ty, je, v. teh?,, ihz, d. temz, imz, m. tehz, ihz, o. temi, imi. pomeni kazalno zaime jener, in z naglasom oni, onega nedoločno zaime, ter se sklanja po sestavljeni sklanjatvi; za onadva se rabi tudi onedva in ojedva, oneja štirsko, one,dva in oneva ogr. 3. Za stsl. kazalno zaime st, si, se dieser, diese, dieses, ki je spadalo k mehkim deblom, nahajajo se v nsl. te le oblike: jedn. rod. možki sega: do sega malu, sega sveta; ženski se: do se dobe, od se dobe; jedn. orodn. srednji: sem v izrazu semuč (: stsl..temu veste); jedn. rnestn. možki sem (sim); na sem svetu, po sem životu; ženski: se, si: (stsl. sej): po-si dobi, o-si dobi beli Kranjci, o se dobi, se noči Kukuljevič, iz česar snoči; množ. rod. in mestn. seh (sik) (stsl. sikž): do seh mol, do seh dob. 4. prasalno zaime kdo (stsl. kdo, t. j. *kz -f- to); jedino to zaime hrani povsodi samoglasnik trdih debel in se sklanja tako le: im. kdo (gdo, što), rod. koga, daj. komu, tož. koga, mest. kom, orod. kom (in kim : stsl. hjinih). V rod. se rabi tudi oblika čiga : čiga sin si? čiga je on sin? Mestnikova oblika kom se je uvedla tudi v orodnik.1 Kakor prašalno zaime kdo, sklanja se na dalje: a) ozirno zaime kdor (iz kzto-že), rod. tož. kogar, čigar; daj. komur; mest. komur; orod. komur (in kimur iz kim-že, kim-re); b) nedoločno zaime nikdor (stsl. nikztože), mesto nikdo-r se govori tudi nihče, nišee, nihčer; nikogar, nikomur itd.; c) nedoločno zaime nekdo in marsikdo, malokdo itd.; mesto nekdo se govori tudi nehto in nešto. 5. dvojinska števnika dva, oba; dve, obe; rod. dveju, obeju Trub. (stsl. dveju mesto dvoju); iz zadnje oblike na Štirskem dvu, obu zraven rlotih obuh in dveh obeh po množinski obliki; daj. dvema obema; mest. dveh obeh; v skupku obadva, obedve sklanja se navadno le druga beseda: obadvema, pa tudi obema dvema. 6. V stsl. gredo po izgledu U, ta, to na dalje še: ovi dieser, in z ein anderer, samz selbst, sikz, takz solcher, kakz wie beschaffen (prašalno), jak (ozirno), vhsakz, jedim> nsl. jeden pred samostalniki en (jen); deloma tudi kolikz, tolikz, mnogz dandanes gredo po sestavljeni, sklanjatvi. 1 Zaimenska oblika orodnikova je v stsl. čemu, oblika kyimh je sestavljena; čiga stsl. čijego je rodiln. iz čij čija Sije; čij pa je iz-vodna oblika iz *kz s priponko ij, prim. otroci j : otrokz. § 37. II. Opazke k mehkim deblom. 1. Mehka debla imajo nasproti trdim deblom e, kjer imajo trda izvirno o, in i, kjer imajo trda debla e. 2. Mesto imenovalnika od debla *jb se rabi dandanes imenovalnik od debla on, ona, ono\ 3. Jedninski tožilnik možkega spola i se nahaja le po predlogih : van-j (§ 7), na-nj, čež-nj in češenj zraven va-njga, za-njga, iz v njega, za njega; tožilnik srednjega spola Je se nahaja pri pisateljih 16. stoletja in dandanes pri ogrskih Slovencih in v Gorici; množinski tožilnik je nahaja se pri Trubarju in dandanes na vzhodu in jugu, sicer ga nadomestuje ro-dilnik: videli smo je, videli smo jih; toda po predlogih sploh: vanje, za-nje; dvojinski tožilnik ženskega spola na vzhodu njedvi odgovarja stsl. obliki je dve. 4. V jedninskem rodilniku ženskega spola se rabi na dolenjskem oblika njeje : stsl. jejq; dvojinski rodilnik je pri Trubarju njiju, pri Pre-širnu niju mesto njiju iz stsl. jeju; jedninska oblika nja mesto njega je skrčena vsled tega, ker se g na Koroškem slabo izgovarja. 5. V ženskem jedninskem dajalniku in mestniku se govori mesto jej, njej tudi ji nji in joj njoj. 6. Oblike njega, njemu itd. stoje kakor v stsl. po predlogih in razven tega v nsl., če ima zaime naglas; naslonjeno oblike (eucliticae) so mesto njega ga, mesto njemu mu, t. j. gole sklonske končnice: videli smo ga, dali smo mu, primeri njemu smo dali, njega smo videli. Po izgledu jega gre: 1. srednje prašalno zaime (kaj?) v odvisnih sklonih; kaj se sklanja tako le2: im. tož. kaj, rod. česa, daj. čemu, mest. čem, orod. čim ? O rod. končnici glej § 36, a). Kakor prašalno zaime, sklanja se nadalje: a) srednje ozirno zaime kar iz ka-že; če se na prašalno zaime pritakne že oziroma dandanes r, je zaime ozirno in se skla- 1 Le njidva, njiva ogr. ima v obliki nji : stsl. i (beri ji) še stari množinski imenovalnik možkega spola; govori se tudijedva, morda mesto in iz je.dve, odsod jedvin, jedvina : jedvina mati dieser beiden Mutter; pa tudi onedva, žen. onedve in onedvi, zraveu oneja onjčdva, žen. onjedvi. 2 Prim. stsl. i. t. čhto iz čb-to, r. čbso in čbsogo (česo, Česogo), d. čbmu in čbsomu {čemu, česomu), m. čet tih, čl sornh in česonih, o. Činih. Oblika kaj iz ka -(- j je postala iz sestavljene oblike kaja, kakor ki kim iz stsl. kyj kginib; oblika ka, kaj je vlezla mesto stsl. čhto, ru's. Sto, srb. hrv. bolg. sto; da je stsl. oblika čbto nekdaj pri nas tudi živela, je verjetno iz besede nič in še bolj iz ništer ništar, ki gredo na podstavno *čt oziroma što, in iz odvisnih sklonov; ka pa je menda izvirna množina srednjega spola na]ik srb. sta (: Što) in hrv. ča ( : čo). nja: im. tož. kar, rod. česar, daj. čemur, mest. čemur, orod. komur (in čimur mesto činibr); v orodniku in mestniku je u pred r iz dajalnika posnet. b) beseda nič iz ni čh1; rod. ničesar, daj. ničemur itd. 2. posestna zaimena: moj, tvoj, svoj, naš, vaš, nadalje pra-galno in ozirno zaime čij in ko j, n. pr.: Jednina dvojina množina možki spol im. moj moja moji rod. mojega (mojih, iz množ.) mojih daj. mojemu mojima mojim tož. moj moja moje mest. mojem (mojih, iz množ.) mojih orod. mojim mojima mojimi srednji spol im. tož. moje moji moja ženski spol im. moja moji mojt; rod. moj§ (mojih, iz množ.) mojih daj. jnojej (i) mojima mojim tož. mojo moji moje mest. mojej (i) (mojih, iz množ.) mojih orod. mojo mojima mojimi Zraven neskrčenih oblik se nahajajo tudi skrčene v briž. spom.: me, mega, memu, mo, tva, tvo, mesto moje, mojega, mojemu, mojo, tvoja, tvojo ; jednako pri hrvatskih Slovencih ma zraven moja, mu zraven trnju, moj zraven mojo j, toda svomu (ne svemu) zraven svojemu nadalje komu zraven ko j emu, ko zraven koje, toda kem iz kojim; primeri Rezjanski niiha iz mojega. 1 Zraven nič se pri starejših pisateljih nahaja ništer : stsl. ničhtoše, pri brv. Slovencih ništar, prim. str. 40, op. 2 pod črto. III. Sestavljena sklanjatev. § 38. Slovenski jezik nima člena spolnika, kakor nemški, a razvil si je dvojno obliko na prilogu: dober in dobri (stsl. dobrijj); prva pomeni ein guter, druga der gute; prva, nedoločna oblika dober (stsl. dobn) odgovarja imenski sklanjatvi; druga, določna oblika dobri (stsl. dobrijj ali dobrzi) je sestavljena, t. j. na imenovalnik dober je nastopilo zaime *jb kakor spolnik; v stsl. se sklanjata obe besedi prilog in zaime *jb, sestava se daja zasledovati v vseh sklonih. Imajo zato prilogi imensko sklanjatev za se, in zraven imenske sklanjatve še sestavljeno: v nsl. je sestavljena sklanjatev skoro celo prevladala, od imenske je ostal le možki imen. in tož. jedninski, od drugih sklonov imamo pa samo ostanke, 11. pr. iz nova primeri novega, iz prva -.prvega, iz lepa : lepega, do sita : sitega; do dobra, do mala, do čista; h ljuba, ali Tiljubu, prim. h ljubemu. Jednina dvojina . množina •___ možki spol im. dobri dobra dobri rod. dobrega dobrih (iz množ.) dobrih daj. dobremu dobrima dobrim tož. dobri dobra dobr§ mest. dobrem dobrih (iz množ.) dobrih orod. dobrim dobrima dobrimi srednji spol im. tož. dobro dobri dobra ostali skloni = možki. ženski spol im. dobra rod. dobre daj. dobri tož. dobro mest. dobri orod. dobro dobri {- možki in srednji) n dobri možki in srednji) n dobre (- možki in srednji) n dobre (- možki in srednji) Opazke. 1. Trda in mehka debla so dandanes jednaka, le v hrv. iu ogr. slovenščini različna: dobroga a vručega. Izvirno stoji i trdih debel mesto y v jedn. imen. tož. možkega spola in v orodn. možkega in srednjega spola; jednako v množ. rod., daj., orod. in mestniku vseh spolov; isto tako v dvoj. daj. in orod. (oziroma tudi v rod. in mest.); tedaj dobri/, dobrym, dobrgh, dobryma,' dobrymi; tako je tudi jed. im. ki iz kyj, in orod. kini1 iz kym. Mehki i je v množ. im. možkega, in v dvoj. im. žen. in srednjega spola, in v jed. daj. in mest. žen. spola; mehka debla imajo na vseh imenovanih mestih izvirno mehki i. 2. Odvisni skloni ženskega spola v množini in dvojini so jednaki možkim in srednjim; na omenjenih sklonih in v jed. orod. možkega in srednjega spola je nastopil zaimenski dotični sklon na nespremenjeno ne-sklanjano deblo : dobri i/mu, ima, -f- imi, + i h,. imi - stsl. dobn-inib ali dobry-inib (ker se i okrepča v y), nsl. dobrijm, dobrim itd. Prim. stsl. trda debla (dobri) in mehka (vrojtb, vroč, hrv. vruc): mož. i. t. r. d. m. o. dobvh-j dobra-jego dobru-jemu dobre-jentb dobn-inib dobrgj dobra-ago dobru-umu dobre-emb dobry-inib dobrago dobrumu dobremu dobrgmh hrv. dobroga dobromu dobrom vroštb-j vrošta-jego vrošti-jemh vroštij vrošta-ago vroštiimb vroštago vroštimb vroštimb hrv. vrucega vručemu vrucem vručim sred. dobro-je, vrošte-je. dvoj. mož. i. t. dobra-ja, r. m. dobru-ju, d. o. dobri-ima dobry-ima dobryma vroštima sred. dobrej „ „ žen. dobrej „ „ vroštii. množ. mož. i. r. d. t. m. o. dobrii dobri-ihi dobri-imi dobry-je dobri-ihi dobri-imi dobru-ihi dobrg-imi vrošte-je dobry-ihi dobrij-imi dobrghi dobrgmi dobryhi dobnjmi vroštb-ihi vrošti-ihi vroš tihi vroštimi vroštihi vroštimi sred. dobra-ja „ „ „ „ „ žen. dobry-je 1 iz stsl. ki-inib kyimb kynn; v ostalih sklonih je deblo ko- ; ko-je ga itd. 3. Oblike dobrega, dobremu, dobrem v mož in sred. jed. rod., daj. in mest. so skrčene iz dobro -f- jega, -j- j emu, -j- jem; primeri mega, memu v briž. spom. » mojega, mojemu. 4. Za krčitev jedninskih ženskih oblik imamo primerov v besedi gospa iz gospoja, *gospodja > dobra iz dobroja, tož. gospo iz gospojo 5 dobro iz dobrojo, rod. gospe iz gospoje dobr^-je stsl. dobri/je mesto dobrg-jeje, daj. in mest. gospe in jospi iz gospoji: dobri iz do&re : dobree: dobre-jej1, orod. gospo iz gospojo - dobro iz dobro-jejo; primeri na dalje v briž. spom. foa : tvoja, nio : mojo, bati se zraven bojati se, 5. Množinski imenovalnik možkega spola dobri je skrčen iz dobrii S jed. sred. im. dobro pa je postal po vplivu srednjih samostalnikov, na Koroškem se še govori to dobre iz dobro je; po mehkih soglasnikih stoji e na mestu o: tuje, srednje, rdeče. 6. Po goltnikih je omehčanje goltnika opravičeno le v množ. ime-novalniku možkega, v jedninskem mestniku možkega in srednjega, v jed. daj. in mestniku ženskega in v dvoj. imenovalniku ženskega in srednjega spola: velici, velicem, velici (velicej), velici; druži, druzem, druži (druzej), druži-, toda postava mehčanja se je deloma zgubila in govori se na vzhodu v imenovanih sklonih: veliki velikem, drugi drugem; deloma pa se je razprostrl omehčani soglasnik, kajti na zahodu se govori tudi v rodilniku itd.: velicega, druzega, velicemu, druzemu itd., pa le: slovenskega, krepkega itd.; e (iz e) je postal iz skrčitve in goltnik se je ohranil tudi po krčitvi.a 7. Množinski imenovalnik srednjega spola se med ljudstvom često govori na e: ozke vrata, t. j. v ženski obliki; toda v briž. spom. in pri pisateljih 16. stoletja je pisan na a in se govori tako še danes pri ogrskih in hrvatskih Slovencih. 8. Kedar se na samostalniku jedn. tož. nadomestuje z rodil-nikom, stoji tudi prilog v rodilniku: lepega konja, toda lepi hrast. 9. Dvojinski imenovalnik ženskega spola se končuje na i, če zadnji slog nima naglasa: dve krivi priči Trub.; dve vbogi priprosti ženi Krelj; črni kiti dve; tako tudi povedno v izvirni nesestavljeni obliki: onjedvi sta dorasli zraven bele cerkvice, tam pa sta se ošepili, no rasli v sveto nebo n. ps.; manj pravilen in menda po množinski obliki je e: dve sami zvezdi ste zmotile, dve saini zapeljale mi zvezdi umno glavo; dve sestri viclile so Preš. 1 prim. žel-i-š: žel-e-je-ši; hrv. oblika dobroj je postala po sliki zaimenske sklanjatve to j. 2 Primeri roke iz rolaj in češki: velikeho velikemu in množinski imenovalnik možki: velici, množi, uhersci zraven uheršči, deloma tudi velicem, velicej v jedninskem mestniku možkega jn ženskega spola. Pri ogrskih Slovencih je v navadi dvojinski imenovalnik na va iz dva za možki, na vi iz dve za ženski in srednji spol: drugim, etakšiva, mejiva, stoječiva, šteriva : stsl. kzterii, oneva, oniva zraven onedva, njidva; tivi: te dve. 10. Primerniki se sklanjajo na vzhodu kakor navadni prilogi: lepši mož, lepša ženska, lepše dete, lepša hrasta itd.; toda na zahodu se glasi primernikov imenovalnik vseh števil in spolov in vsa jednina ženskega spola na i: lepši ženska, lepši dete, lepši hrasta, lepši gorice, lepši vrata, lepši ženske. 11. Beseda rad ima le imenovalnike vseh spolov in števil; nekateri prilogi se celo no sklanjajo: všeč enviinscht (iz voščeč wunschend), sovraž, peš, res, primeri: vsi drugi svatje so mi všeč; vojvodi, kateri so nam sovraž; ste prišli peš; to ni res. Jednako prhpogača -.prhka pogača; žal besede v ustih ni Preš.; Žale misli v srcu ni. Jednako tudi tujke iz nemškega: žleht, nidig, falš : zavoljo njegovega žleht ve-Ijanja; zmisli, da je nezvesto oko nidig; ja se dolžen dam falš priseganjem. Če se taki prilogi hočejo sklanjati, dobijo domačo končnico : falšen, glihen. K prislovni obliki popolnoma je pri ogr. Slovencih v navadi prilog popoln, popolna, popolno, oblika *popolnom, a, o je kriva. O stopnjevanju prilogov. § 39. Prilogi se tudi stopnujejo. Lastnost, ki jo znači prilog sani na sebi, zaznamuje prva stopnja (nasebnik, positiv); lastnost pa se lahko zaznamuje v veči meri ali v drugi stopnji, ki se imenuje primernik (komparativ), in v naj veči (zlo veliki) meri ali v tretji stopnji, ki se imenuje presežnik (superlativ), n. pr. moder, modrejši, naj modrejši. Presežnik je zaznamovan s čestieo (partikulo) naj in s pri-mernikom. Primernik pa se tvori: I. s priponko ji (ja, je) [deloma v obliki jji (iz juji, a, r)] ali s priponko jši (a, e, iz jhši), ki se stavita na prvotno deblo prilogovo; predhodni soglasniki razven r se jotujejo (§ 18); srednjega spola oblika, zvečine krajša, je tudi prislov, n. pr. drag : drag-jbji - dražji, prislov drag-je - draže; bliz(o) : bližji, prisl. bliže; bol- (dober) : bol ji, boljši; cesto : češče; glad-ek : glaji, glajši; gor-(ek ? brhek) : gor j i, gorši m. gor jši stattlicher; grd : grji, grši m. grjši; dal-ek : dalji, daljši; krat-ek : krač ji, prisl. krače, krajši (: ?krad-ck, prim. brid-ek in brit-ek); lah-ek iz lag-ek (§ 20, op. 2) : lažji ložji, lagleji laglje je neorganična tvoritev; man- {mol, majhen): mrniji, manjši; meh-ek iz mek-ek (§ 20, op. 2) : meč ji; mlad: mlaji, mlajši; niz-ek : nižji; oz-ek : ožji, prv(i): prvlji, prvi je, pri je; precl -.preje; rad : raji, rajši; red-ek : reji, reč ji iz redčij; slad-ek: sla ji, slajši; šir-ok : sirji, širši m. širjši; tež-ek : težji; ten-ck : tanj i, tanjši; trd': t rji, trši 111. trjši; vet- (velik) : veli, večji, vekši iz večbši (§ 20, op. 4); vis-ok : visi, višji, vikši (§ 20, op. 4). pa tudi visoeji : visok. ['odstavna oblika primernikovi priponki jo: I -(- ja, v slov.: I. ji,s j b, II. e-jbs-\-jb, deloma T. jb(s) II. e-jb(s), prim. II. mož. dobrej iz drbr-e-jh(s), žeu. dobrejši iz dobr-e I. munjij (po II. 111. nihn-j) mbn-jŠi Kako je nastala v nsl. oblika ji zraven jši ejši, je videti iz stsl. sklanjatve, prim. . jas ja, II. e-jas I. je(s) II. e-je(s) in -j 1,s -\-ji sr. dobre-je(s) mbn-je. (iz jbši), eji zraven mož. žen. sred. I. nedoločni im. nu.ujij nibnjši mbnje tož. mi.njšt, mtnjšo m bnje rod. mbnjša mbnjše mbnjša itd. določni i 111. m i>nj i i nibnjšija nibiijeje mbnjšeje tož. mi.njšij mi.njšojo nibnjšeje rod. mi.njšajego rauijšeje nitnjšajego itd mož. žeu. sred. IT. nedoločni im. dobrej dobrejši dobreje tož. dobrej št dobrejšg dobreje rod. dobrejša dobrejšQ dobrejša itd. določni im. dobrei dobrejšija dobrejšeje dobrejšij tož. dobrejšij dobrejšojo dobrejšeje rod. dobrejšajego dobrejšeje dobrejšajego itd. t. j. nedoločni imen. jedn. mož. in srednji, nadalje srednji tož., deloma tudi določni imen. mož. in srednji postali so iz primernikove priponke bez končnega s (§ 24, 6; primeri tudi deležnik hvalivz, žen. hvalivzši iz hvalivis, hvaliv7,s-ji); tem okrnenim sklonom odgovarja nsl. priponka ji, ki pa jo ob jednem prešla v celo deklinacijo: I. manji, manjega, bolji, boljega, II. stareji, starejega; zraven pa je v nsl. polna priponka jši (iz jbši) stopila tudi v imen. mož. in sred. in v celo deklinacijo: I. manjši, manjša, manjše, manjšega, II. starejši itd. Oblike bližiši, ožiši, kračiši utegnejo imeti dvojno priponko ji in ši; tako so postale menda tudi oblike bližji, kračji, ožji, večji iz podvojene priponke jh-ji; b po j se zgubi celo že v stsl. Oblike srednjega spola kot prislovi rabljene zgubivajo cesto končni e : holje : bolj, brše : brž, pače Habd. : pač, veče Trnb. : več, vise : viš, dalje : delj (glej § 6, op. 4), dlje, manje : manj. Tudi oblike ožiši, a, e, nižiši, kračiši, težiši, lešiši : lahek itd. se čujejo. II. s priponko e-ji ali e-jhši; t. j. prilogovo, tukaj polno deblo se podaljšuje na e in potem še le nastopi priponka (T.) ji ali jhši, n. pr. bister m. bistr : bistr-e-ji, bistrejši, močen : močneji, močnejši, prost: proste ji, prostčjši; gladek : gladkejši (v stsl. gladčaj, gladčajši, glad-čaje). Takih tvoritev je največ. Če naglas ne pada na e, slabi se eji v iji, ejši v iši, in lahko včasih tudi i izpade, .n. pr. potreben : potrebniji, potrebniši; pravičen : pravičniji, pravičniši; slab : slabši, slabji1; mil : milji, milši; prim .starejši, star iši, starši. B. Spregate v (konjugacija). Dvojno deblo, vrste in razredi. / § 40. 1. Nepregibni del na glagolu je deblo; pregibni del na glagolu pa so končnice. 2. Deblo je dvojno, sedanjikovo in nedoločnikovo: oblike ber-eš, ber-imo, ber-oč itd. gredo na sedanjikovo deblo ber-; oblike: bra-ti, bra-l. bra-vši, bra-n itd. gredo pa na nedoločnikovo deblo lira-. Ne podaljšano, prvotno deblo je koren, n. pr. br : ber : bor-t - bra-t. B. Po značaju nedoločnikovega debla imamo šest glagolskih vrst: T. korenska vrsta; tu se pritika nedoločnikova končnica neposredno na koren: nes-ti; II. nedoločnikovo deblo se končuje na priponko no (ni): mig-no-ti; III. nedoločnikovo deblo se končuje, na priponko e: živ-e-ti; IV. nedoločnikovo deblo se končuje na i: hvali-ti; V. nedoločnikovo deblo se končuje na a: dela-ti; VI. nedoločnikovo deblo se končuje na ona: kupova-ti. 4. Glagoli omenjenih šest vrst dobivajo v sedanjiku pred končnicami v podaljšek debla priponko e ali o, po samoglasnikih (in pri nekaterih glagolih V. vrste tudi po soglasnikih) pa priponko je oziroma jo: nes-e-š, nes-o iz nes-o-nt; pi-je-š, pi-jo; kupu-je-š, kupu-jo; mne-je-š, ume-jo. Op. 1. Ta priponka se imenuje osnovni samoglasnik (thematischer Vocal) oziroma osnovni slog, in deblo z osnovnim samoglasnikom ali slogom vred je osnova (Tliema), n. pr. nese- : nese-m, orje- : orje-š. 1 da je slabji izvirna tvoritev, vrinol bi so l po § 18, d. Op. 2. Nekateri glagoli tvorijo sedanjikove oblike iz korena bez osnovnega samoglasnika: vem in ved-m; ti glagoli so proti ostalim tvo-ritvam nepravilni. o. Po značaju sedanjikovega debla se III. in V. vrsta delita v razrede; III. vrsta ima dva razreda; v razredu 1. III. vrste e-je ostaja ali se krči v e: ume-je-š ali umeš; v razredu 2. ITT. vrste se krči e-je v i: stsl. Me-je-ši nsl. Seliš. V. vrsta ima štiri razrede; v razredu 1. Y. vrste se krči a-je v a: stsl. dela-je-ši nsl. delaš; v razredu 2. V. vrste je na mestu nedoločnikove priponke a sedanji-kova priponka oziroma osnovni slog je: or-je-š, primeri or-a-ti; v razredu 3. V. vrste so taki korenski glagoli, ki imajo nedoločnikovo deblo na a. sedanjikovo delilo oziroma koren se končuje na »oglasnik: ber-e-š bra-ti, šen-e-š gna-ti; v razredu 4. V. vrste so korenski glagoli, kojih koren se končuje na samoglasnik, v nedoločniku dobivajo a v podaljšek: sS-je-š se-j-a-ti, primeri glagole 1. vrste pi-jr-š, pi-ti. Op. 1. Iz sedanjikovega debla se tvorijo: 1. sedanjik, 2. velevnik, 3. (nedovršilnik imperfectum), 4. deležnik sedanjikov tvorni, 5. (deležnik sedanjikov trpni). Op. 2. Iz nedoločnikovega debla se'tvorijo: 1. nedoločnik, 2. na-menilnik, 3. deležnik tvorno-pretekli I., 4. deležnik tvorno-pi'etekli II., 5. deležnik trpno-pretekli, 6. (dovršilnik aorist)^/ L Tvoritev glagolskih oblik v obče. a) Iz sedanjikovega debla. 1. Sedanjik; osebne končnice. § 41. a) Le v nekaterih glagolih se devajo osebne končnice neposredno na koren, n. pr. stsl. jes-nn,, koren es-, nsl. jeseni in sem iz *s»ib. Končnice (polne) se kažejo na pomožnem glagolu: 1 Jednina dvojina množina Oseba 1. 2. o O. stsl.: nsl.: jes-nn. sem jesi iz *jes-si si jes-H jes-t, je stsl.: nsl.: jes-ve s-va jes-ta s-ta jes-ta ; s-ta stsl.: nsl.: jes-mt s-mo jes-te s-te s-ati s-o. Po izgledu sem se spregajo: _všin koren ved-, dam koren dad-, jem koren jed-, glej § 66. b) Večina glagolov pa tvori sedanjik iz podaljšanega korena oziroma debla; osebne končnice se stavijo namreč na osnovni samoglasnik ali osnovni slog (§ 40, 4), prim.: Jednina dvojina množina stsl.: nsl.: stsl.: nsl.: stsl.: nsl.: 1. bero iz bero-m bere-m bere-ve bere-va bere-nw> bere-mo 2. bere-ši bere-š bere-ta bere-ta bere-te bere-te 3. bere-tri> bere bere-te bere-ta beroti iz bero-ntt bero 1. oseba. Končnica 1. jedn. osebe je v nsl. m, stsl. mh), tedaj polna in potvorjena po pomožnem glagolu sem, v stsl. o iz d-m pa topa t. j. bez končnega samoglasnika; redko in le pri glagolih bez osnovnega samoglasnika in pri nekaterih glagolih V. 1. jo tudi v stsl. polna, n. pr. jes-nih (sem), imamh zraven ima-jo; končnica mh si je v rodu z zaimc-nom 1. osebe me, mi. 2. oseba. Končnica druge jedninske osebe si je postala iz zaimena 2. osebe ti; v obliki si je ta končnica ohranjena v pomožnem glagolu si in jesi, stsl. jesi iz *jes-si, sicer se je spreobrnol s v h, ki se je pred i omehčal'v Š; v nsl. i odpada. 3. oseba. Končnica tretje jedninske osebe je v stslj(z, iz zaimenskega korena ti, ti v nsl. odpada, zato stsl. bere-ti nsl. bere; ohranjena je ta končnica v pomožnem glagolu jest in jeste, kakor se na vzhodu govori, če se kaj potrdi, stsl. jesti iz jes-ti. Dvojina, 1. oseba. Končnica ve, stsl. ve, služi dandanes le za ženski spol, za možki spol je uvedena vsled razlikovanja končnicam; na vzhodu je vzeta neorganična ma iz množine; končnica ve je v stsl. za se dvo-jinski imenovalnik na zaimenu 1. osebo, glej § 35. 2. in 3. oseba. V drugi in tretji dvojinski osebi se je razvila iz končnice ta v nsl. za ženski spol mestoma posebna oblika te, nenagla-šena ti : ste, gresti : zraven tečeti dve primorski deklici, in rošce trgati, in jih v morje mečeti, ribčem nagajati, jim ribe zganjati, nar. p.; v 16. stoletju je služila končnica ta tudi ženskemu spolu, kakor še danes na Gorenjskem in na vzhodu: dve bodeta mlele ogr.; obedve imata jyrav Skal. Množina, 1. oseba. Končnica prve množinske osebe je mo, stsl. mi. -mo iz podstavne oblike ma-s pomeni „jaz (in) ti"; iz tega pomena se je razvil pomen tako množine, v kateri sodeluje 1. oseba. 2. oseba. Končnica druge množinske osebe je te : dvoj. ta. 3. oseba. Podstavna oblika tretje množinske osebe jo po soglasnikih onti,, po samoglasnikih nt% n. p. stsl. s-at-b iz s-ont-h, stsl. beroti iz bero-nti nsl. bero; v končnici nt/h je n znak večine, čt == jedn. trh. V nsl. imamo dvojno obliko, jedna odgovarja stsl. in jo krajša, druga podaljšana je postala vsled poravnanja oblik (Lautansgleichung); rečem n. p. ima rečeš, reče, rečeva, rečeta, rečemo, rečete, reko, nalile stsl. Tekati; v poravnanje oblik pa se je razvila novejša oblika rečejo, tako je namreč osnova v vseh osebah jednaka postala in končnica jo iz jo se občuti, kakor v glagolu delajo, kot znak tretje množinske osebo; primeri: I. V. 2—4. II. III. 1. III. 2. IV. V. 1. VI. neso bero zdigno štejo trptj hvale kupujo nesejo berejo zdignojo štejejo trpijo hvalijo delajo kupujejo Starejše obliko se berejo pri Trubarju in Krelju: pleto, rasto, bodo werden, gredo; neso, treso, grižo; vleko, reko, teko; mogo : možem: morem; vzamo, primo, ver jamo, začno; umerjo, odpro; bijo, pijo, pojo; II. pobegno, obmo, pogino; III. l."umejo; III. 2. beže, sede, trp, nsl. n ali t; pred preponko m, je vezni samoglasnik: stsl. plet-e-ni,, nsl. plet-e-n, *hvali-e-nrh : stsl. hvaljeni>, nsl. hvaljen ; stsl. bi-h>, nsl. bi t itd. 6. Dovršilnik (aorist). Tudi dovršilnik spada mod one oblike, ki so se v nsl. zgubile, ali le v ostankih ohranile. Da so ti ostanki morejo presoditi, hočemo si stsl. tvoritev pred oči postaviti. Dovršilnik (aorist) je v stsl. dvoj: A. prosti ali krepki dovršilnik (einfacher oder starker Aorist), I>. sestavljeni ali slabi dovršilnik (zusammengesetzter oder solnvacher Aorist). A. Prosti dovršilnik. § 47. Jednina dvojina množina stsl. stsl. stsl. 1. oseba nes-L iz *neso-m (§ 24, 6) neso-vš neso-nrii •j M nese iz *nese-s j> nese-ta nese-te o o. Jf nese iz *nese-t it nese-te neso iz *neso-nt Kakor izgled kaže, se prosti dovršilnik v slovenščini od sedanjika razločuje le tako, da ima zadnji polne, dovršilnik pa tope osebne končnice ter v prvih osebah in v 3. množ. osebi močnejši osnovni samoglasnik; že v stsl. je dovršilnik tvorjen le od onih glagolov I. vrste, ki se končujo na soglasnik in od glagolov II., če imajo soglasnik pred vrstno priponko no n. pr. dvigrt od dvig-no-ti. V nsl. je iz tega dovršilnika posnet menda pomen preteklosti, ki ga. imajo dovršili glagoli v sedanjikovi obliki zraven svojih drugih pomenov ; v briž. spom. se še bere: po tonih na narodi, človečhskijj strasti i pečali poido. B. Sestavljeni dovršilnik. § 48. časovni znak sestavljenemu dovršilniku je I. priponka s, II. v mlajši obliki priponka h; s in h sta posneta iz pomožnega glagola je-s-mu. Priponka s se stavile na soglasniška debla in to neposredno t. j. bez veznega samoglasnika; priponka h pa na samo- in soglasniška debla in to: 1. neposredno, t. j. bez veznega samoglasnika, 2. posredno, t. j. z veznim samoglasnikom; osebne končnice so tope in so pripete a) deloma neposredno, b) deloma z veznim samoglasnikom, primeri dovršilnike na glagolu reči, deblo rek (zarad pregleda pridajamo tudi prosti dovršilnik) : Dovršilnik (aorist stsl.) D. sestavljeni A. prosti II. s priponko k i. s pnpouito s 1. neposredno 2. posredno reki. resi. iz rek-som b 1'eli'L iz *rek-liom b rekoln, iz rek-o-h-0-m reče - (§ 24, G) -(§24, 6) (reče (§ 24, 6) reče — reče) rekove resove b reliove b rekohove b rečeta resta a resta a rekosta a rečete reste a reste a rekoste a rekonri, resorni b rehonrL b rekohomi.1 b rečete reste a reste a reko ste a reko restj iz *rek-sent rešcj iz *rek-lient rekoš? iz *rekoh-ent V nsl. imamo izmed oblik pod B. I. menda besedico res (resen, resnica) v pomenu vvahr iz izvirnega pomena rekel sem, primeri rekše; v stsl. so tvoritve na s'i» v navadi od korenskih glagolov, ki se končujo na soglasnike, predhodni soglasniki (ž t, z s, kg, bp odpadajo, korenski samoglasnik e pa se zato podaljšuje v ti; nosnTEa m, n se s predhodnim samoglasnikom družita v nosni e, n. p. ve-si,: ved-, nesi,: nes-, pe-si•: pbn-. Tvoritve II. na hi, so v stsl. navadne pri deblih, ki se končujo na samoglasnike: dela-hb, bra-hi>, pi-hi>, pa tudi pe-h b :pe-ti pun-o, mn-hi,: mreti zraven mre-lvb in od korenov jed-, nes-, rek-, ved-; pe-hi, ima v 2. in 3. osebi zraven pe tudi peti,, bij-hi, zraven bij tudi bystib; od zadnjega dovršilnika je nsl. bi t. j by, ki služi v tvoritev pogojnika, toda 1 nsl. in srb. rekosmo. oblika je utrjena in služi za vse osebe jednako :pi delal, bi delali itd.; mesto bi je v nekaterih krajih v navadi tudi: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, bčso, in sicer ne samo v tvoritev pogojnika, nego tudi v tvoritev predpreteklega časa; beseda besem je sestavljena iz bi (« hj) in jesmh, bi jesi itd. Iz korena by ima stsl. panonskega okraja zraven byh'b še starejši aorist bvnvh ali bimh bi bi, množ. bimi, biste bišq in bq; prim. istrsko: ja bin rada; dok bin šiva bila. V nsl. se v ternavskem evangelju bero sledeči dovršilniki oblike IT. 1.: navrnu se : stsl. navnno^ se, genu se : g^no se, začu, rodi, od-preše se ; pomorišg evang.-zagreb.; pokazah, namazah, izpeljali, pozna-menuvah; doide, izne t. j. iznesel je, poče, zače, prijq, vze, zalile, začu; vucrhiu, prigriznu, zmeknu, strgnu, obrnu, sta, posta, obdrša; prekrši, spuli, pokaza, skaza, poveda, pozva, zazva; clobismo : stsl. dobghomi,, jednako dobavismo, pogubismo, videhmo; začeše, pomreše, odprešg, po-staŠe, zarazišg, hasniŠe Habdelič; v briž. spomenikih jo dovršilnik v navadni rabi: približaše, delaš e,, pride t. j. prišel si, vhzljubiše, srhtvori, s-htvorišg, vbznenavideš§; byhrb, by v zvezi z deležnikom trpno-pre-teklim. V obliki II. 2. beremo pojdosta evang. tern.; dojdose, donesoše evang. Zagreb. II. Spregatev po glagolskih vrstah. A. Z osnovnim samoglasnikom oziroma slogom. I. vrsta (korenska vrsta). / § 49. Nedoločnikovo deblo je ob jednem koren, nedoločnikova končnica se pritika neposredno na koren. Po korenskem končnem glasu je ta vrsta razredjena v sedem razredov, ki se imenujo po dotičneni končaju: 1. d, t, razred zobniški; 2. s, s, sičniški; B. b, p, v, ustniški; 4. g, k, li, goltniški; 5. m, n, nosniški; 6. r, l, jezičniški; 7. i, y, u, e, a, samoglasniški razred. 1. Zobniški razred. § 50. Primer: koren plet-, a) sedanjikovo deblo plet-, b) nedoločnikovo deblo plet-. a) iz sedanjikovega debla imamo: 1. Sedanjik 2. velevhik ■ jedn. 1. plet-e-m padem — 2. plet-e-š padeš plet-i (pleti, pleti mi) padi 3. plet-e pade plet-i (pleti) padi plet-i- -va, pletiva padiva plet-i- ■ta, pletita padita plet-i- ta, pletita padita plet-i- 1110 pleti uio, padimo plet-i- ■te, pletite padite plet-i -te, pletite padite dvoj. 1. plet-e-va, pleteva padeva 2. plet-e-ta, pleteta padeta 3. plet-e-ta. pleteta padeta množ. 1. plet-e-mo, pletemo, pademo 2. plet-e-ta, pletete padete 3. plet-o, pletejo padejo pletejo pado (pado) 3. deležnik sedanjikov tvorni: plet-e-plet-oč. iz nedoločnikovega debla: 1. nedoločnik pies-ti iz *plet-ti, glej §^20, 2.; 2. namenilnik ples-t; 3. deležnik tvorno-pretekli I. s^plet-ši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. plet-e-l in pitji; 5. deležnik trpno-pretekli plet-e-n. Na zahodu se t d pred l ohranjuje, v 16. stoletju so pisali oboje pletel in plel, cvel, kral, pol in padel, jedel; šed- ima povsodi le šel, prišel, našel, krivo najdel iŠel, primeri prišedsi in samostalnike našest, obnašest, naŠestek Auffindung, priŠestje Ankunft. Glagol—i-či ima v sedanjiku koren i- |K)daIišan s pristavljenim d, (ki je v zvezi s korenom de- glagola deti), in se glasi idem ideš ide itd., idi, idoč, pojdoč. Mesto rastem, rasteŠ itd. se govori cesto raseni raseŠ itd. po obliki rasel rasla iz rastel rastla; jednako je postal iz deležnika srel srela sedanjik srejem zraven^srečam V. 1. iz korena rit-1. Od korena čbt- imamo v tej vrsti le deležnike čtoč Štoč in pošten iz po-čbt-e-m,; ostale oblike uadomestuje podaljšani glagol III. 1. štejem, šteti. Opazka O naglasu. 1. Po izgledu pletem se naglašajo glagoli, ki imajo v korenu prosti široki e ali o, prim. bredem, gnjetem, metem, bo-dem itd.; jednako tudi v vrsti I. 2, 3, 4, 6 in V. 3. Pred naslonicami menja se v jedn. velevniku " na " : pletl : pleti nii. Na Gorenjskem se govori tudi pletem, na vzhodu j)letem pletemo, pTeto in pleto, na ogr. pletem pletemo, pleto. 2. Glagoli, ki imajo v korenskem slogu a, i, u, e, e, ol, o imajo in držijo naglas ' prim.padem-, gorenjščina ima tudi tu padem. 3. " ima tu glagol seclem (sedem), nedol. sesti (sesti), velevu. sedi, sediva itd.; jednako I 2. ležem (ležem) in I. 4. ležem {ležem, Uči). Stsl. a) 1. plet-o, eši, et'b, eve, eta, ete, enuh, ete, oH, 2. i, i, eve, eta, eta, emrb, ete, ete; 3. plet-y(e), ojtb-, 4. (del, sod. trp.) plet-om^; 5. (imperf.) plet-eakb, eaše itd. § 43; b) 1. plesti, 2. plest-b, 3. s-b-jjlet-i,, 4. ple-lT>, 5. plet-e-m,; aor. B. II. 2. plet-okh, e itd. § 48. 1 stsl. sT,-resti I. 1, ST>-reŠto V. 2. ' i/ v 2. s i 6 n i š k i r a z r e d. § 51. Primer: koren ncs-, a) sedaujikovo deblo nes-, b) ne-doiočiiikovo deblo nes-. a) iz sedanjikovega debla: 1. sedanjik. jedn. 1. nes-e-m 2. nes-e-š 3. nes-e dvoj. 1. nes-e-va, neseva 2. nes-e-ta, neseta 3. nes-e-ta, neseta množ. 1. nes-e-mo, nesemo 2. nes-e-te, nesete 3. nes-6, nesejo, nesejo 3. deležnik sedanjikov tvorni: nes-e, nes-oč. b) iz nedoločnikovega debla: 1. nedoločnik nes-ti; 2. namenil-nik nes-t; 3. deležnik tvorno-pretekli l. pri-nes-ši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. nes-e-l iz stsl. nes-h,; 5. deležnik trpno-pretekli nes-e-n. Molzem ima v nedoločniku molzti oziroma mohti in mlesti. Mesto nesen se govori tudi, toda krivo, nesen, jednako spašen, odrašen in od-rasčen; pravilno jo spasen, odrasten. 2. velevnik. nes-i (nesi) nes-i (nesi) nes-i-va,. nesiva nes-i-ta, nesita nes-i-ta, nesita nes-i-mo, nosimo nes-i-te, nesite nes-i-te, nesite 3. ustniški § 52. Primer: koren greb-, a) določni ko vo deblo greb-. a) iz sedanjikovega debla: 1. sedanjik. jedn. 1. greb-e-m 2. greb-e-š 3. greb-e dvoj. 1. greb-e-va, grebeva 2. greb-e-ta, grebeta 3. greb-e-ta, grebeta množ. 1. greb-e-mo, grebemo 2. greb-e-te, grebete 3. greb-6, grebejo, grebejo razred. sedanjikovo deblo greb-, b) ne« 2. velevnik. greb greb greb greb greb greb greb greb i-i (grebi) i-i (grebi) ■l-va, grebiva •l-ta, grebita ■l-ta, grebita -i-mo, grebimo •l-te, grebite -i-te, grebite Stsl. nedol. gre-ti, nameniln. gre-ti. (iz gre(b)-ti, gre(b)-tT>). 3. deležnik sedanjikov tvorni: greb-e, greb-oč. b) iz nedoločnikovega debla: 1. nedoločnik greb-s-ti\ 2. name-nilnik greb-s-t; 3. deležnik tvorno-pretekli I. o-greb-ši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. greb-e-l iz stsl. grcb-h; 5. deležnik trpno-pre-tekli greb-e-n. V nedoločniku je med b ju t vrinen s, glej § 23. 1, ; glagol pleti je postal iz *p!evti, primeri plčvem zraven plejem iz ple-ti; jednako žiti iz *živti, primeri živoč ; tudi ši-ti je postal iz *šiv-ti, sedaj le ši-jem, toda V. I. Šivam; spem, špeš, pospem, naspem, (v stsl. ko/en srbj>-) ima v nedoločniku su-ti. po-su-ti, na-su-ti. 4. goltuiški razred. § 53. Primer: koren pek-, a) sedanjikovo deblo pele-, b) ne-določnikovo deblo pek-. a) iz sedanjikovega debla : 1. sedanjik. jedn. 1. peč-e-m 2. peč-e-š 3. peč-e dvoj. 1. pee-e-va, pečeva 2. peč-e-ta, pečeta 3. peč-e-ta, pečeta množ. 1. peč-e-mo, pečemo 2. peč-e-te, pečete 3. pek-o, pečejo, pečejo 3. deležnik sedanjikov tvorni: pek-oč. b) iz nedoločnikovega debla: 1. nedoločnik peči; 2. namenilnik peč; 3. deležnik tvorno-pretekli 'I. o-pek-ši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. pek-e-l iz stsl. pek-h; 5. deležnik trpno-pretekli peč-e-n. Pred glasnikom e se premenja goltnik v nebnik glej § 19, 1, a, cc, pred e, oziroma v nsl. pred i v sičnik, glej § 19, 1, b, (i -.pečem, peci; goltnik in t daja Č (tj na skrajnem zahodu c); peeti in pečt so potvorice; v velevniku se čuje tudi peči mesto peci; mog- ima v sedanjiku morem iz in zraven možem, prim. § 24, 2; vvbg- ima v nedoločniku vrči in vreči, tolk- tolči in tleči. Stsl. a) 1. pek-o, peč-eši itd. 2. peci, pec-eve itd.; imperf. pe-čaahrh itd. § 43. 6) 1. peJti; aor. A. pek'b, peče itd. § 47. B. II. 2. pekohii itd. § 48. 2. velevnik. pec-i (peci) pec-i (peci) pec-i-va, peciva pec-i-ta, pecita pec-i-ta, pecita pec-i-mo, pecimo pec-i-te, pecite pec-i-te, pecite 5. u o s n i š k i r a z r e d. § 54. Primer: koren p\,n- (iz pen-), a) sedanji ko vo deblo pn-oziroma pi>n-, gl. § 3, op. 2, b) nedoločnikovo deblo pe- oziroma p%n-, gl. § 2, e, b). a) iz sedanjikovega debla: 1. sedanjik. 2. velevnik. jedn. 1. pn-e-m (prf-pnem) — 2. pn-e-š pn-i, pni si 3. pn-e pn-i dvoj. 1. pn-e-va pn-i-va 2. pn-e-ta pn-i-ta 3. pn-e-ta pn-i-ta množ. 1. pn-e-mo pn-i-mo 2. pn-e-te pn-i-te 3. pn-o, pnejo pn-i-te 3. deležnik sedanjikov trorni: pn-oe. b) iz nedoločni ko vega debla: 1. nedoločnik pe-ti iz *p\,u-ti\ 2. namenil; 3. deležnik tvorno-protekli I. ras-pen-ši gl. § 46, 3; 4. deležnik tvorno-pretekli II. pe-l; 5. deležnik trpno-pretekli pc-t- Koren šhn- omehčuje n : Jnjem in žanjem ženjem 'žeti; mancm menem nedoločnik meti iz men-ti; nedoločniki menoti ogr., odpneti in šnjeti so neorganični in krivi; jednako pričme mesto prične, rctzpe mesto razpne, popriješ mesto poprimeš. Koren im- se glasi v sedanjiku a) imeni : obimem, poimem Trubar; b) jmem : zajmem; c) mem, bmem : izmem Dalm., otmem; vnamem (§ 7, b, 3, /3), vnarneš itd.; d) jamem : jamern, jameš itd. verjamem, t. j. vero jamem (stsl. vero imo); ver jem spada k nedoločniku verovati, stoji zato mesto verujem, k nedoločniku verjeti spada verjamem. Mesto kolnem se nahaja tudi Mejem potvorica iz kleti, mesto najet tudi najmen hrv., tako tudi ošmen mesto ošet in Icol-nenje mesto kletje, toda pravilno pre-kle-n zraven navadnega pre-kle-t. 6. jezičniški razred. § 55. Primer: koren mer-, a) sedanjikovo deblo mer- in mr-iz nihrglej § 4, op., b) nedoločnikovo deblo mre- in »trs-, nsl. mr-, glej § 4, op. Stsl. a) 1. phn-o itd.; imperf. pbn-ealn, § 43. b) 1. peti; aor. B. I. pe-s-h § 48, B. II. 1. pe-hi, (pe-t-b, pe-t% zraven pe) petkove, pe-sta itd. § 48. a) iz sedanjikovega debla: 1. sedanjik. 2. velavnik. jedn. 1. mr-e-m — 2. mr-e-š mr-f 3. mr-e mr-i dvoj. 1. mr-e-va mr-i-va 2. mr-e-ta mr-i-ta 3. mr-e-ta mr-i-ta množ. 1. mr-e-mo mr-i-mo 2. mr-e-te mr-i-te 3. mr-o, mrejo mr-i-te 3. deležnik sedanjikov tvorni: mr-oč. b) iz nedoločnikovega debla: 1. nedoločnik mreti (mreti iz *mer-ti) ; 2. namenilnik mre-t; 3. deležnik tvorno-pretekli I. u-mr-ši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. mr-l; 5. deležnik trpno-pretekli tr-c-n, po-tr-t. Glasnika l in r se krepita v nedoločniku in namenilniku v le in re prim. § 4, op.: mleti, mreti; pa tudi trti se čuje in piše evang. Zagreb.; ml- hrani e tudi v tvorno-preteklem deležniku II. in v trpno-preteklem deležniku: mlel, mlen; ml- ima v sedanjiku meljem, mr- mrem in merjeni mrjem, to-- ta're»» in tereni. Trpno-pretekli deležnik je na f in m: mlet, vrt, cvrt itd., mlen, zatren, štren, cvren itd.; tako tudi glagolniki: drtje, žrtje Trubar; mlenje zraven mletje beli Kranjci. Na vzhodu se čuje besedica pre v pomenu es verlautet: on je pre prišel ; ta besedica je kratica iz pravi pravijo (primeri češki pri), prej itd., hrv. di iz dim, diš, di, - dijem, dejem). 7. samoglasniški razred. § 56. Primer: koren bi-, a) sedanjikovo deblo bi-, b) nedoloč-nikovo delilo bi-. a) iz sedanjikovega debla: 1. sedanjik. 2. velevnik. jedn. 1. bi-je-m — 2. bi-je-3 bi-j, bij me 3. bi-je bi-j Stsl. a) 1. bi-jo itd. *2. bi-j, bi-jave in biive § 6 b; 3. bi-je, ošth; 4. bi-jemrb ; 5. bi-jaahh. b) aor. B. II. 1. bi-h'h. bi. bi, bikove, bi-sta. bi-ste. bi-honvh, bi-ste, bi-še. dvoj. 1. bi-je-va bi-j-va 2. bi-je-ta bi-j-ta 3. bi-je-ta M-j-ta množ. 1. bl-je-mo bi-j-mo i 2. bi-je-te bi-j-te 3. bl-jo, bijo, bljejo bi-j-te 3. deležnik sedanjikov tvorni: bi-je bi-joč. a) iz nedoločnikovega debla: 1. nedoločnik bi-ti; 2. namenil-nik bl-t; 3. deležnik tvorno-pretekli I. n-bi-vši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. bi-l; 5. deležnik trpno-pretekli bi-t in bi-j-e-n. V zadnjem deležniku je j vrinek (§ 7, b), prim.: obuven zraven obut, deven zraven det. Koreni rju-, slu-, plu- premenjajo v sedanjiku u v ov : rjovem, (odsod po III. 2. rjove-ti); slove Krelj zraven sluje; plovuči kamen t. j. plovoči kamen Bimsstein. Zoia-, smespe imajo v sedanjiku skrčene obliko znam iz *zna-jem, (kakor delam iz *delajem pod V. I., primeri stsl. znajo : delajo), smem zraven smejem in spem. De- ima sedanjik denem (vrsta II.) v pomenu werde legen, in de-jem (Bohorič, Trubar) ali dem (Krelj) v pomenu mache, sage; zdi sl. mi je krčitev iz vzdeje. Da- tvori nedoločnikove oblike, sedanjik je iz daj,-, pa tudi da-te da-jo. Sta- ima sedanjik iz vrste II. sta^m-e-m itd., čnjo se tudi stanoti stanol. Pe- ima v sedanjiku pojem, redko po nedoločniku pijem, primeri poja - pesen § 4 (oj pred samoglasniki = it prod soglasniki). Deležnik trpno-pretekli ima a) priponko t: bit, brit, posut, razodet itd., b) priponko n: neobriven ungeschoren, razodiven abgedeckt, po-kriven gedeckt, vnriven gewaschen, Štiven gezahlt, obuven, deven, uM-ven, skriven, umiven; bijen, povijen ; bez veznega samoglasnika: znan kakor znam; glagolnik rjovenje; zraven pet spet in petje so bero tudi spojen nar. p. Iz nedoločnikovega debla, by- glagola byti imamo obliko biti bivši bil in dovršilnikov ostanek bi, ki se rabi pri pogojniku.1 1 V briž. spom. še živi pomen dovršilnika: by uvygnan, je bil izgnan, bih crisken t. j. bylvb knštem,, bil sem krščen; bim služi v pogojnik: bim stvoril t. j .jaz bi storil, bim stojal; še Krelj ima bih pri pogojniku, primeri § 48. Nedovršilnikovih oblik imamo v briž spom. : be žiti, beše^; hrv. be, be,Še, besta, belimo, behu in beho, primeri § 43; besem, besi itd. še v Zilski dolini dandanes živi. II. vrsta (no- ali m-vrst a). §•57. Primer: dig-no-ti, a) sedanjikovo delilo dign-, b) nedoločnikovo delilo digno- (drgni-). a) iz sedanjikovega debla: 1. sedanjik. jedn. 1. dign-e-m 2. dign-e-š 3. dign-e dvoj. 1. dign-e-va 2. dign-e-ta 3. dign-e-ta množ. 1. dign-e-mo 2. dign-e-te 2. velevnik. dign-i (digni) dign-i (digni) dign-i-va (digniva itd.) dign-i-ta dign-i-ta dign-i-mo dign-i-te dign-i-te 3. (dign-o) dignejo, digno ?>. deležnik sedanjikov tvorni: gin-oč. b) iz nedoločnikovega debla: 1. nedoločnik dignoti; 2. name-nilnik (digno-t); 3. deležnik tvorno-pretekli I. digno-vši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. digno-l; 5. deležnik trpno-pretekli dign-e-n iz dign[o]-e,-n. . Na vzhodu se je o obdržal, tudi pri hrvatskih Slovencih ni redek: razgrnoti, zginoti, struhnoti itd.; na zahodu je navaden mesto o neor-ganično oslabljen glasnik i, redkeje glasnik u: digniti, minuti. Deležnik tvorno-pretekli II. zgubi tudi svoj no; ogrdel : ogrdnoti, usilul Trubar: usehnoti, pobegel, zastigel : pobegnoti, zastignoti Habd., omrzel Gutsm. : omrznoti, vekel : vehnuti mesto venuti (stsl. venoti); pobegla, vgrezla sank eiu, polcel : obruč je pokel, znilda prip.; tudi nedoločnik se bere po I. vrsti pobeli; jednako del. tvorno-pret. I. podigsi, polcleltši evaug. Zagreb. Stsl. a) 1. dvig-no, neši itd; 2. dvig-ni, ne,-ve itd.; 3. dvig-ng nojth; 4. dvig-nonn; 5. dvig-neakh, neaše itd. b) 1. dvig-no-ti; 3. dvig-nov-h in dvig-i>; 5. dvig-noveni, in dvižem,; aor. A. dvig-t,, dvige, dvige, dvig-ove, dvišeta, dviž-ete, dvig-omT>, dvig-de, dvig-o; aor. B. II. 1. dvig-no-h-b, dvig-no, no, no-hove, no-sta, no-ste, no-honrb, no-ste, no-Še; aor. B". II. 2." dvig-o-h'b, (dvige, dvige), dvig-ohove itd. § 48, Deležnik trpno-pretekli ima po vplivu nedoločnikove oblike na niti tudi omehčan n: nadahnjen, vukradnjen, pognjen Habd., crknjen, pre-lehijen gekrummt boli Kranjci; zaklenjen, preobrnjen Stapl., vzdignjen ; vendar trenutje oka Krelj zraven trnjenje Trubar. III. vrsta (e-vrsta). 1. razred, e ostaja v sedanj i ko v eni deblu. § 58. Primer: šteti iz *čht-e-ti, koren a.t-, a) sedanjikovo deblo šte-, b) nedoločni kovo deblo šte-. a) iz sedanjikovega debla: 1. sedanjik. 2. velevnik. jedn. 1. šte-je-m — 2. šte-je-š šte-j, štej si 3. šte-je šte-j dvoj. 1. ste-je-va šte-j-va 2. ste-je-ta Ste-j-ta 3. gte-je-ta šte-j-ta množ. 1. šte-je-mo šte-j-mo 2. šte-je-te šte-j-te 3. šte-jo, štej6, Štejejo šte-j-te 3. deležnik sedanjikov tvorni: štejoč. b) iz nedoločnikovega debla: 1. nedoločnik šteti; 2. namenilnik šte-t; 3. deležnik tvorno-pretekli T. na-šte-vši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. šte-l; 5. deležnik trpno-pretekli šte-t. Trpno-pretekli deležnik se bere pri Trubarju tudi števen iz šte-v-e-n, v služi tu v odstranjen je zeva; štejem se krči na vzhodu v šte m št£& itd.; jednako urnem iz umejem, Trubar Se ima umeje umej, pa tudi ume. Stsl. želeja se glasi ob gornji Soči želejem, jednako letejem, sla-bejem, bogatejem itd., med hrv. Slovenci želeni želeš itd., indi želim. Imeti ima v sedanjiku po Y. 1. imam, imaš itd., imajo, v velevniku imej, v deležniku tvorno-preteklem II. ime-l, (na hrv. tudi imal: imati). Iz stsl. prislova trebil (tudi pri Habd. trebe je) imajo ogrski Slovenci gla-golske oblike trbeti, trbelo. Stsl. a) 1. ehtč-jo, ješi itd., 2. cbte-j, čUe-j-ve itd., 3. čhte-je, jošth, 4. cbte-jemi, 5. cbte-aln,, aše itd. b) aor. B. II. 1. Čhte-ln,, Me, Čute, čhte-hove, čhte-sta itd. § 48. 2. razred, sedanjikovo deblo dobiva i. § 59. Primer: goreti, a) sedanjikovo deblo gori-, b) nedoloč-nikovo deblo gore-. a) iz sedanjikovega debla: 1. sedanjik. jedn. 1. gori-m 2. gori-š 3. gori dvoj. 1. gori-va 2. gori-ta 3. gori-ta množ. 1. gori-mo 2. gori-te 3. gore, gorijo 2. velevnik. gori (gori) gori (gori) gori-va, goriva gori-ta, gorita gori-ta, gorita gori-mo, gorimo gori-te, gorite gori-te, gorite 3. deležnik sedanjikov tvorni: goreč. b) iz nedoločnikovega debla: 1. nedoločnik gore-ti, (gore-ti); 2. namenilnik (gore-t); 3. deležnik tvorno-pretekli 1. po-gore-vši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. gore-l\ 5. deležnik trpno - pretekli po-gore-n. Gledim zraven gledani ima v nedoločniku gledati; hoteti ima sedanjik po V. 2. hočem, iz *hotjem in hčem (stsl. hošto), v 3. množinski osebi pa hote Trubar zraven hočejo, velevnik hoti Preš.; v sestavi z nikalnico zgubi naglas in postane nasloniea: nečem (neču), nečeŠ, ne če, nečemo, nečete, nečejo in nečedo, ali pa nočem iz n[e-h]oČem, nočeš itd. V" nekaterih besedah tvoijenili iz deležnika trpno-preteklega je Ij neorganično vrinen: trpljenje, življenje zraven živenje: šive-ti, trpenje: trpeti; primeri grmenje, kipenje, sopenje, srbenje, šumenje, tedaj tudi poželenje mesto poželjenje. V vrsto III. 2. spadajo po sedanjiku tudi spim, zdi se, gledim zraven gledam, smejim se zraven smejem se (stsl. smejo smeješi V. 2.), nedoločniki so spati V., zdeti (stsl. szdeti I. ali sidejati V.), gledati V., smejati V. ali III. Po nebnikih stoji v nedoločnikovem deblu a mesto e: držati, kričati itd., stojati se krči v stati, sedanjik stojim, v briž. sponi, stojal, sedaj stal. Stsl. a) l. gorj-o, gori-Ši, tnpljr> § 18 c?, tnpi-ši), 2 gori, -ive, 3. gore, goreštb, 4. gori-m-b, 5. gore-afvb, -aše itd. (iz liedol. debla). b) aor. B. II. 1. gore-hi,, gore, gore, gore-hove, gore-sta itd. Vidim, videti ima pri hrvatskih Slovencih velevnik vidj, vidjte t. j. viž iz vidž (stsl. viždi., vidite, glej § 42). Deležnik vidjen Habd. je iz viditi, pravilno viden. Deležnik kipuči: vu kip učeni mleku prip. je po vrsti 1 potvorjon. Imeti III. se glasi v sedanjiku imam V. 1., (tudi v stsl. irnanih zraven imčjo), velevnik imej; vedeti: vem § 66, 1. IV. vrsta (i-vrsta). § 60. Primer: misliti, a) sedanjikovo deblo misli-, b) nedoloe-liikovo deblo misli-. a) iz sedanjikovega debla: 1. sedanjik. jedn. 1. misli-m učim 2. misli-š učiš 3. misli uči dvoj. 1. misli-va učiva 2. misli-ta učita 3. misli-ta učita množ. 1. misli-mo učimo 2. misli-le učite 3. misle uče mislijo učijo 3. deležnik sedanjikov tvorni: misle, misleč. b) iz nedoločni kovega debla: 1. nedoločnik misli-ti; 2. naine-nilnik misli-t; 3. deležnik tvorno-pretekli I. pre-misli-v, pre-misli-vši, po-hcali-v, po-hvali-vši in pohvalj, pohvaljši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. misli-l; 5. deležnik trpno-pretekli mišljen. Končaj 3. množinske osebe na e jo dandanes le pri onih glagolih v navadi, kateri i naglašajo, ostali imajo ijo: hvalijo. V deležniku trpno-preteklem, kjer se dotika, je iz ie s predhodnim debelskim soglasnikom, vršijo se vse one soglasniške spremembe, ki so v § 18 naznačene: 1) ji^jLse. mehčata, po r nastopuje j iz i: beljen, hranjen, udarjen iz *beli-en, *brarii-en, *udari-en; primeri stvoven zraven stvorjen Habd.: J po r odpade, če stoji pred njim soglasnik : ohra-bren, odobren; 2) t, d se premenjata v c (mestoma c) in j: nasičen Stsl. a) 1. mijšlj-o, mysli-ši (kupijo § 18, d, kupi-ši), 2. mijsli, -ivč, 3. mysty, mysleštb, 4. mysli-mi, 5. myšlj-aahi, -aase itd. b) 3. pri-myšlb in -myslivi, -myslivišb; aor. B. II. 1. mysli-hi, mysli, mysli-hovč, mysli-sta itd. 2. velevnik. misli uči, uči misli uči, liči im'sli-va učiva (učiva) misli-ta učita (učita) misli-ta učita (učita) misli-mo učimo (učimo) misli-te učite, (učite) misli-te učite (učite) iz *nasiti-en, krasen iz *krati-en, jednako zmočen, vkročen, tračen vor-•fffistet: stračena njiva, sprijen iz *spridi-en, rejen geordnet iz redi-en in rejen genahrt iz *redi-en, zaplojen iz *zaplodi-en, vojen iz *vodi-en, glajen iz gladi-en; vendar tudi gaten, ukrot.en, časten zraven česčen iz * cesti-en glagola čestiti častiti: čuje se tudi stratjen, čutjen, spridjen, zagoidjen in zagvožen; ogrski Slovenci pišejo j zraven dj : zablodjen, sodjen; v hrvatskem se bere ftičen iz lujti-en gevvorfen. zvračen; rodjen, zasadjen, osudjen Habd.; zabrčven iz zabrtviti pri belih Kranjcih; 3) po p, b, m se vriva l : kropljen iz *kropi-en, *kropj-en, jednako vabljen, lovljenj krmljen; 4) z in s prehajata v i, s : vozen, vesen iz *vozi-en, *vozj-en, vozen, *vesi-eh, *vesjen, vesen. Opazka o naglasu. Glagoli, ki naglašajo v nedoločniku vrstni samoglasnik, gredo po izgledu učim učiti. Ti naglašajo v velevniku vrstni samoglasnik, lahko pa tudi korenskega, če je izvirno dolg in to posebno v jednini, izjemno tudi v dvojini in množini po sledu jednine. V. vrsta (a-vrsta). 1. razred, priponka a ostaja tudi v sedanjikovem d elj 1 u. § 61. Primer: delati, a) sedanjikovo delilo drla-, b) nedoloč-nikovo deblo drla-. a) iz sedanjikovega delila: 1. sedanjik. jedn. 1. dčla-m igram — 2. dela-š igraš dela-j igraj, igraj mi 3. dela igra dela-j igraj dvoj. 1. dela-va igrava dela-j -va igrajva 2. dela-ta igrata dela-j -ta igraj ta 3. dela-ta igrata dela-j -ta igraj ta množ. 1. dela-mo igramo dela-j •1110 igrajmo 2. dela-te igrate dela-j -te igrajte 3. dela-jo igrajo dela-j -te igrajte . deležnik sedanjikov tvorni : deldje delajoč. 2. velevnik. h) iz nedoločnikovega delila: 1. nedoločnik drla-ti; 2. name-nilnik delw4; 3. deležnik tvorno-pretekli I. pri-dela-v, pri-dela-rši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. dela-1; o. deležnik trpno-pretekli dela-n. Stsl. a) 1. dela-jo, ješi itd., 2. dela-j, jve itd., 3. dela-je, -joštb, 4. dela-jemz, 5. dčla-alii; b) aor. B. II. 1. dela-hz, dela. drla, dela hove, dela-sta itd. Opazka O naglasu. Izglagolski glagoli na -dvam, -evam imajo in držijo tu naglas ' stalno na svojem samoglasniku: okopdvam, omedlevam, prim. okopdvati, okopdvaj, okopdvajte; toda -pihaj, pihdjva zraven pi-hajva : nedol. pihati, izvirno pihati, prim. vrsto IV. 2. razred. Na mestu n e d o 1 o č n i k o v e priponke a je v s e d a n j i k o v e m deblu priponka (osnovni s 1 o g) j e^ § 62. Primer: ordti, a) sedanjikovo deblo or-, osnova or-je (prim. kaz-, kaže iz kaz-je), h) nedoločnikovo deblo or-a- (kaz-a-). a) iz sedanjikovega debla: 1. sedanjik. j 2. velevnik. 1. or-je-m kažem —' 2. or-je-s kažeš or-ji (orji) kaži 3. or-je kaže or-ji (orji) kaži 1. or-je-va, orjeva kaževa or-ji-va, orjiva kaživa 2. or-je-ta, orjeta kažeta or-ji-ta, orjita kažita Q O. or-je-ta, orjeta kažeta or-ji-ta, orjita kažita 1. or-je-mo orjemo kažemo or-ji-mo, orjimo kazimo 2. or-je-te, orjete kažete or-ji-te, orjite kažite o O. or-jo, orjejo, orjejo kažejo or-ji-te, orjite kažite mnoz. 3. deležnik sedanjikov tvorni: orje, orjoč ali ordje. b) iz nedoločnikovega debla: 1. nedoločnik ord-ti; 2. name-liilnik ora-t; 3. deležnik tvorno-pretekli I. ras-ora-v, raz-ora-vši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. ora-l; 5. deležnik trpno-pretekli ora-n. Pri tvoritvi sedanjikove osnove se godijo iste prikazni, kakor v IV. vrsti pri tvoritvi trpno-preteklega deležnika; vsled osnovnega sloga se namreč debelska soglasnika r l mehčata, t d se menita v c j, po p, b, v, m se vriva l, goltniki in šičniki pa se spremenjajo v nebmke: ora-ti, or-je-m; metati mečem iz *met-je-m, gloda-ti glojem iz *glod-je-m ; kopa-ti kopijem iz *kop-je-m, gibati gibljem iz *gib-je-m; mika-ti mičem iz *mik-je-m, laga-ti lažem iz *lag-je-m, diha-ti disem iz *dihje-m; klicati kličem iz *klic-je-m, veza-ti vežem iz *vez-je-m, bri-sa-ti brišem iz *bris-je-m. Mnogi glagoli se spregajo po 1. in 2. razredu : sipati, tipati, šči-pati; gibati, zobati, zibati-, dremati; v sedanjiku : sipam in sipljem, Stsl. a) 1. or-jo, ješi (kličo, kličeŠi, kapljo, kaplješi § 18), 2. orji, orjave in orjive (§ 6 b, op. 1,1). 3. orjq orjoštb, 4. orjemi, 5. orjaahi. b) aor. B. II. 1. ora-hi, ora, ora, ora-hove, ora-sta itd. tipam in tipljem; jednako beketati, blesketati, gogotati: beketam in bekečem, blesketam in bleskečem ; tudi peljati peljam in peljem; na vzhodu se čuje tudi: davljem, vlčvljem, umivljem, popevljem, šivljem mesto in zraven davam, vlčvam, umivam, popevam, Šivam. Glagoli klati, plati imajo v sedanjiku koljem, poljem; stlati štetjem; primeri iz 3. razreda zvati zovem, brati berem. Opazka o naglasu. Izglagolski glagoli imajo tu na korenskem samoglasniku naglas če je imel podstavui glagol o e ali polglasnik a: polažem: položim, natačem: natočim, ogrebljem: ogrebem, ukrepljem: ukrenoti (krčp-), okrečem: okrenoti (kret-), potepljem se: tepem, ogibljem (y) : ganem (g~ob-), osipljem, pomicem zamičem (y); meknem (mik-); pa tudi glagoli brišem, kapljem, kličem, mažem, pašern (pripaše svitlo sablico), režem. 3. razred. § 63. Sem spadajo korenski glagoli, kojih koren se končuje na soglasnik; v nedoločniku nastopi a z večine kot stopnjevalui okrepek (§4, op. 1, b, /?); v sedanjiku stoji samoglasnik na 1. stopnji (§3), poln ali oslabljen; primer: koren br- (iz bur-), a) sedanjikovo deblo ber-, b) nedoločnikovo deblo bra-. a) iz sedanjikovega debla: 1. sedanjik. jedn. 1. ber-e-m 2. ber-e-š 3. ber-e dvoj. 1. ber-e-va, bereva 2. ber-e-ta, bereta 3. ber-e-ta, bereta množ. 1. ber-e-mo, beremo 2. ber-e-te, berete, 3. ber-o, berejo, berejo 3. deležnik sedanjikov tvorni: bere, beroč. b) iz nedoločnikovega debla: 1. nedoločnik bra-ti; 2. name-nilnik bra,-t; 3. deležnik tvorno-pretekli I. e-bra-vši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. bra-l; 5. deležnik trpno-pretekli bra-n. 2. velevnik. ber-i (beri) ber-i (beri) ber-i-va, beriva ber-i-ta, berita ber-i-ta, berita ber-i-mo, berimo ber-i-te, berite ber-i-te, berite Stsl. a) 1. ber-o, -eši, 2. ber-i (in bur-i), -eve, 3. ber-y, -oštb, 4. ber-omz, 5. ber-eahz. b) aor. B. II. 1. bra-hi, bra, bra, bra-hove, bra-sta itd. Brati, prati, gnati imajo v sedanjiku berem, perem, ženem, na Notranjskem renem, primeri moreni iz možem; zvati zovem; žgati žgem (stsl. žhgo, žbžeši), tkati tečem (tbčem, tcem, hčem in hkem), 3. 11111. tko, zraven pa tudi tkem in po V. 1. tkani (stsl. tzko, tzčeši), phati psem. si 4. razred. § (54. Sem spadajo korenski glagoli, kojih koren se končuje na samoglasnik, v nedoločniku je a oziroma ja podaljšek, v seda-njiku je osnovni slog je; primer: koren se-, a) sedanjikovo deblo se-, oziroma osnova se-je-, b) nedoločnikovo deblo seja- iz se-j-a-. a) iz sedanjikovega debla : 1. sedanjik. 2. velevnik. jedn. 1. se-je-m — 2. se-je-š se-j (sej si) 3. se-je se-j dvoj. 1. se-je-va se-j-va 2. se-je-ta se-j-ta 3. se-je-ta se-j-ta množ. 1. se-je-mo se-j-mo 2. se-je-te se-j-te 3. (se-jo) sejejo, sejo se-j-te 3. deležnik sedaujikov tvorni: se-je, se-joč. b) iz nedoločnikovega debla: 1. nedoločnik seja-ti; 2. name-nilnik seja-t; 3. deležnik tvorno-pretekli I. po-seja-vši; 4. deležnik tvorno-pretekli II. seja-l; 5. deležnik trpno-pretekli seja-n. Zraven bljuvati, djati iz dejati, Jejati in lijati, rvati, snovati, suvati, trovati imamo tudi oblike po vrsti I. bljuti, deti, liti, ruti, snuti, guti in truti; oblike bljuvati in bljuti, djati in deti itd. v sedanjiku nimajo razločka, ampak obojim oblikam odgovarja bljujem, dejem itd. Mesto smejem smeješ (stsl. smejo smejeŠi,) čuje se tudi po V. 1. s meja m smejaš in po III. 2. smejim, smejiš. Zraven sijem, sejem, bljujem, kljujem, pljujem, sujem se čujejo tudi oblike po V. 1. sijam, sejam, bljuvam, kljuvam, pljuvam, suvam, primeri kmetujem in kmetuvam. Stsl. a) 1. se-jo, -ješi, 2. sej, se-j-ve, 3. se-je, -oštb, 4. se-jemz, 5. se-jaahz; b) aor. B. II. 1. seja-hz, seja, seja, seja-hove, seja-sta itd. YI. vrsta (n- : žan-jem), 15. I (vHk-: volk), 16. r (mrrbh- : mrk-noti), 17. e (beg- : beg-noti), 18. y (kijp- : kyp-eti), 19. c (ves- : ves-ati), 20. o (stop-: stop-iti). Koren stoji v naj krajši obliki v onih besedah, ki imajo v korenskem slogu slogot-vorui r ali I in poluglasnike i. ali t (pomlajeni a ali e); v naj krepkejši obliki pa v onih, ki imajo naj krepkejše samoglasnike; bližja sorodnost besed z istimi ali postavno premenjenimi samoglasniki in soglasniki naslanja se na sorodnost samoglasnikov § 2—10 in soglas-nikov § 17—24. Končnice, § 73. Končnice so postale iz zaimenskih, pa tudi iz glagol-skih korenov. Razločujemo končnice pri sklanjatvi in spregatvi (skloiiske, osebne končnice) in priponke (Suffixe); zadnje podaljšujejo koren v deblo. Na koren se stavi ali jedna priponka ali več, p. per-ot, per-ot-n-ica. More pa jedna in ista priponka biti prva (prvotna) ali druga oziroma neprva (drugotna), n. p. i ca v besedi žanjiea je prvotna, v besedi perotniea pa je ica drugotna priponka, ker je zadnja beseda izvedena iz besede peroten, ki je sama že prilog iz samostalnika perot. fr - V) Tvoritev imen in glagolov. § 74. Na glagolu so deležniki imenske tvoritve in so postalt, iz korena ali iz glagolskega debla s pomočjo primernih priponk; Mizo jednako postajajo vsa imena, samostalniki in prilogi);(lledoloč-nik je dajalnik ali mestnik pojemskffga samostalnika po III sklanjatvi; namenilnik je samostalnik tožilmk po IV. sklanjatvi.' Na določnem glagolu, t. j. v zuauiluiku in v velevniku so oblike tudi sestavljene, kakor samostalniki in deležniki. Razlika med imeni in glagoli obstaja v pregibu. Imena se pregibljejo po (številu in) sklonu ter značijo njihove končnice razmero proti drugim besedam, glagoli pa se pregibljejo po (številu in) osebah ter kažejo njihove končnice razmero med 1., 2. in 3. osebo (in število njihovo). Ta glagolska premenjava je vzrok, da sta v glagolu pomen korena in pomen osebne končnice, ki sta med seboj spojena, ostala oba živa in se med seboj drug na drugega nanašata. Z drugimi besedami glagol v znanilnem in velevnem načinu je stavek (Satz) in ima v osebni končnici osebek (Subjekt) in v korenu povedek (Praedikat) t. j. oba poglavna člena stavkova. Imamo po tem takem iz korenov in iz glagolskih debel dvoje besednih razpolov razvitih, namreč glagole in imena: imena so samostalniki, prilogi in števniki in iz njih so se razvili novi glagoli (jzimenski), drugotna imena, v utrjenih oblikah tudi čestice (particulae : prislovi, vezuiki, predlogi). Zato se deli vse slovotvorje iz pomenskih korenov v dva razdela, A. v tvoritev glagolov in B. v tvori-tev imen. A. Tvoritev glagolov, oziroma glagolskih debel. § 75. Mnogo glagolov ima dvoje debel, tako da se nekatere oblike stvarjajo iz jednega, druge zopet iz drugega debla, in to tako prvotni korenski glagoli kakor drugotni izimenski in izglagolski glagoli ; jedno deblo je nedoločnikovo, ker se iz njega stvarja med drugimi oblikami tudi nedoločnik. drugo deblo pa je sedanjikovo, ker se iz njega stvarja med drugim tudi sedanjikov znanilnik in ve-levnik, n. pr. bra-ti, ber-em; bra- je nedoločnikovo, ber- pa sedanjikovo deblo, br- iz bbr- je koren, t. j. (najkrajša) oblika, iz katere se jasnijo vse druge oblike* iste in sorodnih besed. I. vrsta. N e d o 1 o č n i k o v a d e b 1 a b e z priponke. § 7(3. Sem spadajo le korenski glagoli, deblo je večinoma koren sam; nedoločnikova končnica se pritika neposredno na koren, n. pr. nes-ti. Sedanjikov znanilnik ima koren podaljšan z osnovnim samoglasnikom ali slogom, t. j. s priponko e ali (v krepki obliki) o, je ali jo : nes-e-š, . . neso iz nes-o-nt'b, p i-je, pi-jo iz pi-jo-ntrb. Ta e ali je oziroma o ali jo ima tu jednak pomen, kakor pri srednjih samostalnikih o ali je, pri ženskih a ali ja, pri možkih stsl. i ali j b (sel-o, pol-je, rob-i>, -a). Na osnovni samoglasnik se pritikajo osebne končnice. Sem spadajo ti le koreni: 1. gnet- driicken, met- werfen, fegen, met- riihren (die Butter), juid- fallen, plet- flechten, rast- wachsen, ret- begegnen : srel - srečal stsl. sh-resti (rešto), cvht- bliihen, bled- phantasieren, hod- ste-olien, bred- waten, ved- fiihren, gred- gehen, god- geigeu, rnusi-cieren, lira,d- stehlen, pred- spinnen, (sedem) sed- sieh setzen, sld-gehen : šel, jed- essen. 2. gryz- beissen, les- sehleichen, mVhz- melken, ziehen (izmotati se), nes- tragen, pas- weideu, tres- schutteln. 3. hrop- keuehen, Meja- sehliessen, sop- heftig atmen, s-bp-schiitten : spem nedol. su-ti iz *s-bp-ti (prim. lat. dis-supare), tep-peitschen, schlagen, čnp- schopfen, schlurfen, greh- graben, dHb-aushohlen, zeb-: zebe me friere, slcul- rupfen, šiv- leben : živoč, plčv-jaten, šbv- liiihen je sprevržen v ši. 4. beg- fliehen : beči ev. Zagr., dig- heben : diči ev. Zagr., vh,k-vlšk- ziehen, pek- baeken, rek- sagen, tek- lanfen, fliessen, th,k-tolk- stossen, mg- werfen, leg- sedanjik leg- ]egeu, v Zilski dolini idenžem briite aus, mag- konnen sedanjik morem iz možem, preg-spannen, sek- hauen, hacken, strig- das Haar scheren, stri.g- streg-bedienen , anflauern izvirno : sorgen, seg- reichen, pbh- stampfen : j)bšen'b, a, o v besedi pšeno in pšenica. 5. ži,m- pressen, jbm- nehmen, žhn- sehneiden, ernten, kh,n-koln- fluehen, nun- zerreiben, pbn- spannen, Un- sehneiden, hauen. G. ml- malen, vr- drehen, sehliessen,•quellen, sieden, šr- ver-sehlucken, dr- schinden,t tr- brechen, wischen, dringen, mr- sterben, pr- stiitzen, auf uud zumachen, in Streit gerathen (podpreti, od-, zapreti, spreti se), zr- sehen, cvr- prasseln. 7. zna- kennen, da- geben, sta- treten (sedanjik po II.); i-gehen, bi- schlageii, bri- den Bart seheren, vi- (nm)winden, Vbpi-sehreien, gni- fauleu, Mi- keimen, li- giessen, ri- drangeu, dringen, či- ruhen; u- (ob-u- iz-u-) anziehen, ausziehen, blju- speien, du-weheu (iz zemlje duje čad), hrti- rausehen, tSnen, len- schmieden, plu- schiffen, fliessen (prej)lul bo vodo, podplata kri), rju- ru- briil-len, slu- beriihmt sein, snu- das Gewebe aufziehen, su- werfen, stossen (sunoti suvati : kam si ga siila), tru- vergiften; by- sein, dy- riechen, kry- decken, my- wasehen, ry- wiihlen; gre- warmen, de- legen, thnn, pe- singen (sed. pojem), s-wme- wagen, ve- wehen, zre- reifen. II. vrsta. Nedoločnikova debla s priponko no, (ni) (no- ali «7-debla.) § 77. Priponka no ima pomen dovršnosti prim. migati in mir/noti, iu trpnosti prim. vezati iu rejnoti; izimenski glagoli na no so sploh trpni: usalmoti iz suh. Priponko no prijemajo a) koreni, b) glagolska, c) imenska debla: a) beg : pohegno-, na zahodni strani pobegni- entflieheii; brsk : brsno- wegsehnellen ; crkno- krepieren; čep- : počeno- nieder-hocken ; odčesno- wegreissen; počeno- ruhen ; dregno- stossen; drgno- wiirgen ; drzno- se wagen; dr-uzg : zdruzno- zerdriieken ; dvigno- heben; ugasno- verloschen; gib : zagolbno- stecken blei-ben ; glt -. pogoltno- verschlucken ; greb : ogreno- absclianfeln; grt : pogrno- (mizo) deeken prim. srb. razgrtati; gzb : geno-hewegen, nagno- neigen, ogno- se meiden; gob : gynq- sclnvin-den morda iz *])ogybčti poggbati : poggnoti, ggnoti; grez-.po-grezno- (se) einsinken; jeh : odjehno- widerhallen; kap : hano-tropfeln ; Ide,]) : videne,gchliessen; kobno- einstiirzen : dan če na nje kobniti; kljuno- pickeu : (kljukafi klopfen); krhno-sfjhlagen, verletzen; kret : kremi- drehen, riehten; Irk : lekno-ersehreekt werden; prilipno- se passen ; hsk : lesno- erglanzen : hz- : obolzno- ableekeu; malino- hanen; nrhlmo- bewegen; mug : megno- magno- winken, primeri migno- iz migati; mik : umoikno- verstummen, zamolkno- : seme zamolkne, človek za-molkne; mm -.pomenem se erwage; piano- aufspringen; puhnc)-steehen, stossen; pljune,spucken; plz : opolzno- fallen; pokno-bersten, knallen; prask : prašno- kratzen; vino- drangen; regno-sieh spalten; segno- reichen; sek : usekno- sieh schnanzeu; suno- werfen : presunoti se; šino- : kri mu je šinila v glavo, iskra šine, prešine me strah,; štbp : vščeno- kneipen; tejjno-dehnen; tbsk : stisno- drueken; top : tono- ertrinken; trep : treno- blinzeln; ved : veno- welken; tik : vtekno- einstecken ; vez : povemo- stulpen; vi : zvino- verrenken; vihno- aufbie-gen; vrt : vrno- wenden; zino- den Mund aufmachen. Na Vzhodu tudi padna- fallen, kradno- stehlen nedol. krasti. X sedaujiku tudi sta-ne-m. h) kotura- V. ipokoturno- walzen; kyma- : kymno- nicken; rita-: ritno-; zeha-: zehno- gahnen; brljuzga- : brljuzno- ohrfeigen ; skomukno- sicli mucksen; pyha- \pyhno- blasen. c) para : parno- verrecken; usahno- vertrocken; otrpno- er-starren; ovolgno- feucht werden. prim. volhek stsl. vltg-iJcb in vlaga; omladno- jung werden; oslabno- sohwach werden; osladno- siiss werden; oslastno-; oslepno- blind werden; po-tihno- ruhig werden; ožolgno- bitter werden : oreh, ožolgne; ogorno- verderben. prav za prav warm werden : moka ogorne; odlek-noti : odleknolo mu je malo es ist ihm leichter geworden. III. vrsta. Nedoločnikova debla s priponko e (e-debla). § 78. Priponka e se stavi a) na korene, b) na glagolska, c) na imenska debla. Ta priponka čini v slučaju a) večidel zasebne glagole (neutra), ki pomenijo nekako stanje (Zustand): b-uleti. Tem glagolom odgovarjajo često glagoli IV. vrste, ki imajo pomen tvornega djanja, p. bedeti : buditi, živeti : šiviti; zadnjim glagolom nasproti so prvi trpnega pomena. Od druge strani jim odgovarjajo glagoli, ki imajo pomen dovršnosti, p. bežati : pobegnoti, klečati : pokleknoti, imeti : jeti. Tzimenska debla bez predponke pomenijo postajati ono, kar ime kaže: bogateti bogat postajati. Kar se tiče značaja te priponke, je na izkorenskih glagolih podaljšek na korenu, primeri cvesti vrsta I. in evet-e-ti III., živoe I. in živeč III. Goltniki se spremenjajo pred e ali menda bolje rečeno pred izvirnim ja v šumnike : kričati koren krik; nsl. glagoli vršeti, pršeti, glušeti so tedaj novejše tvoritve. Sedanjikova priponka je oziroma jo odgovarja samostalniški priponki ja : sta-ja šte-je-m stsl. čtte-jo. Pri drugem razredu je opomniti, da odgovarja stsl. želčješi nsl. želiš, bogateješi bogatiš; oblike so skrajšane jednako kakor v primerniku stariši starejši iz *stareješi [stare-jas-ja], t. j. iz eje, če, i, Večina glagolov, ki so se spregali v stsl. še po 1. razredu, gredo v nsl. po 2. razredu; morda se je jednako pretvarjanje godilo uže v stsl. a) beža- fliehen, Uešča- glanzen, boja- : ba- se sieh fiirchten, bole-schmerzen, brenea- summen, done- tonen, drča- laufen, drža-halte.n, dyša- duften, globe- einsinken, golča- sprechen, hgte- G* eilen, ječa- achzen, Meča- knien, Jeriča- schreien, kype- in die Hohe gehen, lete- fliegen, lesa- liegen, lešča- se glanzen, molča-schweigen, mole- emporragen, mrze- zuwider sein, muza- die Augen schliessen, mine-, po- meinen, reža- klaffen, se lachen prim. zijati v pomenu kričati, sede- sitzen, skrbe- sorgen, shjša- horen, smrdi- stinken, srhe- jucken, stoja- : sta- stehen, šume- rausehen, tU- glimmen, trpe- leiden, vele- heissen, ride-sehen, vede- wissen, rise- hangen. Nekateri glagoli I. prestopijo tudi v to vrsto v jednakem pomenu : rju- : rjove- brullen, sop- : sope- keuchen, čit- : čte- in šte- lesen, zahlen, živ- : žive-leben. b) ime- haben iz jeti jamem koren jim, iz em, e) iz samostalnikov: zbeteža- krank werden, bobne- trommeln, dane- Tag werden, dovolč- navdole- iz nadovole- zufrieden sein, oglade- hungrig werden, osirote- verwaisen, pobedaste- ver-trotteln, slane- reifen, strani- z ur Seite hangen : sani strane, ume-ti vernunftig sein, verstehen, trebe- iz stsl. prislova trebi prim. gr. xq/j in čes. Ize. Iz prilogov: blede- blass werden, bogate-, zbrzneti morsch werden, bradate-, vodene-, debele-, divja-, ob-, zadrrene-; drobne- male korake delati, zelene-, zoprne- verhasst sein, zrele-reif werden, kopne- in skopnč- zergehen : sneg kopni, kosmate-, krvave-, zamatere- star postati, zaneme- stumm werden, z-, o-medle-, mehča- * jabolka v legi mehčajo, mlade-; nore-, za-rdeče-, oboža- ubog postati, osede- siv postati, osirote-, otešča-stešča- od glada slab postati iz tišti tešč, ohrome-, peša- speša-opeša- ermiiden, prstene- prsten postajati, rumene-, rjave-, tolste-, trohne-, shujša- hujši postati. V tej vrsti je tudi nekoliko s soglasnikom t okrepčanih glagolov: duhteti dijhtčti močno dghati; drhteti, in drhtati sopsti in dregetati po hitrem tekanju, koren dr g-; puhteti ausdiiusten; za-vihtčti schvvingen (meč), koren vth. Pomanjšalen glagol je hripleti. IY. vrsta. Nedoločni kova debla na i (/-debla). § 79. Sem spadajo samo izimenski glagoli. Y podstavo njim služi ime, samostalnik ali prilog, če bi tudi dandanes ne bil več v rabi. Imenska debla prijemajo priponko i, na katero se stavijo ne-določnikova in v sedanjiku osebne končnice: plen, Beute, pleniti Beute machen, pluadern. Priponka i je utegnola postati, kakor pri glagolih III. 2, iz eje, če, e, i; im, iš, i je vsakako kratica iz ejem, ejcš, eje, ali iz ijeni, iješ, ije. — V IV. vrsto spadajoča debla so «) prehodna, ki pomenijo ono črniti, imenovati, v ono spravljati, z onim obda,vati, iz onega rešiti, kar podstavno ime kaže; b) neprehodna, ki pomenijo ono biti, v onem bivati, kar ime kaže. a) izbavi- (iz *izbava) befreien, vollenden (posel); prebavi-verdauen, zabavi- aufhalteu; blazni- argern: blazen; broči- (jajca) iz broč; brusi- scharfen, auswerfen morje vankaje brusi blato Krelj: brus; časti- : čast; čuti- fiihlen : čut; dolži- : dolg; vdomovi- ein-heimisch machen : dom; gaji- les trebiti : gaj; gonobi- pogonobi-ugonobi- verderben verwiisten, zu Grunde richten : gonoba; zgrdi-besclimutzen : grd; grli- halsen : grlo; krati- kiirzen : krat-ek; krivi-kriimmen, beschuldigen -.kriv; sloči- biegen : lojvh; olupi- abschalen : olup; omadeži- beflecken : madež; nadomesti- ersetzen; meči- weich machen : mehek, stsl. mek-iki; razmesari- zerfleischen ; omreži- umnetzen; nadleži- be-lastigen : nadlega; pari- briihen (perilo, sirovo drevo, sode-, otava se pari) -.para; spasi- retten, stsl. szpasz; plavi- schwemmen :plav; pleni- plundern, opleni-. popleni- beschadigen -.plen; prepolovi- halbieren : pol ; prepreči- aufhalteu : prekz; izpridi-verderben : prid; sproži (puško) losschiessen, kor. preg; prti-, naprti- reisefertig machen : prt; rasi- lockern : rah, rahel; robi- nm-saumen : rob; robi- (pfanden), porobi-, porabi- zerstoren, prerobi-zerhauen; porobiti unterjoehen : rob Sklave; roči- reichen -.roka; redi- uahren, stsl. redi Speise; naredi- einrichten : redi Ordnung; uroči-, ura-, vurči- behexen : uroki, uroki kor. rek-; sodi- richten : sodi Gericht izvirno Sitzung; posodi- leihen, (Geld anlegen), na posodo dati, vsodi-; sili-: sila; skopi-: kop; oskruni- stsl. skvrini; smodi- kor. sved-; snaži- : snaga; vstanovi- : stan; ostrupi- ostrlipovi- : strup; teši- uteši- : uteha Trost; teji- driicken, beschweren : tež-bk; trapi- qualen -.trpeti dulden, trap, trapič Dulder; trosi-schuttelu; odtuji- : tuj: zlati- vergolden : zlat; zrni- auf der Hand-miihle mahlen : žme. (povratna): bavi- se sich beschaftigen ; blazni- se sich argern; skrči- se zusammengezogen werden : krč; mladi- se (luna); noči-se; napoti- se; plavi- se : sveča se plavi; oskuti- se : tič se oskuti, kedar mlade zapusti, prim. na skuto iti; solzi- se; ustanovi- se stehen bleiben etc.; posvači- se svak postati; syri- se, podsgri- se gerinnen, syr postati; oteli- se (krava da tele iz sebe); vadi- se, svodi- se streiten, stsl. vada; vtidi- se sich iiben; zvedri- se heiter werden. b) bčelari-; bosopeti- barfuss gehen; de ž i-; dvoji- zweifeln; kožar i- koze imeti; pridi- nutzen; prši- : godina tiha, gda po molom prši; rybari-; roji- wild herumfahren : roj; sedlar i-; sneži-; straži-; trži- ; vedri- t. j. čakati da se zvedri; žrebeti- Fiillen worfen; zažari-anbrennen : žar. Sem spadajo tudi nekatere a) okrepčalne in b) pomanjšalne tvoritve: a) dirjasti- traben :dirja-ti; drgasti- : drgati; podrmasti-zusammen treten; zgrbasti- : zgrbaščen gekriimmt; lomasti-, prilo-masti- mit Gerausch herankommen, zlomasti- niederreissen : lomiti, lomast, -i Ungestum, Getose ; mikasti- : mgkati; drasti- razen : kor. dr-; šumori- larmen; klamotcri- b) životari- armlich leben. Y. vrsta. Nedoločnikota debla na a (a-debla). § 80. Deblo na a imajo a) prvotni, b) izimenski, c) izglagol-ski glagoli. Veljava a-jeva je jako različna. 1. pod V. 1. odgovarja a v izimenskih glagolih priponki i IV. vrste, p. dela-ti : hvali-ti; pri izglagolskih glagolih pa ima a pomen opetovalnosti. 2. Glagoli pod V. 2. so deloma izimenski in izglagolski, deloma korenski; nedoločnikova in sedanjikova priponka sta različni, v nedoločniku je a, v sedanjiku pa je : ropot-a-ti, ropočem iz ropot-je-m iz samostalnika ropot. V izglagolskih glagolih je nodoločnikov a opetovalna priponka: dzh-uo-ti : dijh-a-ti, v izkorenskih je postal po predevu korenskega samoglasnika : kol-jem : klati iz kolti (§ 4, op. 1, b, /3), v izimenskih pa je menda posnetek po izkorenskih tvoritvah ter veže imensko deblo in nedoločnikovo končnico ti, prim. VI. Kateri glagoli so tu izimenski, kateri izglagoski in kateri korenski, ni vsikdar lahko razvozlati; kakor v III. vrsti, štejemo tudi tu h korenskim vse one glagole, ki v korenskem slogu nimajo okrep-čanega samoglasnika: tikati; sicer tudi one, ki nimajo opetovalnega pomena in njim ne odgovarja prvotnejši glagol: solati. Nekateri glagoli se spregajo po prvem razredu in po drugem: dyham in dyšem, devam in devljem; tudi v različnem pomenu, glej skladnjo (glag. opet. sestav, iz vrste V. § 188). H. Pri glagolih pod V. 3. spada nedoločnikov a h korenu: bra-ti iz *bor-ti, sedanjik ber-em; gnati iz gzna-ti: žen-em iz *gen-e-m; nedoločnik ima samoglasnik okrepčan in predjau proti sedanjikovemu po sliki e: o in tort: trat § 4, op. 1, b, /?. (Kot priponka nastopi pri teh glagolih samoglasnik a še le takrat, če prestopi glagol v 1. razred V. vrste in se stori iz prvotnega glagola opetovalni: bra-ti: bir-a-ti (primeri ples-ti: p tet-a,-ti), pra-ti: pir-a-ti, žbga-ti: žigati žagati iz *žeg-a-ti, sla-ti iz s zla,-ti: syl-a-ti dandanes -šilja-ti, m stla-ti: -stilj-a-ti, svati: syv-a-ti, žbva-ti: pre-živ-a-ti). Sedanjiku snovem odgovarja nedoločnik snovati m. zastarelega snuti. 4. Glagoli 4. razreda se razločujejo od glagolov 2. razreda v tem. da se deblo končuje tu na samoglasnik, v 2. razredu pa na soglasnik, deblo je tu ob jednem koren, ki dobiva v sedanjiku priponko -je, v nedoločniku a: se-je-m se-j-a-ti. Tem glagolom so odgovarjali izvirno ali njim deloma še odgovarjajo glagoli I. 7.; ko so zadnji v zgubo prišli, zgubili so podaljšani svoj izvirno opetovalni pomen. V sedanjiku se rabi mestoma tudi oblika V. 1. a) prvotni: bra- lesen, gna- treiben, pra- waschen, sva- rufen; stla- streuen, sla- schicken, Ha- todten, spalten, pla- intr. sich bewegen trans. wegen (pšeno), schopfen; — podaljšani: ba-j-a- fabeln, la-j-a- bellen, li-j-a- giessen, plju-v-a- spucken, Jcov-a- schmiedeu, čes-a- kammen, glod-a- nagen, has-a- zeigen, lurp-a- baden, Mep-a- dengeln, lis-a- lecken, Izg-a- Higen, mas-a- schmieren, or-a- pfliigen, pis-a- schreiben, plak-a-ausschwemmen, ples-a- tanzen, res-a- schlagen, schneiden, lirs-a- wichern, tes-a- behauen, vez-a- binden, sob-a- essen (von der Kernfrucht), švišd-a- pfeifen, syda- mauern, če gre na podlago szd(e~), je tvorjen morda kot opetovalnik, jednako sysati iz sis-a-; tzfc-a- ali tika- webeu, prim. gna iz gma-\ b) izimenski V. 1.: bobna- trommeln: boben; boža- streicheln: bože, ubožec; brzda- ziigelu; čara- zaubern ; dela-; drsha- se (po ledu): drsha; dado- na dude igrati; duša- se: „pri moji duši" praviti; gneva- (/njiva- se sich ziiruen; goijna- murraeln odtod Ogognica; golfa- ogolufa-: goluf; g rablja-: g rablje; igra-; južina- ; keska- kečka- beirn Schopf fassen: kečka ; kesa-se bereuen; konča- : konec; kožuha- Mais enthiilsen : kožuh ; križa- kreuzigen, odkriža- se česa, čemu einer Sache los werden : lišpa- iz lepša- schmiicken; zmadla- schwachen: medel; priča-bezeugen ; pridiga-; razponka- aufhafteln; raja- tanzen: raj (tujka); zaljša- schmiicken; žrda- mit dem Wiesbaum be-festigen; žrtia- na Srnah mleti; obeta- versprechen (nedovrš.): obet, obečati (dovrš.): stsl. veštati sprechen; večerja- : večerja. V. 2.: bobota- plappern; gagata- gackern; gogota- glucken; grohota- se laut lachen; drgeta-, dregeta-, drhta- zittern, sedanjik drgečem drščem; ščegeta- žgeta- kitzeln; klopota- klappern; krokota-krachzen; krketa- : krkače (kokoš) gackseu; lisketa- lasketa- flim-mern; megeta-, magata- flimmeru, mežgeta- megeta- blinzeln, kor. mhg; meketa- mekta- rutteln, kor. mik : pomeketa- wanken machen, razmekace wirft umher; prsketa-, plesketa- : jastreb pleskače; rezgeta-rzgeta- wichern; ropota- poltem; vofotati flattern; zvenketa- klin-geln; kokodaka; kvoka-. c) izglagolski in sicer A. iz korenskih ali prvotnih glagolov (§ 72); pri teh se 1. a prvotnega glagola podaljšuje v a-j-a ali a-v-a: daja-, dava-; vstaja- : nestaja- fehlen; postava- ; poznava-, zaznava; 2. i v i-j-a ali i-v-a : ubija-; počiva-; izliva- ; opija-se; popiva-; poriva stossen, drangen; razvija; 3. u y a-v-a: ob-u-va; su-va-; 4. I oziroma hI v il(j)-a~, prim. § 5 : pomilja-; postilja-; 5. r oziroma tr v er- ali ir-a : zbira-; ocvira-; odira-, podira--, izpira-; podpira-; zapira-; prepira- se; prostira-, prestira-; otira- abwischen; umira-; izvira-; zavira-; ozira-se, ozera- se; požira-; 6. e v e-v-a- : deva- legen, odeva-zudecken ; odmeva- widerhallen; ogreva-; izleva-; popeva-; poseva--, dospeva- eiuholen; zeva- gahnen; 7. y v ij-v-a: dobgva-, prebgva-; sknjva-; kyva- kyma-; izmgva- ; obrijva-mit den Handen jiiten; 8. a v korenskem slogu ostaja, pri-daja se pa a (od 8 do 20) : kapa-; naklada-, odklada-; maha-; pada-; 9. i v korenskem slogu ostaja, podaljšek a kakor pod 8 : podviza- se eilen, sich heben; klica--, 10 —; 11. korenski e se podaljšuje v e prim. § 5 : ogreba-; zaklepa-; pulega-; leta-; pometa-, izmeta-; opeka-; spleta-; obreka-; teka-; potepa- se; 12. korenski o se podaljšuje v a: bada-: bod; obnemaga-, one-maga- zmaga- : dačo zmaga : mog; jednako so tvorjeni: do-garu- : gor; dokapa- pokapa- : kop ; (odmata- : mot-a-); pod-ara- : or-a-; primora- in primara- zwingen iz morem mesto možem ; 13. korenski t, se podaljšuje v g : dyha-; gyba-; kgha-; mgka- (len, volno), izmgka- stehlen, mgca- se; ggbati se; smijea- se schlupfen koren smzk; sesgsa- kor. sls; styka- aus-stechen, spodtgka- se; kysa-; pošilja- stoji m. stsl. syla-; izggnja- je neorganično mesto izggbati; 14. korenski l se podaljšuje v i (e): ocvita-; naeinja-; zaklinja-; miga- ; spominja- ; niza- nabirati na nit ali travo jagode; napenja- na-pinja-; svita-; šiva-; p reževa- preži va- ; obima- objema-; obžiga; 15. slogotvorni l (ol « Iz) ostaja-, golta- : pogoltnoti; 16. slogotvorni r (rz) ostaja: zamrza-; 17. e v korenskem slogu prvotnega glagola tudi tu ostaja: bega- ; izveda-; iz-pleva- ; seda- : sed- ; pojeda-, zajeda,- mit beissenden Worten behandeln; 18, •—; 19. e ostaja: pokleca- hinken; leča- se sieh streeken, kor. lek; preja- herausspringen : sočivje preža, glavice od lanu se prezajo, kor. preg springen; vpreza- an-spannen; sega- ; raztresa-; zateza- (besede), izteza-, poteza-; 20. o ostaja: poka- : srb. puca- : poknoti. B. iz drugotnih glagolov in sicer: iz III. vrste: zgolčava- se; gostoleva- : tiči gostolevajo; ome-dleva- ; prešteva- ; veleva,-; iz IV. vrste: zadovolja- : zadovoli-; blagoslavlja- : blagoslovi-; nakalja- anpfahlen : nakoli-; razmišlja-; umarja-; neorganično je primarja- : mog; zmerja-, ozmerja- tadeln; primerja-; zaganja-; učenja- : ceni--; pušča- -.pusti- ; prirašča -.prirasti- ; privaja- : vadi- ; spre vaj a- : vodi-; pogaja- : godi-, nagaja- komu; ponuja- : nudi-; poja- se : podi-; nareja- : naredi-; vsaja : sadi-; svaja- se : svadi-se; vzhaja- (solnee) : hodi-, dohaja- se geziemen, obhaja-, zahaja-; preeeja- : cedi- ; skaplja- : skopi-; vtaplja- : topi-; zabavlja- : bani-; dogotavlja- : gotovi-; muvlja-nje; ponavlja--, stavlja-; spremlja--, premi- iz premz; ugaja- se : goji-; nadaja-: doji-; zvaža-: vozi-; poraza- schlachten : razi- : reza-; polaga-; lama-: zlodi ga lama : lomi-; razmaka- : moči-; sveta- : zorja je, svetala; skaka-; stopa- : stopi-; taka- schieben, dotaka- dole vati, pretaka- : toči-; hgta-werfen : hijti-; veliča-, izveliča- ; poroča,- : poroči-; iz V. vrste: doletava-; dohgtava-; dočakava-; dojahava-; za-drgava- se schaudeni; zadrcava- antreiben; zapeljava-; zapovedana-; zasmehava-; zvrtava-; zehjhava-; ziskavazmgkava-; izpisava-; izdolbava-; izmišljava-; izpolnjava-; mpuhava- se, opuhava-; ob-švava-, podšvava-, prišvava- mesto ob-, pod-, prišiva-; ogledava-; ogrijzava-; odghava- ; omrzava-; osmi/kava-; povekšava-; podko-pava- ; podučava-; pokarava-; pokopava- ; počehljava- ; prerezava-; razdeljava-; razsulcava-; skašljava-; jenjava-. V vrsto V. spada naj več okrepčalnih in pomanjšalnih tvoritev: 1. izimenski glagoli, kojih deblo se končuje na t, k. Naj bržej iz-glagolske tvoritve so 2. na r, l, n; 3. na k, h; 4. na c, s. Je li pomen pomanjšan ali okrepčan, ni vsikdar lahko odločiti. 1. lomasta- larmend kommen; čvrkuta- zwitschern; vrzuka-vrzel od- in zapirati; skomnka- munkeln; cvrzuha- knarren če se glodata lesa; — vijuga- -.potok se vijuga. 2. česra- hecheln : česa-; zbežijo,- hervordringen : čreva bodo iz tebe zbežljale, iz klobase meso bežlja : beža-; čehlja- počehljava-ein wenig kratzen : česa-; drglja- krabbelu : drga-; jeclja- stottern : ječa-, kor. jek; jezlja- schwatzen, schmollen; krevlja- (skornjo) ab-schiirfen : krevljast : kriv; medja- erweichen, verweichlichen; noslja-naseln : *nosa- : nos; pijhlja- sanft wehen :pyha-; rezlja- schnitzeln ; skaklja- hupfen; smehlja- se; šumlja- sanft rauschen : šume- -. trklja-leise klopfen; tadja- turehtsam herumtappen : tava-; vohlja- fla-ckern : sveča grdo vohlja, veter prijetno vohlja; *prqzlja- : prezljaj, t. j .len ki se preža, drugi je lenovec; *prhlja- : prhljaji Schuppen; *občutlja- : občutljaj. Pomanjšalni glagoli so tudi: brenklja- klim-pern; gomizljo- wimmeln; žvenklja- klingeln; miglja- (z očmi) blin-zeln; regija- quacken ; srMja- langsam schlurfen; godrnja- murren: tu se pomanjšanje ne čuti več. 3. ajeka- anjčka- prim. hojo- hajka- liegen, in spančka- sclila-fen; backct-, becka-, bocka-, boska- leise stechen; držka- sanft halten ; gledka-; stopka-; sedka-; zgbka- : ztjba-. K stvarja tudi iz medmetov in imen glagole, ti niso pomanjšalni: hajka-, ha j klicati; javka-; posehka- sich absondern; repka- pri delu zadnji ali zadi biti; sanka-se, senka- se : sani; prička- se, stfeiten, sprička- se sich zertragen; štirka-, šestka- dreschen zu vieren, zu sechsen: bzika- spritzen, Mesen; bzi/ca-: živina bziče (bezga); mrjavka-, miavka- miauen; dobrika-; boleha- krankeln. Povečalni so: sopgha- keuchen, prisopiha- : sopa-; udri/ha- schlagen. 4. mdrcava- antreiben : drJca- laufen (kam pa drkas); krevsa-lieim Gehen mit einem Fusse an den andern anstreifen; vrtevsa- : vrte-\ plasa- -. ogenj plasa tiackern: čes.plaje plapola-, petasa- mit den Fiissen ausschlagen : *peta-, kakor kopitati. Podvojene oblike so: brbra- plappern; frfra- flattern; grgra- gurgeln; mrmra- mur-melu; vrvra- sieden : kaša vrvra. VI. vrsta. Nedoloenikova debla na ova (ora-debla). § 81. Glagoli VI. vrste so «) izimenski, b) izglagolski. Pri iz-imenskih glagolih je ov podaljšek imenskega debla, kakor v 111110-žinskem rodilniku možkih samostalnikov; a tvori nedoločnikovo deblo kakor v vrsti V. 2.: gospod gospodov gospodov-a-ti; v sedanjiku je priponka -je kakor pri glagolih V. 2, in ov oslabljen v u : gospodu-je-m. Pri izglagolskih glagolih je podstavna oblika opetovalni glagol na ava: učiti podučevati iz in zraven poduča,vati; oslabljenje av v ov (ev) in u je staro. a) banom- ban biti; bogova- prerokovati; darova-; domova-; dolgova- dolžen biti; gladova-; gostova- ; osebenkova- After-partei sein; hyševa-; kmetova-: koledova-; kraljeva-; kupčeva- : kupec; mirova-; moževa- stolz sein; nočeva- ubernachten; obedova-; paberkova- :paberki; potova-; poslova- -.posel; pra-snova- : prazen; praznikova- : praznik; sosedova- sosed biti; sejmova-na sejmu biti; skopava-skop biti; stanova- wohuen; strahova- v strahu imeti; verova-; vojeva- ; znamenova- ; b) iz II. vrste: izgpiova- : izgijnoti; iz IV. vrste ali posredno iz V.: zgrbljeva-: zgrbi-, zgrblja-; nakajeva- : nakadi-; ukanjeva- : ukani- tauschen; krščena-: krsti-, Jcršča-; podnečeva- aufeuern : neti-; spremljeva-; za-pušeeva- : zapusti- , zapušča-; riševa-; postopljeva-: posvi-čeva-; razsvečeva-; prisvojeva-; oznanova- : oznani-, primeri: pozabljeva-, ljubova-, kupova- : pozabi-, ljubi-, kupi-; iz V. vrste: vdobrihova- besanftigen -.dobriha-; ugasova-: stsl .ugaša-; objedova- : objeda- ; pokopava-; odkgmova-; pre-metova-; smrzova-; oplakova- abschwemmea; izpraševa-; na- pyhova- se; srečeva- : srgča-; rtičeva- friihstucken : ruČa poskakova- ; iztegova-; potrkova-; obezova- : obgea- : veza-; za-povedova-; obečeva- zraven obečava- : vet- ; ozerova- se; pre-žvekova-. Pomanjšalni glagoli te vrste so stvorjeni s soglasnikom k: pomenkova- se, pohajkova-, poleškova-. Op. Glede tvoritve nepravilnih glagolov (bez osnovnega samoglasnika) zavračamo na § 41, a) in § 66. R. Tvoritev imen. Imena so samostalniki in prilogi in so prosta ali sestavljena. I. Prosta imena. § 82. Prosta imena so a) izkorenska, t. j. tvorjena iz korenov ali korenskih glagolov, b) izglagolska, t. j. tvorjena iz nekorenskih glagolov, c) izimenska, t. j. tvorjena iz imen. Izkorenska iif izglagolska tvoritev imen je prvotna (I.), izimenska pa je drugotna ali stranska (II.). Tvoritev se vrši s pomočjo priponk, ki so glede dotične tvoritve tudi prvotne (I.) ali drugotne (II.). 1. priponka a. § 83. Ta a (iz zaimenskega korena a) se kaže na ženski h samostalnikih (in prilogih ženskega spola) sklanjatve 1. v imeuovalniku, n. pr. žena, v množinskem mestniku in prodniku, n. pr. žena-li, žena-mi. Oslabljen je ta a v stopnjo o (§ 4) na možkih in srednjih samostalnikih sklanjatve II.; ta o se kaže v jedninskem imeuovalniku in orodniku srednjih in v orodniku možkih samostalnikov, n. pr. selo, selo-m, grado-m; v imeuovalniku možkih samostalnikov je v stsl. -t, ki v nsl. odpada. Priponka a je I. prvotna in II. drugotna, kajti po značaju podstavnega debla je tvoritev I. prvotna in sicer a) izkorenska, b) izglagolska, II. drugotna ali izimenska. I. prvotna tvoritev. a) izkorenska. Korenski samoglasnik ostaja ali se krepi po stopnjah (§ 4): I. v a-vrsti. 1. korenski a ostaja, n. pr. prikas-ati : prikaz, pripad-em : pripad; priklad, zaklad Schatz; — zaklada Pfand, poklada Futter. .. i k 2. korenski o. ostaja, n. pr. pokop-ati : pokop; krop, skok; kosa, vodo. Tako tudi korenski o: kos Stiick, rob Saum, pok, razpok. 3. korenski e a) ostaja, ali se /?) krepi v o: a) pogrčb-em : pogreb, zagreb "Danim, sklep, oklep; — žena, lega : jabelko v lego dati, opeka Ziegel :pek glagola peči; — felo. /?) klep-:oklop, bred-: brod, greb-: grob, rek- : rok Ansage, Frist, obrok, prerok, s-rok, ot-rok (in-fans), urok (vrok). vzrok; tek- : tok, potok, o-tok, zatok ; — s-toka Enverb, ntoka Znfluclit, pa-toka Trebermost. Tako tudi «) korenski e in ft) o: a) vez, zarez, podvez : /?) voza Kerker, pre-voza Verband. 4. korenski e a) ostaja, ali se /?) krepi v a: a) sosed', n-jčda Kaubvogel^ eu-sMa Hinterhalt, preseka, (i) pre-laz : lez-em, ob-raz : rčz-ati, vsad * vsedena zemlja po plazu, plaz : plez-ati. 5. korenski r iz hr zr ali rz ima v slovotvorju te le prikazni: a) .ostaja, ali se krepi in to /3) pred samoglasniki in ob koncu besedo v oblike 1. er, 2. čr navadno ir. 3. or, 4. ar; y) pred soglasniki pa se krepi po § 4, op., in sicer: 1. mesto Hert v oblike tret, 2. mesto *tort v oblike /ni/. 3. v trot. n. pr. a) vrh, prt, srp; — o-tr-e (množ.);, kar se otere; prga, črta; — brdo. /3) 1. br-:pober; dr : pazder Age, kozoder, oder Geriist; srakoper; — bera Samm-Inng, dera Riss, napera Radspeiehe; 2. dr-: dir iz *der: v dir iti, tir, vir izvir, žir požir, povir Schilf (koren rr- pomeni vezati, prim. veriga, vrv, povir je zato * rezilo), pre-pir; 3. br: zbor, predor Durclibrucb, mor pomor, pod-, za-, razpor, prostor, zavor; podvojica je mrarnor Werre iz korena mr- v pomenu mleti; — predora, podpora; 4. par spar Dunst; —para Dampf, Tliier-seele; y) 1. greh, kres; — smrčka, sreda; 2. mrak : mrknoti, mraz, prah, vrat. strah; — brada, sraka; 3. grom : grm-eti, grot, ostrog Lager : str g strčei strašiti. © korenski l iz hI, zl ali h ima v slovotvorju te le prikazni: ci) ostaja, in sicer 1. pred samoglasniki prosto, 2. pred soglasniki v obliki ol (v govoru navadno u iz l), ali se krepi, in to /?) pred samoglasniki in ob koncu besede v oblike 1. ei, 2. il iz čl, 3. ol, 4. al, y) pred soglasniki po § 4, op. 1. mesto Helt v tlet, 2. mesto *tolt v tint: 'a) \.kl-: okla Hauzahn, naMo Amboss; ti-: tlo Boden navadno v množ. tla; 2. rolk : vik- vlečem; — rolga Goldamsel. (!) 1. pl-: pe-pel iz po-pel (kar je popaljeno); stl-: naštel in štela, 2. ml-: mšl (prepad, kjer se melje pesek ali suha zemlja); w// mergelartige Erde, podmel Grotte; 3. podmol Uferbruch, podvojica je ml a mol Abgrund iz mol-mol (mla- : trat), tako tudi gla-gol iz korena gl- govoriti; stl-: stol, prestol, podstol pošto! Schuh; dol; kol, zakol, prakol; 4. val Woge; hvala-, skala; y) 1. obleka, preobleka iz ob-vleka koren vik-; — mleko; 2. vlaga : volh-ek iz stsl, vlig-zkz feucht; tlaka. IT. v »-vrsti. 1. korenski i a) ostaja^/?) se krepi sred besede (pred soglasniki) y šff) ob konim (pred samoglasniki) v pj, n. pr. o) tih, živ; — liripa, škripa , zima , (!) u-teh-a : tih, ves Dach-geriist : vis-eti; y) boj : bi-ti (prim. na-, po-, pod-, prš-, u-, za-boj), povoj : vi-ti, gnoj : gni-ti, loj-.li-ti, *soj v besedah pri-soj-cn, osojen iz ot-soj-en : si-jati, šoja stsl. soja : ms. si-vo-voronka (« šivov rani: a).,, 2. korenski t iz i «) ostaja ali se (!) krepi v e ali i, n. pr. a) šev, prišev -. šir-ati, (!) svet, svit: svht- glagola svanoti iz svht-noti. III. v M-vrsti. 1. korenski u a) ostaja, /S) ob koncu (pred samoglasniki) se krepi v ov av, n. pr. a) ud, gnus, kup, kur, lub Bast, hrup, šum ; — kljuka, kura, šuma; (!) kov : ku-jem;—pod-kova; osnova : snu-jem, slava : slu-jem, otava : tu-, trava : trn-. 2. korenski y a) ostaja, (!) se krepi v u, y) v va, <)) ob koncu (pred samoglasniki) v ov in av, n. pr. «) pih iz pijh-i; tako tudi zvik Sitte, griz, hip; — riga Biilpsen, vika Geschrei, ziba, gizda; (!) puli, napuh : pgli-; tik, nauk (: zvyk); y) kvas prim. okgsne; d) rov : ry-ti, krov : kry-ti; — za-bava : by-ti. 3. korenski t iz u a) ostaja ali se krepi (!) v y, y) v u, n. pr. a) sep stsl. szpz : syp-ati: su-ti, kes : kysa se; (!) dih iz dyh : dih-noti; — nadiha zraven naduha, bik iz byk : bzk-noti, bušati prim. bitka Larm; y) kruh : krhnoti, smuk : na sm.uk sprungweise, — smuka Pflugschleife : pre-smzk-noti; strug Drechslermesser : stržcm. b) i z g 1 a g o 1 s k a t v o r i t e v. Vrstni samoglasnik odpade pred priponko. 1. iz glagolov IV. vrste. n. pr. sliiž : služi-tl, zabel : zabšli-ti (bel), oeist Lauterkraut : oeisti-ti; — stava Einsatz "VVette Ban: stavi-ti, obljuba : obljubi-ti, zabloda : zablodi-ti se. 2. iz V. vrste, n. pr. lišp iz Hepš : Išpša-ti, oklic : oklica-ti, voh povoji : voha-ti. 3. iz VI. vrste, n. pr. cšlov Kuss : celova-ti. / II. drugotna ali izimenska tvoritev. Na imenu odpade končni samoglasnik pred priponko (z, a, o), n: pr. trinog iz trinog-z : (stolec, hi ima tri noge); stanoga : sto w6g imajoča si rotira ; napota : kar je na poti; gospoda : (več gospodov ali gospodstvo). Op. Sem spadajo sestavljeni prilogi, n. pr, belo-rok iz belo-rok-i, zlato-las, trdo-vrat, itd.; od tod potem n. pr. trdovrat-en, trdovratnik. / priponka il § $4. ^Priponka i se nahaja v besedah sklanjatve III.; kaže se ta i v jedn. rod., daj., mest, itd., u. pr. niti) v~je(Tn. im. in tož. je i oslabljen v stsl. v t, v nsl. je t odpal. V jedn. so zvečine le ženski samostalniki, v množ. pa tudi možki, 11. pr. ljudje iz Ijudi-je, gospodje iz gospodi-je, v jedn. gospod gospoda, v stsl. pa gospodi gospodi po sklanjatvi III. Tvoritev je I. prvotna, in sicer a) iz-korenska, n. pr. jed, r. jedi, njed Grimmen, črrojed, kop, laž iz lzg-b (po § 19, 1, a, d), rast, vez; ved, poved, za-, prepoved itd. b) izglagolska, n. pr. zmes Gemengsel : zmesi-ti, ndat -. mla-ti-ti, zvrat Pflugwende : vz-vrati-ti, pomlad , spomlad : pondadi-ti se itd. II. drugotna ali izimenska, 11. pr. gol goli obeljeno drevo: gol, a, o; raven, i: raven a, o; na sami: sam, a, o; dosti, do siti: syt, a, o; peter, i, n. pr. g peter jo vozi -.peter, a, o; jednako četver, sedmer itd. Sem spadajo tudi prilogi žal, 11. pr. žal beseda, sovraž, 11. pr. on mi je sovraž, stsl. sovraži,; ober&č je prislov iz jedn. tož. (prim. lat. partim). Tudi glavni Stevniki pet stsl. petb, šest, sedem, osem stsl. osnih, devet, deset so postali iz vrstnih: prh, a, o itd.; četrt, i pomeni četrti del : četrt, a, o. » 0) priponka u. § 85. Priponka u se nahaja v možkili besedah izvirne sklanjatve IV.; pred samoglasniki prehaja u v obliko ov; ov se rad vriva v jednosložne besede sklanjatve II. Besede izvirne IV. sklanjatve so se sprevrgle v II. razven posameznih sklonov, ki imajo končnice u ali ov. Tvoritev je I. prvotna, n. pr. dom, stsl. dom z iz domu, daj. domov iz domovi, sin sinu. Ženske besede izvirne IV. sklanjatve so se končale na y in so se sprevrgle v I. ali III. sklanjatvo, n. pr. tikev ali tikva iz tyky r. tikve; vrv Strick vrvi iz vry, koren vr- vezati, prim. kri t. j. kry r. krvi,. II. drugotna ali izimenska, n. pr. naroJcer in narokva Arm-band : {kine) na roke; igev Jochholz : igo. 4. priponka ja (jb, ja, je). § 86. Priponka ja odgovarja grški to-g, ta, to-v, lat. iu-s, ia. iu-m, postala je tedaj iz ia. Tvoritev je I. prvotna in sicer a) izkorenska; koron se končuje a) na samoglasnike, in sicer 1. najt. n. itr. prodaj : proda-ti; udaj : ni še za uda j (ženitev); kraj, raj; — udaja, prodaja, graja; .2. nai. n. pr. zmij (kača); — ši-ja (vrat - vesilo), kolo-mi-ja : mi- > iti; 3. na e, n. pr. slo-de-j; — ve-ja, o-de-ja; 4. na y, 11. pr. kij iz kg-j; pomije iz po-my-je; (S) koren se končuje na »oglasnike, jotovanje se vrši po § 18, a—e, 11. pr. ključ stsl. ključb iz kljuk-jb prim. kljuka; buč : zvon ima lep buč, prim.?« kne; tolč, gole; mož stsl. možu iz mhn-g-jb (mbn-eča * misleča stvar); polž; piš iz pyh-jb; krč iz krt-jb; hrošč : hrest-prim. hrustati; — zem-ija : zem-; kap-lja, griža : gryz-em ; klaja stsl. klažda : klad-em ; preja : pred-em; — oje, roje : vez-ati. Sem spadajo prilogi brej, stsl. breždb iz bred-jb; ruj iz rud-jb, prim. rud-eč; teše : tisk-. b) izglagolska, «) vrstni samoglasnik odpada na glagolih IV. vrste, n. pr. voj sprevoj stsl. voždh : vodi-ti; — zabloja : zablodi-ti (svinjam krmo); o-, zagraja : o-, nagraditi; ovoja : ovaditi; reja : rediti; noša : nositi, sveča : svetiti, volja : voliti. ji) vrstni samoglasnik ostaja .1. na glagolih III. vrste, 11. pr. bogatej : bogate-ti, 2. na nekaterih glagolih V. in III. vrste: streljaj : strčlja-ti, lučaj : iuča-ti, bežaj : beža-ti. pomagaj, mahaj, skakaj, stopaj; stvarni (konkretni) pomen imajo lijaj Trichter, držaj. Op. 1. Po teh tvoritvah je postala menda priponka aj a) v besedah hodaj : hodi-ti, položaj, založaj, tolaj; tako tudi na korenskih glagolih: tečaj, stežaj, vržaj; p) v imenskih tvoritvah, n. pr. vrrnj Getreidehaufe : vri Getreide, obličaj : obličje, otročaj : otroče. Op. 2. Ijaj : aj - migljati : migati, n. pr. migljaj; tako nadalje grižljaj, občiitljaj in občutlej, prim. možej, dedej. II. drugotna ali izimenska; končni samoglasnik odpada, 11. pr. mleč iz mlek-jb : mleko; mlaj iz mlad-jb : mlad, a, o; — večerja : večer; suša : suh; suknja.: sukno; koža: koza; — pešče : pesto. Tako so postali tudi prilogi (iz živih stvarij): govej iz goved-jb : govedo ; teleč, a, e: tele, telet-a; petelinj, a, e; županja hči; mrtveča glava; sinovi ja žena; dodaj moj, tvoj, svoj, naš, vaš. o. priponka ija (ij, ija, ije). § 87. Priponka ija se je v slov. posebej razvila iz priponke ia v prejšnji priponki ja je postal i soglasnik j, v priponki ija pa se je sapnik j vrinol med i in a. Priponka ija je le drugotna, t. j. pripenja se le na imena in tvori a) priloge iz samostalnikov, ki pomenijo živoče stvari, n. p. babi j, v določni obliki bab ji iz babiji, a, e : baba; božij : bog; vraž i j : vrag; kozij -.kosa; čij iz k(z)-ij : kdo iz kz-to; nečij : nekdo. b) ženske samostalnike izvirno pojemske (abstraktne) iz pod-stavnih samostalnikov ali prilogov n. p. gostija Schmaus : gost, beračijo, : berač, modri ja : moder, odrti ja itd.; prim. nem. Tischler-ei, Schneider-ei; priponka ija je tu zvečine posneta po nem. ei. e) v obliki ije srednje samostalnike. Samoglasnik podstavne besede odpade, često se vrine pred priponko slog ov (ev). Imamo pa tu a) zborne samostalnike iz prvotnih, p. p. cvetje iz cveti,je : cvet, listje : Ust, snop je : snop; šib je : šiba; trstjh : trst; (3) pojemske (in zborne) iz prilogov in deležnikov trpno-preteklih na t in n, n. p. veselje in veselje : vesel, zelenje Griinzeug : selen; cvrtje, bitje, ras-petje, poštenje, češčenje, po zdravijenje; šumenje, igranje, povzdigovanje; grizenje, zamdknenje, gospodarjenje, poboljšdvanje, zagovarjanje. 6. priponka tara, tala (tr, ti). § 88. Priponka tara (tala, l in r sta si v rodu, prvi je postal iz zadnjega) gre na glagolski koren tr- črniti; možki samostalniki s to priponko pomenijo zato čimteTja, ženski činiteljko, srednji pa orodje pri onem delu, ki je znači koren (nomen agentis, instrumenti). Posled oslabljenja in okrepljenja srednjega samoglasnika ima ta priponka razne oblike. Tvoritev je I. prvotna v teh le oblikah : 1. tra (tn, tra, tro) : ve-ter ve-tra, stsl. vi Ar z; bra-tr v besedi bra-tr-n, a, o in bratrija, prim. brat : lat. fra-ter; — vi-tra; — ju-tro, je-tra; no-ter rod. iz notra. 2. ter se ima podstaviti besedi ma-ti iz ma-ter- (§ 24. 6), rod. z oslabljenim samoglasnikom ma-ter-e; tako tudi hči stsl. dzšti iz dzk-ter-, rod. Mere, prim. Mu-tter, Toch-ter. 3. tla (tlz, tla, tlo), n. p. vi-tel vitla in vi-tlo Winde; de-tel detla Specht, petel zraven petelin Hahn; morda tudi pentel zraven pe-cel. 4. tel j iz tel + jt: prija-telj, uči-telj, vrači-telj itd. 5. tgr + ju : pas-tir, stsl. pas-tyru, rod. pastirja (prim. lat. pas-tor). II. drugotna v besedah ka-ter, a, o : kz- besede kdo, stsl. kz-to; u-tor drugi v besedi u-tor-ek vtorek (drugi dan, prim. četrtek, petek) : u- iz o 5 nem. an- v besedi ein an-der-er. 7. priponka ra in družice z značajem r. " ' V § 89. Ta priponka ima blizo isti pomen kot prejšnja. Oblika ji je različna po predstavljenem samoglasniku in po sklanjatvi. Imamo te le oblike: 1. -ra (n, ra, ro), I1. : kop-er, stsl. kop-rz Fench, Dillkraut : kop- riechen ; steb-er : s teb- stehen . sved-er , koJo-me-r Zirkel, pi-r Gelage : pi-ti, da-r; — me-ra, žig-ra Zuader : žig-ati žgati; — reb-ro. Sem spadajo tudi prilogi: dob-er : po-dob-a; mok-er, lirab-er, pester iz pus-rz § 23, 2; sta-r, se-r. III.: mezdra iz mes-d-ru § 23, 2 : meso, nozdra zraven nozdri po III. skl. in nozdrvi : nos. 2. r -f- ju. I. tvori samostalnike iz glagolov V. vrste: zida-r rod. zidarja : zida-ti, tesa-r : tesa-ti. 3. ar -f ju; ta priponka se je razvila iz tvoritev pod 2 in tvori samostalnike, I., (iz glagolov I. in IV. vrste), n. p. pek-dr : pek-, zlat-dr : zlat-iti, rib-dr : rib-iti; II. (iz imen) : vrat-dr : vrat-ni čuvar, ovč-ar : ovč-ji pastir itd. 4. ara (an, ara); I.: a) (izkorenska): lop-ar dop-ata; b) (iz-glagolska): voz-ara zemlja med njivama, kjer se vozi; II,:koš-ara: koš. 5. ora (on, ora) in nadalje or -f- jh; I.: lap-or, dzh-or prim. smrd-uli; — vugor vugorja, stsl. ogoru eine Art Aal; TT.: grah-or : grah, koz-ora Korbchen, siv-ora - siva starka. G. en, I.: bis-er, se-v-er; II.: pet-er, šest-er, sedm-er u. p. sedmero živali j. 7. yra, I.: sekira iz sek-ijra (prim. lat. sec-uris). 8. ur -\-ju, II.: kač-ur rod. kač-urja : kača, meh-ur : meh. 9. er (ir)+jb, II.: hud-er, hud-ir rod. hud-irja : hud; oser, osir Wespennest : osa; rodčr, vodir : roda. 1 Tukaj in v sledečem pomeni številka I. priponki pristavljena in poznej njej odgovarjajoča številka II. prvotno in drugotno tvoritev oziroma prvotno in drugotno priponko, prim. § 82. 8. priponka la in družice z značajem l. § Ta priponka si je t rodu deloma s prejšnjo deloma s priponko tura, l se je razvil izvirno iz r. Imamo te le olilike: 1. I a (h, la, lo), I. a) (izkorenska): ril iz ry-h Russel: ry-ti, osel osla iz os-li : ves-ati. Sem spadajo deležniki tvorno-pretekli II.: nes-el, a, o iz ncs-lz itd., in prilogi, n. p. vre-l, vr-l, gnji-l itd.; — ši-la,' os-la, meg-la, stre-la; — ves-lo : vez-cm * vos-im (priponka lo stoji tu za tlo, zato se meni korenski s v s, t pa je izpal), mas-lo: mas-ati, poreslo Garbenband iz po-vrez-tlo, povesi o Garbenband iz po-rez-tlo, šilo prim. čes. ši-dlo iz ši-tlo prim. tudi vi-tlo; b) (iz-glagolska): pokrivd-l«, cedi-lo, ord-lo itd. prim. gr. uqo-vqov lat. ara-trum, lo < tro; II.: ognjilo po sliki neti-lo. 2. U (h), I.: bil iz by-h (bilje, bilka); gosli iz god-tli; jasli iz jad-tli; žq-l : še-ti ; se-l : se-jati. 3. l-\-ja (Ij, Ija), I.: češelj Kamin, stsl. česlh iz ees-ljb; hra-kelj, krhelj, smrkelj; — pra-lja prim. čes. pra-dli (Ija * dlja, tlja, gr. to-i a), doji-lja; šiv-i-lja, per-i-lja. 4. ela (eh, ela, elo), I.: plev-el, stsl. plev-eh : ple-ti iz plev-ti. Sem spadajo prilogi: ves-el, deb-el; — buč-ela, deš-ela iz dri-rla : drš-ava, šuž-da; med-elo m. met-elo Ruhrstock, krep-elo Priigel. 5. hh, II.: kosel kozla : koza, orel, osel, skobel Habicht. 6. elj iz el-jb, I.: vrtelj (Tourniquet); kršelj; II.: možic-elj, r. možiceljna, drbbelj drobeljna. 7. bij iz bl-jb, II.: rogelj r oglja : rog; v tujkah gredelj, škra-telj, zrebelj. 8. oh in nadalje olja (olj iz ol-jb, olja), I.: sok-ol; — moz-olj, kok-olj, — sreb-olja Molke. 9. eli (eh, el, -i), I.: kod-el, -i zraven kodelja in kodla : kod-er kod-rast; vrz-el (Tourniquet), syb-el, kop-el in kojt-čla, piše-al § 6, b, op. 1; II.: glob-el, eli : glob-ok. 10. ulja (ulj iz ul-jb, ulja), I.: met-ulj: met- (Schmett-er-ling); — per-iilja, strg-idja, blebet-idja; II.: kosm-ulja Fuch.s : kosmi kosmat, nos-ulja Grossnase, rogae-ulja, zajk-ulja zraven zajkla : zajec, volk-ulja. 11. yla, I.: kob-ila, gomila iz mog-yla. 9. priponka na in družice z značajem n. § 91. 1. na (m, na, no), I. čini a) deležnike in priloge. Na deležnikih in prilogih dobiva podstavno deblo vsled te priponke zvečine trpni pomen : dela-n, žele-n, nes-e-n (e je vezni samoglasnik), hvalj-e-n; pol-n, sla-n, za-spa-n, pro-stra-n itd. (i) samostalnike: jule-n : ple-ti, sta-n, tr-n, česen iz stsl. čes-m : čes-ati, klju-n : hlju-jem; — pre-me-na : mi-noti, bra-na, vra-na ; — suk-no : suk-ati, ru-no : ru-ti, lahno iz vlah-no : vlek-. 2. ni (m,), I.: dla-n dlani, bra-n (postaviti se v bran): bor-iti (§ 4, op. 1, h. /?). Često je ni podaljšana v sni, sni (snh, sni.) : basen stsl. ba-sni. : ba-jati, pe-se,n : pe-ti, žisen stsl. žisnb : ši-ti, kasen, boja-sen, hole-sen, dodaj ljub-esen: II.: povoden povodni; mla-desen stsl. mlade snh. 3. nja (nj iz n-jh, nja), I.: ste-nj Docht, konj morda iz hob-nj (prim. kob-yla); sinj * sinji kamen Kalkstein ; —pik-nja, ber-nja Sammlung, bra-nja Falte, pod-pr-nja; bruš-nja : brus-iti § 21, 3, a, izkušnja, nošnja, prošnja, vožnja itd.; II.: popotnja Wegzehrnug, podčepnja (kar se naeedi (vina) pod čepom), krivnja Schuld. 4. hna (hm), I. tvori «) priloge, ki so v zvezi s podstavnim glagolom, ter značijo sposobnost ali nesposobnost za ono dejanje, ki je znači glagol: mi. črn : mykati, neukreten : kret-ati, posko-čen : poskoč-iti, sijajen : sija-ti, slamo-rezen : rez-ati; /?) samostalnike: bob-en, čes-en stsl. čes-bm; II. tvori priloge a) iz samostalnikov in /?) iz podstavnih prilogov: a) iz samostalnikov; končni samoglasnik odpada, tudi priponka ije, goltniki se mehčajo (§ 19, d), vrine se večkrat slog ov (ev); pomen je prilogom različen , prim. veren - poln vere, železen - iz železa , postaven - postavi primeren, solnčen - kar je na solncu ali kar pride iz solnca, nočen ponočen --kar je po noči, primeri: biten : bytje, dolžen : dole/, ličen : lice, kužen : kuga; deževen : dež, gladoven : glad, itd. Op. 1. Sem spadajo nekatere tvoritve na aten, iten: pisatno pero, cecatno tele, kositen travnik. Op. 2. Nekatera imena iz prilogov so posamostalnjena, n. p. imena mesecev : (mesec) brezen : breza, gruden : gruda, traven : trava; imena sorodnic: strina iz strijjna žena stričeva, ujna, zvična - sestra moževa ; tudi druga imena: popotna (jed), založna (kasa); bruno (drevo), bruno : brv; godovno, ostno zraven osten. /?) in prilogov in deležnikov: imeniten ; imenit, trden />y/. st-če« : s^, visokoumen : visokoum § 83, II. op. ; stalen : stal, mogočen : mogoč: — gibčen : gibek, jednako želčen, zbirčen itd. 5. bnj (iz bn-jb), I.: sež-enj : seg-ati, suž-enj iz so-vež-enj : si-vez-ati. Sem spadajo menda tudi ped-enj, mar-enj Fabel, raž-enj. 6. ena (em, eno), I.: greb-en (stsl. grb-enb, grebene § 34), srš-en zraven stršen (§ 23, 2) : srh- (nasršen), koren; vret-eno; II. na prilogih: zel-en zel, črljen iz črvljen : črv-j-en § 18, d. Ta priponka se nahaja tudi v besedah: stud-en-ec, mlad-en-ič, gos-en-ica i. e. ^ 7. eni (enh) : jes-en. 8. ena (em,, a, o), II., tvori iz samostalnikov a) tvarinske priloge: voln-en: volna, lanen, prsten; b) samostalnike: možgani: mozg (§ 6, b, op. 1), ločen : lok (§ 19, b). S priponko em je sorodna priponka jam (ijan) : Rimljan stsl. Rimljanim : Rim, Bistričan : Bistrica, meščan : mesto, kristjan iz kristijan. 9. ana (ani, ana), II. (prim. pod 1. pro-stra-n) : golt-an v besedi goltan-ec, prst-an, okan : oko, zob-an\ velik-an, modrijan : modri ja; bratran v besedi bratranec ; — sestrana , dvorana, gla-vana. L 10. anja (anj iz an-jb, anja), I. vran j Spund, vrt-anj; II. prst-anj zraven prstan, družbanj Brautfuhrer; — drvanja Holz-gegend, lubanja : hbo Schiidel. 11. ina (im, ina), I.: kl-in : ki- kla-ti: ml-in v besedi mlinci. vrt-in v besedi vrtin-ec; lup-ina, kol-ine, struž-ine Hobelspane; II. tvori a) posestne priloge iz jeduinskih imen na a : tetin : teta, materin : mater-, očin:oča; prim .najin, vajin: naju, vaju, todanju-n iz njiju-n in njen: nje; l) iz prilogov samostalnike: star-in, bogat-in; c) često se pritakne na imena, ki značijo osebe: Turčin : Turek, Vogr-in; v stsl. Rimljan-im v jedniui, v množ. pa Rimljane-, po-zovčin:pozovec, varovčin: varovec; pa tudi petel-in; -—• ina, II. tvori samostalnike a) iz prilogov, deležnikov, števnikov; ti samostalniki so izvirno pojemski: bel-ina, bistr-ina, druž-ina : drug; deset-ina, sedm-ina ; ož-ina : oz-ek ; rastl-ina, slovenščina : slovensk stsl. slo-venhskz, soseščina : sosedsk itd.; b) iz samostalnikov; cesto se vrine ov : mesečina : mesec, govedina : govedo , bik-ov-ina , jabolčina : jabolko, pavočina in pajčina: pavok -- pajek; tatbina: tatba; ozimina: (setva in zrnje, ki) o zimi (drži); deklina: dekla, baburina: babura. 12. um, I.: beg-un, hrop-un Morser. 13. ym, I.: mlin stsl. mlym, pelin. 14. ynja, II. tvori a) iz možkih imen ženske: boginja iz bog-ynja:bog (prim. bož-ica: bog), kneginja: knez iz Konig, gospodinja: gospod; vesakinja : vezak; b) samostalnike (izvirno pojemske) iz prilogov : pustinja : pust, svetinja : svet; c) (stvarne) samostalnike iz (pojemskih) samostalnikov: milostinja Almosen : milost Gnade, ži-votinja Thier : život Leben. § 92. 1. ta (ti, ta, to), I. tvori «) deležnike trpno-pretekle: po-vi-t, na-če-t, po-žr-t; b) priloge: žol-t: žol-na, zvest iz sz-ved-t (§ 20, 2); c) samostalnike možke: vra-t Hals : vr- vezati (za-vor) prim. sija; gol-t:gr-lo; ženske: vih-ta: vih-ar, ru-ta : ru-no; srednje : vra-ta (množ.) Thor : vr- za-vre-ti; ži-to, zla-to; II. čini pojemske samostalnike (ženske) a) iz prilogov: dobro-ta, mokro-ta; b) po sliki zadnjih (o-ta) iz samostalnikov: greh-b-ta, sram-o-ta. 2. tja s ca (§ 18, c), I.: on-u-ča (§ 7, b, 3, /?), da-ča : da-ti, je^-ea: j$-ti; II. tvori a) priloge: doma-č iz doma-t-jb, obč, a, c iz obh (herum) + tjb. Sem gredo menda tudi prislovi: prvič, drugič itd.; b) pojemske samostalnike (ženske): drdgoča, bedastoča. 3. ta j, I. menda iz ta-r (§ 24, 6) + j : ra-taj : ra-h. 4. ti (tb), I.: smrt iz sz-mr-tb : mre-ti, pa-mc-t: nibn-eti, moč iz mog-tb (§ 20. 1) prim. moči morem, peč iz pek-tb, za-vist iz vid-tb (§ 20. 2), past: pad- itd. Op. 1. Sem spadajo tudi nedoločniki, ki so dajalniki ali mestniki, tvorjeni z našo priponko. Op. 2. Možki samostalniki, ki gredo v stsl. po III. sklanjatvi, spre- 5. sti (stb), II. (morda po sliki zavist, past) tvori pojemske samostalnike a) iz prilogov: debelo-st, čistost-, končnica -ck cesto odpade: krepost : krep-ek; b) iz samostalnikov: cesarost. 6. tva (tvz, tva, tvo), I. tvori a) ženske (izvirno pojemske) samostalnike : bi-tva, že-tva; bri-tva; kosi-tva, ženi-tva; po teh ter--i-tva, prim. § 33, 4; b) srednje: posestvo : po-sed-tvo; c) priloge: mr-tev, ply-tev, črstev. 10. priponka ta in družice z značajem t. 7. hstvo (: tva), II., tvori a) iz prilogov pojemske samostalnike: uboštvo stsl. uboihstvo (§ 21, 4): ubog; b) iz samostalnikov pojemska in zborna imena: človeštvo : človek, pohištvo : (oprava) po hiši. Op. stvo -(- ije - stvije : cesarstvo, cesarstvije. 8. nt, I. tvori sedanjikove tvorne deležnike: nese stsl. nesy iz nes-o-nt § 44; navadno je ta priponka podaljšana s priponko ja (ji>, ja, je): nesoč stsl. nesoštb iz neso-nt-jb. 9. otz, I., se nahaja na besedah, ki značijo neki šum in glas: groh-ot, klop-ot, brb-ot, fof-ot; prim. glagole imenske grohočem itd.; pa tudi: kok-ot, živ-ot. 10. etz, I. (: oh), : trep-et, bck-et, šep-et. 11. ztz, btz (: oh, etz), : os-et stsl. os-ztz; škržat, stsl. skrz-žbtz Cicade. Op. Laket lakta in lahti (§ 20, 1, op. 2) gre v stsl. po III. sklanjatvi, prim. § 31, op. 1; jednako nohet, stsl. nog-ztb; včhet Biischel Heu (vehet). 12. ah, II., čini priloge, ki značijo obilnost onega, kar kaže deblo, a) iz samostalnikov: gorat : gora, lasat, glavat; b) iz prilogov : pernat : peren , zobnat, pepelnat; priponko kij pred at ima n. p. grenkljat, sivkljat. 13. astz, II. (jednako): a) bedrast : bedro, bokast, grčast; b) kosmatast : kosmat, dimnast. 14. itz, II., prim. ah : imen-it, očit: oko, breg-ov-it, grom-ov-it. 15. ič iz it-jh (§ 18, c), II., tvori a) iz samostalnikov pomanjšane samostalnike: prtič -.prt, brež-ič : brčg, vrš-ič\vrh, bož-ič : bog. Često znači pomanjšani samostalnik novo rodbinsko razmero: stričič : stric; b) samostalnike iz prilogov: belič : bel, mrlič, hudič. 16. et-, II., znači često mlado živinče: zajce iz zajčet (§ 24, 6) rod. zajčeta: zajec, volče, kozle itd.; pa tudi dekle, otroče in iz prilogov zaspang, prismode, lene leneta itd. Op. 1. Oblike -čet so postale iz bc(h) -)- et-: vrabce: vrabec, dru-žinče, sinče. Op. 2. Bable, sirotle imata priponko tlet-, kravšle pa slet-. 17. yto, I.: kor-ito iz kor-yto, kopito. 18. uta (uh, uta), I.: tek-ut (tekoča živalica) Federlaus, %jjit Abgrund : zij-ati; II. pol-uta Halfte, prli-uta Schuppen, Loderasche. 19. uti (utb), I.: krelj-ut Flugel, plav-ut zraven plav-uta. Op. Zadnje tri priponke so si v rodu s priponko 8. nt, prim. per-oth iz per-o-ntb : perut : peruta in stsl. nesy : nesoštb. 20. avt, I. je nemški walt : Raufbolt (iz -walt) : raubolt; po takih zmikavt Dieb : zmyk-ati, plez-avt Specht : plez-ati. 11. priponka da in družice z značajem d. § 93. 1. da (di, do), I. tvori a) priloge: se-d : si-jati; h) samostalnike : ču-do : ču-ti; II. tvori pojemske samostalnike : svobo-da: hrv. svobo-st, prim. svoj in sebe; pravda : stsl. pravb-da. Op. Nekateri časovni prislovi imajo priponko da, ki pa ima drugi izvor, n. p. keda-j, keda-r iz ki-da : stsl. ki-gda; tako tudi se-daj zdaj, te-da-j, vsik-da-r, on-da itd. 2. di (db), I.: pe-d : piM-em. 3. ada (adi, ada), II., tvori iz samostalnikov nove samostalnike : strn-ad Goldammer malorus. stcrnrjk: strn strnišče, močer-ad Moleli : močver močer Sumpf: — grm-dda, čel-ada : čelo. 4. adi in jadi (adb), II. tvori iz prilogov ali samostalnikov zborna imena: živ-dd, zver-ad, zelen-jad, gnjil-ad, krld-jad, prhl-ad, troj-ad (rgidg, tQidč-og). 5. edo, I.: gov-edo : kor. gu-, gov- (: Kuh). 6. uda (udi, uda), I. met-uda Buttermilch: met-em; II. mrtv-ud in mrt-ud. 7. nd, ndi, udu, ude, II., tvori prostorne prislove, n je shranjen v nosnem o: tod, Mi, kodi, koder, kodu, po-vsodi, onod, nekod itd. 12. priponka va in družice z značajem v. § 94. 1. va (vi, va, vo), I., stvarja a) iz korenov in sicer o) samostalnike: o-de-v, o-dme-v, do-le-v in do-li-v, za-li-v, po-či-v, nra-v in narav, clra-v; — pri-sta-va, za-stave (množ.) Hinterhalt, nji-va, za-de-va, mr-va prim. § 85; ■— pi-vo, dr-va (množ.); /?) priloge: si-v : si-jati, pla-v; b) iz glagolov in sicer 1. iz glagolov na a, a) priloge: boleha-v, laja-v, miža-v : mižavo vreme : miža-ti meži ' prši, mrmra-v, mudlja-v, prim. deležn. tvor.-pret. I. hvali-v hvali-vši, kjer je v podaljšan v vi(s) in vis jb\ (i) samostalnike: drža-va, velja-va, dyša-va; po takih nadalje kurjava, svečava: 2. iz glagolov na i n. p. ljubi-v, neplodi-v in morda znameni-v. 2. iva (ivz, Ijiv, ivo, iva), L, tvori po sliki izglagolskih tvoritev vrste IV. a) priloge iz glagolov III. in V. vrste : laživ : laž-em, mvidiv, hotiv (in fotiv) : hot-eti, nagajiv : nagaj-ati. Priponka Ijiv se nanaša menda na jednake glagolske tvoritve, n. p. zgrabljiv : zgrabljam, pozabljiv : pozabljam; po takih nadalje: potrpljiv, skrb-Ijiv, zaupljiv, zavidljiv, svadljiv, bodljiv, postrežljiv itd.; b) srednje samostalnike: gradivo, pred-ivo (tvarina za predenje), kladivo zraven kladvo; II. tvori a) priloge in sicer «) iz samostalnikov, ti prilogi znacijo obilost tega, kar kaže samostalnik: črv-iv, vozgr-iv, snet-iv, 'milost-iv; jednako priponka Ijiv : bojazljiv iz bojaznulivz, pametljiv, milostljiv, smradljiv, strašljiv, darežljiv, sramežljiv, trpežljiv itd.-, /?) iz prilogov: len-iv, medl-iv, b) samostalnike (srednje): ognjivo Feuerzeug, sočivo Gemiise, Greiselwerk : sok severosrb. Linsenfrucht, 4- ije : soeivje; (ženske): kopr-iva : koper, tet-iva Beline : tej,- ge-spannt iz thn- dehnen, spannen. 3. ava (avz, ava), II., je postala po tvoritvah 1, b, 1, in čini a) priloge in sicer a) iz samostalnikov (prim. iva II.): grbav : grba, krastav : krasta, gobav : goba itd.; /?) iz prilogov : bel-av , ern-av, lisiejav : lisieij; b) samostalnike «) možke: rokav : roka,; /J) ženske: dobrava, in dobrava : dobri - dob (hrast). 4. java, II.: goščava : gost, puščava : pust, širjava : šir-ok; — zmotnjava : zmotnja, izkušnjava : izkušnja. 5. ova (eva), II., čini a) posestne priloge in sicer a) iz jed-ninskih imen navadno možkih: Adam-ov, sosed-ov in sosedov, cesar j-ev, mož-ev; tudi iz imen zelišč in dreves: mak-ov cvet, oreli-ov les, pa tudi grušk-ov les : gruška; nadalje: jutrova dežela. Op. 1. Samostalniki na c, po kojem se mehča o v e, imajo dandanes navadno c omehčan v č : stričev : stric (§ 19, 2, op. 2); prim. stsl. othčevz. | Op. 2. Iz množ|nske oblike ot.re je tvorjen prilog z golim v otrev : otreva srajca, prim. 'nju-n, nje-n § 91, 11. (i) iz prilogov: ist-ov, sgr-ov sur-ov, jal-ov, kak-ov, tak-ov itd.; y) iz rodilnika: njeg-ov : njega, njih-ov : njih, a čiga-v : čiga; b) samostalnike : risev - rys Luchs, žčnsev zraven ženso žensota človek z istim imenom; na skakov gnati. 13. priponka ma in družice z značajem m (tudi ha) § 95. 1. ma (nn, ma, mo), I., tvori a) priloge : pre-m (raven, ako-prem - akoravno, premda) -.pr-, str-m; stra-n prostor; prislov mi-mo: mi-noti; ma-m v besedi mam-iti; lak-o-m v besedi lakom-en; prim. stsl. deležnik sedajn. trp. § 45; tako tudi naš ljubi-m v besedi Iju-bim-ec, nadalje po-brati-m, po-sestri-ma, oči-m, ženi-m; b) samostalnike dim iz dy-mi: dijje, u-m : u-ho, dr-m : dre-ta; ra-ma : Arm lat. artus; — pis-mo, pre-ves-mo Garbenband in po-ves-mo Spinn-haar — vesmo iz vez-mo : vez-ati. Op. 1. Ta priponka je menda tudi v besedah vidoma, vidoma, ne-vedoma glej § 45; potlej morda skakoma in Galopp in priskakoma ter na samostalnikih, kjer se priponka dotika s končnico orodnikovo (načinov-nega orodnika) : šiloma, zaporedoma, vekoma vekomaj itd., zarad končnega a primeri tojdilca, letnika \ tojdi, lani. Op. 2. Končnica arn stsl. amo v krajevnih prislovih na vprašanje kam je morda v zvezi s tožilnikovo končnico m, prim. kam, inam, sem, tam, onam itd., stsl. imamo. 2. men (men-, me, mno : 'kty-o-ue.vo-g : al-u-mnu-s), I.: kamen, stsl. ka-my iz ka-mdn (- d-/.-uo'>v) rod. ka-men-e nsl. kamena § 34, 1, a; kr&*men, pla-men (ogenj pla-pol-a, prim. mlamol § 83,1., 7, /?, 3); — se-me § 34, 1, b: se-jati, bre-me, vre-me, ple-me : pol spol pol-t, vi-me iz vyd-me (ovd-ag); — gu-mno izvirno zemska tla: gov-no, iz oblike gumno je postala oblika gumlo in gumla; žr-mno in žrmla. 3. meni, I.: ramen iz nid-mem : rud-ee. 4. man, II. = nem. Mann : pur-man : pura, rae-man : raca, prim. nem. Enterich, Ganserich (rich = Eeke mož). o. ha je postala morda iz priponke ma in je I. in 11. Tvoritve I. so sprva iz glagolov vrste IV., vrstni samoglasnik je v stsl. oslabljen v t in je v nsl. izpal, n. p. služba stsl. služi-ba : služi-ti, bor-ba: bori-ti, začimba (§ 21, 1) : začini-ti, hramba : hrani-ti itd.; po takih nadalje: postrežba : postrež-em, prisežba : prisež-em i. e., celo iznajdba : iznajd-em; II. tvori iz prilogov samostalnike, ki znacijo lastnost: gnjilo-ba, grdo-ba, zlo-ba, zvesto-ba; pa tudi leščerba, škalba deževnica v skali. Op. /Sloba Abschied (ogr.) je kratica iz sloboda : vzeo je sloboudo od bratov Kuzm. 253, slobou 127, 140, 253, 256. 14. priponka z značajem p. § 96. Priponka z značajem p je naj bolj redka, nahaja se le v obliki up s, II., na prilogu gorjup bitter : gorh-kh in v samostal- nikih galup črnilo in skraljup (škraljub, škrljub, morda iz skorjup) koža in površje (skora) na mleku. 15. priponka ka in družice z značajem k (in č, c). § 97. Priponka ka je iz zaimenskega korena. 1. ka, I., a) (iz korena): zna-k : zna,-ti; pol-k : pol, spol; zvo-k: zven-eti zvon; — mla-ka; b) (iz glagolov): lijd-k lija-ti, zijd-k, požira-k, rezd-k. 2. ■hka. hka ('bit in i>/ri>; -hka, i>ko); rhki, ali I. — razloček je težek razven po nebnikih — se prilika na koren ali na gla-golsko deblo, kojemu se odbije vrstni samoglasnik, ter znači ime dejanja (nomen actionis) ali dovršenega dejanja (acti), posled tega tudi (konkretno) pripravo ali nasledek dotičnega dejanja: navfžek : navrže se, ogrizek : gryz~, zavfnki (množ.) na vzhodu zdvrnki Lein-wandenden : zavrne se, zaslužek : zasluži, se, ogorek, zamotki Wirr-garn : zamota se, odlomek : odlomi se, ograbek : kar se ograbi, ocejki: kar se oceja ocedi itd.; ■— zbirka : zbira se,, popevka : popeva se, obujka : obuja se, zasunka Riegel : zasune se, nadčvka Wurstfiille : nadeva se, tačke (množ.) Schubkarren : tak-ati se itd ; II. kot drugotna priponka a) pomanjšuje samostalnike: darek : dar, belček : belec, palček -.palec, stroček (česna) : strok-, — kletka -.klet, telička-, telica, ženka : žena. Sem spadajo menda tudi tvoritve ženskih imen iz možkih : medvedka: medved, levovka : lev, iidovka : Židov, prim. stsl. židovim ; jednako tudi menda doldnka : *dolan, prim. dolanec, gorjanka, poljanka, slovčnka : sloveni, prim. slovenec in stsl. slovenim. klobko : Ido bo, jabolko : jablo ; b) tvori samostalnike iz prilogov (deležnikov, števnikov): (možki) začetek : začet, žganek žganki: žgan, zaprtek (žlaprtek) : zaprt, osnutek : osnut, ostan-ek, četrt-ek, pet-ek, utor-ck vtorek torek (§ 88, II.) Sem spada tudi ona tvoritev, po kateri se zveže skladenski skupek v nov samostalnik, n. p. nadnevek : kar na dan zaslužiš, naprstek : (pokrov) na prstu, za-tilck, zajutrek zajtrk itd.; (ženske): brinovka (ptica) : brinov, pe-čen-ka, krmljen-ka, rejenka, pogorelka, pevka, delavka, pijavka, dvojka, trojka-, — nastranka : na stremi (žena,), podrešetka : (slaba u. p. pšenica, ki pri občinjenju pada) pod rešeto. Op. Belka die weisse Kuh : bela krava eine weisse Kuh. c) tvori in pomanjšuje priloge, podstavni prilog je navadno zgubljen a vidi se v sorodnih tvoritvah: krep-ck : krep-iti krepo-st, bliz-ek : Mizo, oz-ek: ože ožji; — toličho : toliko, maličko. Op. Sinko, rudecko i. e. so pač izvirno zvalniki iz sinek, rudeček. 3. oka (ol"h, oka), I.: sved-ok : stsl. ved-oki>, snub-ok in sno-bok snoboha ; — Idl-oka Kinnbacke; II. vis-ok : više, vys-; šir-ok, žest-ok fest. Op. Veli-k ima podstavno deblo veli stsl. velij. 4. oka (aki>, aka), II., prim. tvoritve pod 1, b), tvori samostalnike a) iz prilogov: divjak: divij, lev-ah, jun-ak (prim. jun-oš, inoš, jun-ec, junica, nem. jnn-g), nov-ak, svak iz svoj-ak; kozjak, krav-jak, kurjak itd. (blato kozje itd. ali prav za prav se dostavi v mislih možki samostalnik); pšenicah (kruh); spodnjak (kamen mlinski spodnji); trojdki Pfingsten itd.; b) iz samostalnikov: boja,k : boj, poljak : polje, nosdk : nos; gosak : gos, možak : mož; — šibraka Reisig; c) priloge iz prilogov (zaimena iz zaimen): tak : H, a, o, ov-ak, en-ak (jedn-ah), vsak : ves. 5. ja.th. II. (jednako), a)prevzetnjak:prevzeten: rženjak (kruh): ržen, postružnjak; obročnjak (nož), štrtinjak (sod); svinščak (hlev): svinsk, kurnjak; b) seljak : selo, vinjak (nož, človek) Weinreben-messer, Winzer ; koščah (oreh) : kost. 6. ik'h, II., tvori a) pomanjšane samostalnike : grozdik (na sra-botini): grozd, malih: mol, b) samostalnike «) iz prilogov na en(hwh): dolžnik : dolžen, voznik : vozen, grešnik : grešen, vrstnik, vernik, hišnik; praznik (dan), glavnik (česelj), povodnih (konj), vogelnik (kamen); (i) iz deležn. trp. pret.: učenih : učen, krščenih : krščen. 1. ek-h, I.: val-eh Walze, pis-eh Schreibfeder; človek je morda sestavljena beseda, koje prvi del si je v rodu z besedama eeljad Familie in koleno Stamm. 8. yka (yk-h, yka): nem. ung, ing, I.: jezik iz jez-yki>\ vla-dika iz vlad-yka čes. vladik nem. WaMing, motika iz mot-ijka. / 9. hsha (bsh-h, a, o) : r/.o-g lat. icu-s nem. isch (noirz-r/.o-g po-et-isch), II. tvori priloge a) iz samostalnikov zvečine takih, ki zna-čijo množino, večkrat je uže podstavljen prilog na ov ali in : slo-vensh v določni obliki slovčnshi, stsl. slovenbshi, : sloven- v jedn. slovenim,, babski babinski : baba, vilinski vilovshi : Vila, nebeški: nebes-a, oslovski, gosinski; zraven človeški iz človečki (§ 21, 4) in cloveeanshi se bere pri Krelju tudi človečaski, stsl. ima človečhsk-ij, r/1 1*9 oblika človečanski je zato postala morda iz človečasU, prim. ženi-tvanski (ženitransko oblačilo) : ženitva; b) iz prilogov (deležnikov): vsakojački, samski, klečečki (§ 44). 10. ča iz k + ja, § 18, a), I., a) iz korenov: bi-č, dra-č Ge-striippe, br a-č Sammler, zva-č, b) iz glagolov in sicer «) na o :ba-hd-č, kopa-č, kota-č Ead, kova-č, ora-č, pokriva-č; — brisa-ča, ve-ja-ča , igra-ča, pokriva-ča; /?) iz glagolov na i : mlati-č, rtW-c, slavi-č. 11. ača (ačb, ača), I. (prim. 10, «) tolk-dč, prevozač; —vrtača Wasserwirbel, doj-ača (krava), per-dča, pij-dča; II. brad-dč : brada, kljunač ; kljun, kol-dč : kolo, rog-ač : rog, itd.; — srp-ača: srp, drv-ača, krastača Krote : krasta, itd.; prim. še debelača Mais (recimo pšenica turška) : debeluh (človek), divjača (ženska) : divjak, samojača Inwohnerin : samojak (vol). 12. jača, II.: dimnjača Eanchstube ■.dimen, a, o, kropnjača, slamnjača, solen jača. 13. ičh, I. (prim. 10, /?) : pozov-ič, pokop-ič, prilaž-ič Helfer in Lugen, širič in čir-ič. Op. Tvoritve: bel-ic (denar), muh-ic (zelišče), jam-ič luknja v stopi in vsa deminutiva gredo na podstavno obliko t-ju prim. § 92, 15; slad ic (sladičje) Siisswnrzel : belonis. sladyč ima naj bržej priponko yč. 13. išče, II., znači «) mesto: ognišče, poln. ognisko, stsl. čes. hrv. ognište : ogenj, gnojišče, prosišče itd.; od deležu, tvoril, pret. II. prebivališče, pribežališče-, b) čas: godišče; c) ročaj orodja, kije kaže deblo: toporišče, kosišče, ratišče Lauzenstiel; d) babišče elendes Weib, zelišče Pflanze. 14. imi (teb, bca, hcc), naj bržej iz t/c -f- ju, tako da je tu jo-tovanje povzročilo sično stopnjo. I. kot prvotna priponka znači teh ime čiuitelja, redko dejanja: bod-ec : bod-, god-ec; lovec : lov-iti, mlat-cc; pčv-ec : pčv-ati, klopot-ec : klopot-ati, strel-ec : streljati, sod-ec : sod-iti; udarec : udariti. 0p. Besede delavec, bajavec, plezavec i. e. gredo ali na prilog *delav, prim. delaven in § 94, 1, b, ali je v vrinek. II. kot drugotna priponka a) pomanjšuje samostalnike; pomanjšalni pomen se včasih zgubi, če podstavno ime ni več navadno, ali če ima drugi pomen: (možki) brat-ec, ot-ec : oH (avta), loč-ec: lok (§ 19, a, d); kic iz kyj-ec, stric iz stryj-ec prim. strma-, ujec prim. ujna; zidec Gesimse : zid; (ženski) brvca : brv, krv-ca, ov-ca: ov-en, mišice (mno L): miš; (srednji) dr evce \ drevo, ušesce : ušes-. im. uho, srce iz srdce : *srdo prim. srd srdit; b) čini samostalnike iz prilogov (deležnikov, zaimen): lažnjiv-ec, pelinov-ec; bel-ec, ser-ec; prišlec:prišel, pogorll-ec; rezan-ci (množ.), žgan-ci; mrtv-ec; morda delav-ec; e) samostalnike iz samostalnikov a) iz ženskih možke: srnec : srna, volgec : volga ; /J) z novim pomenom : gob-ec : goba, smol-ec : smola; y) take, ki značijo prebivalca : Kranjec : Kranja Krajna, Moravec, primorec : pri morju, zadravec : za Dravo; —■ bul;ovca bukevca : bukev bukva. Op. V besedah hotonce, napetce, ukradce i. e. je ce iz ice, ice je prislovni rodilnik iz im. i ca; v besedah zdajci, tadajci je ci mestnik jedninski. 15. ica (glej 14), I.: klica, plev-ica, pred-ica, ženjica žnjica, per-iea, ter-ica triea, dojica (krava), izda j ica; II. rt) pomanjšuje: babica, brdzdica, b) čini ženska imena iz možkih: krtka : krt, kmetica , kovae-iea, božiča : bog, oslica, Koroška : Korošec; c) čini samostalnike iz prilogov (deležnikov, števnikov): gol ica {gola pšenica bez resovja) , lev-ka, nov-ica, prav-ica, topl-ice, množ-ka : mnog; pet-ica, deset-ica; cveti-ka, goree-ka; gnojnica : gnojen, a, o, hlačnica, pšeničnica (slama), koračnica -.kovačen, drevdrnica, koldrniea; d) samostalnike z novim pomenom iz samostalnikov: stenica-.stena, adamica Adamsapfel; c) veže sestavo : sokrvica: so in krv, šoržica : so in rž. 16. en,: mčs-ec, zaj-ec. 16. priponka ga in družice z značajem g (ž, z). § 98. 1. ga (gi>. ga), L: plu-g : plu-ti (fahren); sluga : slu-šam, snd-ga : sna- (mivati). 2. ogi,, I.: sap-og (Schniir-) Schuh : sap- (vezati); mn-og iz mbn-og : Menge; 11. brlog ? Lager des Wildes. 3. i ga, I.: ver-iga zraven ver-uga: za-vre-ti; II.: češliga Distel: češelj. —■ 4. j a ga, II.: vinjaga wilde Weinrebe -.vino. 5. uga, II.: jar-uga globok jarek, pleč-uga plečasta ženska, postruga zraven postna in postrv. 6. inga, unga iz nem. ung : istinga Kapital ogr., vez-unga Angebinde gorenjska in tujke: koštinge, rdjtinga itd. 7. ež, menda iz ^ + jt>, T.: bod-ež Schwert, grdo-c/led-eš, Jclat-ež; sed-eš, tepeš itd.; II.: bab-ež, grd-ež, lakomn-eš, hu-dobn-ež itd. 8. uš (prim. 7), II.: mehk-už (človek in rak po levitvi). 9. iš ali yš (prim. 7), II.: drob-iž. 10. em, I.: vld-ez : na videz, liri-ez Triefaugiger : brl-av brl--eti, brl-ez in brgl-ez Specht, gdb-ez Schwarzwurz; II. samez : po same z hoditi ršam. 11. ez : nem. ing : knez stsl. kinezh in ki^neg-b : stnem. Chu-ning (Konig, nobilis, generosus) in got. kuni Geschlecht; penez : stnem. phenning, ki pa je pre iz slovanskega; vitez : nem. Witing. 17. priponka ha in sa in družice z značajem h, s (s). § 99. 1. ha (in, ha), L: sme-h : sme-jem se, slu-h poslu-h : slu- slyšati, pu-h, du-h, po-voli : von-jati; zeni-h zraven šeni-m; — stre-ha : str-m, mf-ha, ve-ha Spund (Luftloch) : ve-je, troha (§ 83, L, G, y, 3) : tre-ti. 2. aha (ah/1, aha), II.: sirom-ah zraven sirom-ak : ser sir, rant-aha (ponjava, ? Eaintuch, Reiu Feld). Op. Ta priponka se podaljšuje s priponko ni na pomanjšanih prilogih: polagahan laugsam, polagahno allmahlich: lagek lahek, malja-han iz tega majhen, mehkahan, novehen, tenehen, živahen. 3. ulia (ulvb, iiha), I.: sop-uli Dunst : sop-em, o-gled-uh, po-tep-uh, polež-uh; II.: betih : oče, kbš-uh: koža, grd-uh, črn-uh zraven črnjuli; — * gorjuha *goruha v besedi gorjušica gorušica stsl. goruha Senf: gorb-k (žge na jeziku), pavl-uha Harlekin. 4. juha (jelia, jiha), II.: mdčuha zraven mačeha mačiha : mati. 5. ih-b, I.: omet-ih Bartwisch, sop-ih prevzetni človek, mač-ih hitzige IvrankheiTT^B?- (premaknen : phantasieren). G. .s-t>, I.: ča-s Zeit (Weile) : ča-jati - čakati; sta-s Statur : stasa si Vilinskoga, goro-stasen gross wie ein Berg : sta-ti ',~~vlit-s la-s : vol-na, Mas, razdrd-s (na obleki) razdrapan človek-, rus iz rud-si,: rud-eč. 7. asi,, II.: modras in modravs Natter : moder (blau). 8. os-, v slabejši obliki cs- (§ 34. 2). T:: slov-o(s) (§ 24, G), rod. slov-es-a stsl. slov-es-e : slu- pred soglasuiki slov (slu-ti). 9. T.S-, t'ri»s-. I. na deležn. tvor. pret. I. (§ 4G, 3), n. p. hvaliv, hvalivši. 10. jes-, II. na primernikih § 39. 11. ša, morda iz h -f- ja ali sja (šh. ša), I.: dudd-š: du-da-ti na dude igrati, kockd-š, Jcartd-š, pošira-š itd.; — bcr-ša Raff-holz : bcr-em, ru-ša Rasen; II.: vsak-ši, taksi, nikak-ši'; samostalniki: belša beta krava, dimša; topirša Nackteule (Dirne): (ne-)to)>ir. 12. aš, II. (po 11, I.): bander-dš, velik-aš, plemenit-aš itd. 13. ost, I.: kok-oš, i : kok-ot. 14. eša (ešb, eša), I.: lem-eš zraven lem-ež; -hrk-eša Sclmarcher. 15. ms, II.: okol-uš okol-uš Uinvveg, šip-m Flotenblaser : šip Flote, bogdt-uš. 16. yš in iš (zadnja priponka vsakako po nebnikih), II.: ei-peliš Stiefel: cipela, drobiš neka trava, kališ Kot: kal-uža, modr-iš Kornblume : moder blau, prpriš Quendel : prper Pfeffer, stdl-iš Wohnung, Stand. Op. Sorodnost, ki je deloma med s in h, je vzrok, da so se razpravljale te priponke skupno. II. Sestavljena imena. § 100. Sestava je dvojna: 1. sklopek (Zusammenruckung), 2. sestava v ožjem pomenu (Kompositiou): polmišpoltič je sklopek, branovlek je sestava. Pri sklopku ostanejo posamezne besede za se, navadno tudi vsaka s svojim posebnim naglasom; v sestavi zgubi vsaj jedna izmed sestavljenih besed svoj posebni značaj in prime nekako sestavno znamenje; sestavljena beseda ima navadno jeden naglas. Nekatere tvoritve so izvirno sklopek in postanejo vsled daljnejšega izvoda sestava, n. p. blagosloviti je sklopek iz blago sloviti, blagoslov je izvod iz blagosloviti in je sestava; podbel (od spodaj nekaj bel) je sklopek, prdbelcc Art weisser Trauben je sestava. 1. Sklopek. § 101. Sklopuje se: a) ime z imenom; samoglasnik prednjega imena često odpade: laket-brada; pedenj-človek; polmišpoltič-, vele-umen; ves-(v)oljen. b) čestica z imenom in sicer: «) nikalnica z imenom: neizrečen ; neslan; — samostalniki: nečast; nedolžnost : nedolžen ; ne-mar : v nemar pustiti. Sem spadajo tvoritve: maklen prim. klen; madravec : dravee halb verschnittenes/Pierd : dreti; majelovec : jelovee; macizra : eizra ; matpnka : dobrikfi; macesen na Rezjanskem masosan : sdsen stsl sosna '-ma- pomeni jn ne (pravi) klen. 1. na : nagluh, nahriv, nakgsel; na tukaj pomanjšuje; tudi [ sestavljeni glagoli so sklopljeni nasproti prvotnim: nosim : nanosim. 2. pa, pas; pa je poznejši po, pas je, podaljšek iz pa : pa-sterka iz stsl. m-šterkt Stieftoehter^ pasterk; paroj Jungferschwarm : roj; pa-toka Trebermost; pazder, pazdir, pezder Agel iz pas-dvr : dre-ti; paznohet Klane, pažnog, stsl. paz-nog%tb iz pas-nog%tb; panoga; poskon uneehter Hanf iz pas-kom, *koni> = kon-oplja; pazduh, pazduha, pazuha Achsel Achselhohle iz pas-duha, *duha -- rama. 3. pra : prakol stari kol : kol; pra je v rodu s pro, ki je ohranjen v besedah prostor, prodaja; tvori t. vo: pravck, praded, pravnuk so večidel v zgubo prišle. 4. pre pomnožuje: prebogat, prelep itd., prevred zu fruh, pre-ded - praded; prebhdo zu grosser Kot; pretepat®; tudi sprelep izb-pre-lept; preveno : vedno : v edino, primeri v eno mer. 5. jpri pomanjšuje : pribel, priern, pri sladek, prilen, priprost. iS. pro v sklopka pomanjšuje :j>rosed lialbgrau, t. j. s«/o jj>y>- syV, prim. prosinec, prodati vor-, hervorreichen. "verkanfen. 7. raz : r ^dimlm srborit in srboritlca; poti-glav in potoglivu mit wankendem Kopfe einhorgehend : kolo je potoglavo, če ga jr na j c dni strani več, da se zaletu je. menda: potikati se in glava; kuripečič Ofenlieizer je izvod iz sklopka *kuri-peč; tresorepka jkchstelze~: *tresofep ; iJjo^tčTvka Wiedehopf. Tem tvovitvam slične so tvoritve: «f) - » J :( nI yiV? 3. V istem stavku dvakrat postavljena nikalnica pomeni posredno potrdilno izpoved, če se nanašata obe nikalnici na isti pojem: pri bogu ni nobena stvar nemogoča. 4. Kedajr nikalnica ne nikanje popolnnje, stoji pred povedjo, kedar pak kako drugo nikanje zanikuje, stoji pred uikalnico onega nikanja: ne nič, ampak veliko si mu dolžan. 5. odgovarja se z jedno nikalnico: je li vam kaj manjkalo ? oni pak pravijo: ništer Trub.; vam kaj piše? ne. § 153. Okrepljena nikalnica. Nikalnica se krepi: 1. če se primerjajo reči naj manjše vrednosti: rodorina ni betve redda; kar črhe ji ne odgovori. 2. če se nikalnica dvakrat postavi: ne bo te konec ne; ne hodi ne; ti nisi kratko nikar ta nar manjši Trub. § 154. Predlogi so se razvili iz prislovov in so pravi in nepravi. Pravi predlogi razločujejo navadno le razmerje med stavko-virrii členi, so tedaj razmerniki; nepravi predlogi pa imajo poleg tega razmerniškega opravila tudi svoj izvirni pomen: kraj mene, moj rojstni kraj. Imajo pa še tudi pravi predlogi deloma prislovni pomen in sicer v sestavi z imeni in z glagoli. Prislovni pomen predlogov a) v sestavi z imeni. § 155. Prislovuo stoji a) na v besedah: nagluh, nakisel, na-kriv, kjer ima na kot prislov pomanjšalno moč (prim. nemški an-kalt, ansauer). Op. V obliki naj, t. j. na-i (§ 71, 15), na zahodu v obliki nar tvon beseda na presežnik : najlepši, narlepši; največi, narveči itd.; toda sorodnost te besede s predlogom ni celo dognana. b) po v ločilnem pomenu: učenci so se po dva in dva razšli; po trije, po štirje možje pridejo; poštar en, a, o altlich. c) pod: podplat die Sohle t, j. spodnja plat; v drugih narečjih podbel unten weiss. d) pri pomanjšuje: pribel, prisladek, pričm. e) pre povečuje: prelep, premal, preveno immer fort; preblato, prelepota, premodrost, premraz, itd.; sprelep t. j. izprelep. f) raz : razsoha : soha; razred : red. VI. Predlog (praeposicija). b) v sestavi z glagoli: glagolske p r e d p o n k e. 1. do, nemški zu, pomeni, daje djanje dospelo do nekake meje: dobiti (bf/ti) kaj, t. j. biti, priti do Sesa ; domeriti (slabo mero dostavit i)-, doplesati, dovajati austanzen (sa sdaj, za danes, za celo življenje); doslužiti (leto, poprck, če ni več za rabo); dosmrdeti (do sem, do nas je dosmrdelo); dokleti (doklcl je, ni ga več); dopleti (za drugimi, ali do konca , ali če kdo dostavi, da dobi celi dan v račun); dosejati; dopovedati : pravim mu, pa mu ne morem, dopovedati,, t. j. povedati, da on ve in ume, itd. 2. iz (lat ex) ans, pomeni: a) gibanje iz notraven: izbi ti, is-liti, iztcči, izbrati; b) dokončanje: iznebiti se, izpiti se : s pitjem se pokončati, izpeti se : s petjem se utruditi. 3. na, nem. an, ima a) on isti pomen ko predlog s tožilni-koin in mestnikom-..nabosti, navreči, navezati; nadeti, nadjati worauf thuu; najti, na kaj priti, (prim. in-venire); napasti; napeljati-, napisati-, nasaditi-, nataknoti itd. Sem gre tudi: nagovoriti : s govorom koga na kaj spraviti; navaditi se; napiti komu : na zdravje piti komu; napraviti koga na kaj; naučiti itd.; h) pomeni začetek djanja in pomanjšanje: nagnoti; nalomiti; načeti; c) pomeni, da se djanje godi na mnogih predmetih ali da je dospelo do kake meje: nadrobiti, nažeti, naklati, nakrasti, naloviti, nalomiti, namleti, napisati, naprositi, napresti, nasušiti; d) pri povratnih glagolih na-sitjenost: naklečati se, naležati se. na plesati se, naskakati se. 4. nad je podaljšan iz na, kakor pod iz po, pred iz pre iu pomeni: a) kar predlog nad s tožilnikom in orodnikom: koga nadlegovati (nad kom ležati); b) presežnost: nadvladah, nadkriliti. 5. cb stsl. olrh, okrajšan o; nem. um (umiti) in be-; v rodu z besedo oba in obče, pomeni tedaj od dveh. stranij in od vseh stran i j; če se v obče o in ob menita, ima vendar v nazornem pomenu ob pre-vago; kot predponka pomeni: a) obdanje, djanje okol in okol predmeta, v tem slučaju odgovarja nemškemu um: obriti, obiti (ob-viti) ; obešati (ob-vesati); ogledati se; odeti; obleči, obležcm; obleteti; obložiti; obleči (ob-rlečem); opasati; oplesti; opleti (kaj od vseh stranij); obresati; obrabiti; obstopiti; obuti (opanke okol noge); obšiti; objeti; b) odgovarja nemškemu be- : obiti besehlagen: obdarovati; oblagati belugen; ovohati; ogovarjfdi verleumden, primeri ošteti koga; c) pomeni dokončanje djanja: obriti, ogreti, opeči se, oslabeli, oslepili. osramiti. oteliti se (prim. bol g, obagni se). 6. od, stsl. ot-u (prim. ot-rok, ot-mem); pomeni: a) odstranjenje: odvaditi, odvažati, odgrizti, odjesti, oddati, oddeti, odkriti, odzebsti, odklenoti, odpreti, odbučati (bučela je odbučala); odpiskati; b) ne-hanje: odbiti (ura je odbila), odvečerjati, odgrmeti; odpresti, odpeti (peti jenjati), odcvesti, odjesti, (jesti nehati); primeri: odpeti, do-peti, napeti se (petje nehati, dokončati, naveličati se); c) odgovor, povratek: odvihnoti (pred je bilo zavilineno); odgovoriti, odmevati iz od-dmevati, odkimati, odpisati, odpevati. 7. po, nem. auf, pomeni kot predponka: a) djanje v času ali prostoru pretrgano, t. j. djanje, ki se godi v raznih časih ali na raznih prostorih: polegati, tu pa tam ležati; ponašati, nesti pa odložiti; popijati, v različnih krčmah; postajati; posedati; potepati se; primeri: po dva, po tri; b) djanje večih osebkov ali na večih predmetih: podariti (jednega za drugim); poloviti, pomoriti, pomreti, poplačati, posvaditi se, pospati (jeden za drugim); c) skrajšano, zmanjšano djanje: podivjati (kratko časa dirjati), poklicati, pople-sati, postati (kratko stati), pospati, posedati; prim. poblizo, po-gizdav malo gisdav itd.; d) tvori iz neprehodnih glagolih prehodne, ali iz prehodnih nove prehodne z oddaljenim predmetom nalik nemškim s predpon ko be sestavljenim: posedeti (s sedenjem travo po-mežiti), pohoditi; pokrasti koga berauben ; pobijati (rože : liti vodo) begiessen, popisati (ljudi) beschreiben; posipati, pogovoriti se; e) pretvarja nedovršne glagole v dovršne: požreti, pozabiti, pojesti, po-nemčiti, poturčiti. V glagolih dirjati, bežati, vleči, gnati, iti, lezti, leteti, nesti, peljati, teči, reči je v sestavi s predponko po ohranjen tudi pomen prihodnega časa, kateri pomen se pri drugih dovršnih glagolih gosto opisuje, kakor da bi bili nedovršui: podivjam, po-bežim itd. ieh werde eilen. 8. pod je postal iz po, kakor nad iz na, pred iz pre; pomeni a) djanje vršečo se pod stvar ali pod stvarjo: podorati (n. p. gnoj pod zemljo), podložiti, podpreti, podstaviti; podkovati, podpisati, podšiti; podleteti : mleko podleti (se podsiri), delo mu je podletelo; b) delo od spodaj.: podbirati, podvzeti (podjeti) unternehmen (susci-pere); c) djanje na skrivnem: podkupiti, podmitati. 9. pri; v rodu s besedami pra, pro, pre, nem. ver, vor, fur, lat. per, pomeni: a) bližanje, združenje z dotičnim mestom: pribiti, privabiti, privezati, pridjati, priti, prileteti, prirasti, prijeti; pripeti (pevajoč priti), prilajati, priječati; b) dobitje: pripraviti (nasprotno: zapraviti), priberačiti, primožiti, priženiti, priigrati itd.; c) pomanjkanje: prigrizti anbeissen, prirezati (vrhe drevesom), prismo-diti (si lase); primeri pribel, prisladek. 10. pro se je t nori slovenščini zvečine pomaknol besedi pre, ostal je pak v besedah: prodati, (zraven tudi predati), prostreti (prostor, prodaj). 11. pre pomeni: a) gibanje skoz prostor, prek in skoz kako stvar: prebiti durchschlagen, prebosti, pregrizti, preHečati (hlače), prekopati, premočiti, preplavati, itd.; b) tekanje, bivanje skoz določen čas in do konca določenega časa: prečuti : celo noč-, premoliti (cele noči), prenočiti, prebivati, prebiti, prestati, preminoti; c) premestovanje od jednega mesta na drugo: predelati, premeniti, prekrstiti, prevezati, previti (otroka), prestlati, preobuti se, premisliti se-, e) gibanje mimo predmeta in dalje njega: prejti (praeter-ire), preteči (ura je pretekla), preslišati; f) gibanje više predmeta, nadkriljenje: premagati, premoči, prevladati, prekositi; preseči, preskočiti, prehiteti, preteči, prerasli; prekričati, prekaniti, prevariti; komu v prestrge priti; g) gibanje, djanje preko meje: prejesti se, prenajesti se, preobjesti se, pretegnoti se, prevoziti se; h) v sestavi s predponko iz začetek djanja: spre iz izpre: spregledati, zopet je spregledal (je oči odprl); sprebledeti; sprejesti (sprejedel je nad kašo), t. j. začel je zopet kašo jesti. 12. raz, pomeni v glagolskem predpetju: a) ločitev od jen-druga: razbiti, razrezati, razgnati, razdeliti; razodeti, razlagati, razgovarjati se; raznesli, razpreti se; b) oddaljenje od jednote, od prvega stanja: razviti se, razcvesti se; razjokati se, razveseliti se, (prim. od uma gre in nemški ausser sich seiu), razdražiti; razbe-liti železo. 13. s; stsl. srh, stari in novi so (so-sed); odgovarja predlogu s"i> z orodnikom in pomeni: a) skupljenje: zbrati (stsl. s%-brati), zvezali, zdavati (zakonske), znositi, steči se; b) dokončatev: zgrabiti, zgnjiti, siznati se zeznati se mit einander bekannt werden, sztvo-riti storiti, zdeti se (sT.-de.ti : meni se zdi, prim. meni se čini). 14. s, stsl. si. odgovarja predlogu So z rodilnikom (herab), pomeni gibanje od zgoraj na dol: segnati, zmetati, s-bsesti (s konja), spusti, spustiti, stepsti. 15. u; (lat. au- v besedah au-fugio, au-fero); v pomenu in izviru se točno loči od'v, dasi se obe predponki oziroma predloga 10 v izgovoru in pisavi dandanes gosto mešata ; pomeni: a) odstranjenje: ujti (uiti), ukrasti, imesti, urezati, usopsti se, uteči, ujesti, ujeti; b) dokončatev: ubiti, umiti, ugasiti, ugledali, uloviti, utopiti, udariti. 16, v, stsl. vt, iz vo (prim. vo-tek Weber - Eintrag) iu to iz (v)en- (primeri vn-iti, vn-eti § 7, b, 3, /?), lat. in; pomeni liinein in se točno loči od preponke u (glej 15): vbiti bineinschlagen, rdeti hineingeben, vlezti, vteknoti. 17 .ve, stsl. V7.Z7, iz v z in si, pomeni: a) gibanje od spoda k višku: vzdignoti, zdignoti; zlezti (vzlezti) , zrasti; vstati; vzhajati; vzeti nehmen, anfnehmen; b) pomeni nazaj pri glagolih, ki ne pomenijo gibanja prim. Trub.: nikomer dobriga ne uzdajte griisset niemand; vzdržati se sieh enthalten; c) dokoneatev djanja: zbojati se; zevpiti aufsehreien; znetiti. 18. vy se nahaja v benetskem in koroškem narečju ter v briž. spomenikih v pomenu iz : vebirat; vehnati (izgnati); vepodit; ve-nest, venašat; veriezat (izrezali); vetrebit; nadalje v besedah : vilaž in vigred (pomlad); uvignan briž. spom. t. j. vygnan. 19. za pomeni: a) gibanje za čim ali za kaj: solnee zahaja (za goro), tako: zahod, zapad; zalezti, zalezovati, zasledovati koga (hoditi za njim); b) gibanje od pravega pota, od pravega načina: za-bresti, zajti, zavleei, zastriči, zarezati (kedar bolno živinče zako-Ijejo); žareči se; c) zaprečenje, odstranjenje, odstranjena stvar zadi ostane ali cela mine: zazidati, zadelati, zamazati, zamašiti, zapaziti, zastaviti, zasuti, (jamo, luknjo); zakriti (mrliča, da ga ne vidijo) ; zasesti, žaleči (prostor); zapreti (hudobneža, pa tudi dveri); zaklenoti, zadržati; d) zgubo: zapraviti, zaigrati, zagospodariti, zapravdati, zamuditi; e) začetek djanja: zavpit-i, zadremati, zapeti, zaspati, zatrobiti; f) odgovarja predlogu za s tožilnikom: zagovarjati, prim. govoriti za koga; zadeti koga : voz je zadel za drevo. Dvojne in trojne predponke. § 156. Če je glagolu predpeto dvoje ali troje predponk, je v sestavi združen pomen vsake posamezne predponke. a) prva predponka iz: spregledovati (slepci spregledujejo); spo-roditi, spokoriti se : naj ženske sporodijo, naj grešniki se spokore. b) prva predponka po : poubiti : v celem selu so kose poubili; pozvedovati. c) prva predponka je pri •.prizanašati, pridobiti, pripomoči, itd. Op. Jednako je pri predlogih: poberi se izpred moje hiše, t j.po-heri se iz mesta pred mojo hišo; zajec skoči izza grma: jedrn izmed dvanajstih; izpred očij. c) Predlogi. § 157. Predlog pojasnuje sklonsko razmero: grem domu, grem k domu. Bolj se ntemni sklonski pomen, bolj so potrebni predlogi. Pravi predlogi spremljajo te le sklone : 1. rod. bez brez, do, iz, od, u. 2. daj. ki, proti, 3. lož. in mest. na, ob, po, m. 4. tož. in orod. med, nad, pod, pred. 5. rod. in tož. raz. 6. rod. tož. in orod. sz, za. Op. Predponke in,2%, vg, pre kot predlog, a predloga bez brez, k z kot priponki niso v rabi. § 158. Nepravi predlogi imajo zvečine rodilnik za seboj. Predlog kljub ima dajalnik: kljid) vsem storjenim dobrotam ; soper zoper (iz so-prb) ima tožilnik in dajalnik: zoper svoje brate govori; žena svojemu možu zoper govori Met. Nepravi predlogi z rodilnikom so: 1. Mizo, blizu (prim. bliže, bližnji, bližnjava) nahe an, bei : Mizo grada belega; en dan je šla Eva Mizo drevesa; Mize strehe Met. 2. dno (: bzdno Boden) im Grunde, unten : dno potoka je golo kamenje Jan. 3. glede (delež, sedanj, tvorni glagola glcdim) beziiglich, riick-sichtlich: glede pašnikov. 4. gori, gore, zgore, (gora Berg) oben, von oben : zgore drevesa Met. 5. konec am Ende : konec vasi stoji bela hišica; konec njive so travniki. 6. kraj (Band) neben, kre iz kraj, unkraj jenseits, takraj diesseits : i šli so kre jedne oštarije prip.; kre vode se šetati ogr. = za vode; ka bi kre njega molili ogr. = za njega. 7. krog, okrog (krog Kreis) um, herum : vsem ogenj se krog glave svef ; ne vidi, krog sebe, kakor gore visoke; skleplje okrog glave bele roke. 8. mimo (memo) voriiber (mi-noti): ho boš memo grada jezdil nar. ps.; gre memo turna ob hribu; mem reke Met. Po primerni-kih ima mimo pomen nego: koljkor je nebo više memo zemlje, toljko brat je večji mem mene; primeri še: kralj velik mimo vseh zlaga-nih bogov erhaben iiber alle erdichteten Gotter. 9. mesto, namesto, namestu (namesti) statt (mesto Statte): ali mu bo namesti ribe kačo dal. 10. navzoč, navzoči im Angesichte (na vzzz oči) : nazoči cc-loga sveta hrv. 11. noter, notri, znotra, znotre (iz znotraj) hinein, innen, von innen (stsl. oJn>) : znotre zida Met. 12. okolo , okoli um herum (kolo ' krog) : okoli mesta ; okoli božiča. 13. poleg (iz po clhg) langs, neben : poleg potoka sem se spre-hajal; poleg tvoje volje nach deinem Willen ogr. 14. pričo, v pričo in Gegenwart (priča Zeuge) : v pričo vseh ljudi j; v pričo celega omizja; pričo gospodarja Met. 15. prek iiber, hinuber : preko Kope se spustiti; preko hriba, doline, ceste. Prislovno: prek si vrvi potegnite; v prek durch und dariiber; poprek iiberhaupt. IG. raven, zraven (: n-eben, sredonem. ineben) : raven groba ogr.; jih zraven mene pokopi ji; sravno mesta Met. 17. radi, zarad, zaradi Habd., wegen (radi. Guust, rad, a, o): pokarati zarad nečesa. 18. razve, razvi; razven, razun, razen, zrazen ausser: zrazen vaših bratov; ni druzega razen njega; razun pokore ohne Reue. 19. sled, posled, vsled in Folge (sled Spur) : vsled višjega povelja, 20. sredi, sred, na sredi, posredi mitten (sreda Mitte) : Marija sred morja obstoji; vusrcd livade prip. 21. štrit, stric, vštrit, vštric gegeniiber (ras. v srčču : srečati): zakaj bog vštric dobrih toliko hudobnih ljudij trpi; stric, vštric moža. 22. tik knapp, neben (do-tijk-ati se): tik strehe; tik zida voda teče; ki so tik nebes prišli; kugla tik mojega ušesa mimo frči. 23. ven, vun (tož., stsl. vzm); vne, vune, vuni (mestn., stsl. vznč), zima Trub., zunaj (iz zuna-i § 71, 15), zune (? iz zunaj) zven ausserhalb, ausser : vne hiše, zune zida, zune cerkve Met.; žetva de zvrni čakanja dobra iiber Envartung gut ogr. 24. vmes, zmes zwischen (zmes, -i : mesiti) : sveta Ana pokleknila vmes mladih deklic, vmes starih vdovcev. 25. vrh, vrhu, vrhi, navrli, zvrh (iz s z vrha) oberhalb (vrh Gipfel): gre vrhu morja Trub.; vrhi drevesa, vrh gore, hriba Met.; vrhu tega obendrein Habd. 26. zastran wegen, unstran jenseits (stran Seite) : zastran mene, unstran naših hribov. 27. za-deli (stsl. delja, dehnui wegen) wegen (: del Theil) : za tega deli; zadel nedolžnih otrok; za naših pregrehov delo; za del njih revnosti; za naše delo. 28. zavoljo, zavolj wegen (volja Wille): za tega voljo; za voljo tega; za voljo, za volj svojih bratov; za vašo voljo (za voljo vas) Trubar. 29. zbog, pravilno zbok (sz bokz von Seiten) wegen: zbog mene. VIL Vezniki (konjunkcije). § 159. Vezniki so izvirno tudi prislovi. Vezniki zaznamujejo razmero med stavki in besedami. Naj imenitnejši vezniki so, A. v priredju: a) spojni, 1. (und) i, ino, in, no, pa, ino pa, ter; 2. (sowol — als auch) i—i; 3. (auch) i, tudi, takoj, takoj še-, 4. (nicht nur ~ sondern auch) ne le — ampak tudi, ne samo — temuč tudi, ne le — temuč tudi, ne samo — nego i ogr., ne le samo — ma benet; 5. (nicht einmal, auch nicht) ni (nanje, namič): nima ni naj manjše volje-, 6. (weder — noch) ni — ni, niti — niti, ne — ne. b) protivni, 7. (oder) ali-, 8. (entweder — oder) ali — ali; 9. (zwar — aber) sicer — pa, pak, ampak; 10. (allein) a, toda. c) sklepni, 11. (daher) zato, tedaj, torej. d) vzročni, 12. (denn) vsaj, saj, kajti, zakaj: (namlich) namreč. B. v podredju: a) izpovedni, (dass) ko, da. b) namerni in posledični, (dass: auf dass, damit; so dass) da. c) časovni, (wanu) kadar, kedar, gdar, ko; (so lange, bis) dokler, doklam, doklič, dokeč. d) primerjalni, (wie, als) kakor, nego, liki ogr.-.prvlje, liki razidemo-, (je — desto) čim — tem (tim), s kem — s tem, kolikor — toliko, kar — toliko. e) vzročni (weil) ker, zakaj, kajti, geto {ker to) ogr., dok benet. f) pogojni (wenu) če (če), čl, ako, ko. g) dopustni, (obwol„ obschon, obgleich, wiewoi, wenn auch) dasi, dali, dasi tudi, dasi ravno, dasi lih (iz gleich), če ravno, ako tudi, če tudi, makar, ako prem, premda. Op. Če se zveza opusti, postane asyndeton (bezvezje). Pridruženi stavek ali člen je zvezan po smislu spojno, protivno, sklepno ali vzročno. Asyndetu nasproti stoji polysyndeton (čestovezje), če so zvezani vsi členi ali stavki med seboj. Asyndeton in polysyndeton sta govorniški kinč, ke-dar pravilno posnemata naglost in skrbljivost govornikovo, n. p. strašni boj, ne boj, mesarsko klanje Preš. Vali se in hrka in vre in kipi Kos. VIII. Grlagol (verbum). § 160. Beseda g 1 a g o 1 pomeni poved ali izrek. Glagol je zares v določnih oblikah stavek za se in v obče naj imenitnejši in prvi člen stavkov. Ker zaznamuje djanje v različnih časih, imenuje se tudi časoslov ali časovnik (Zeitwort). G1 a g o 1 s k e v u n a 11 j e razmere. § 161. Glagoli so 1. glede osebka: a) osebkovi (subjectivisch) ali osebni (personlich), na teh ali pri teh je zaznamovan osebek ali oseba tvornega ali trpnega djaiija, n. p. nese-m, mahneš, dela-mo; človek obrača, bog obrne; zajci se streljajo. b) bezosebkovi (subjectlos) ali neosebni (uiipersonlich), ti zna-čijo djanje v 3. jedn. osebi, ki ostane nedoločna, osebek djanja ni zaznamovan, 11. p. grmi, trga me po životu. 2. glede predmeta so: a) predmetni (v. objectiva), ti imajo nekakov predmet kot dopolnilo svojega pomena pri sebi, n. p. točim vino, strežem bolniku, iščem pokoja. b) prehodili (v. transitiva), ti imajo predmet v tožilniku pri sebi: njivo orjem, žito žanjem. c) povratni (reflexiva), tem služi v predmet povratno zaime: bojim se, čudim se. d) neprehodni (intransitiva), ti nimajo nobenega predmeta pri sebi, 11. p. živim, trpim, rastem. Op. 1 Nasproti prehodnim glagolom imenujejo nekateri slovničarji vse ostale glagole neprehodne; neprehodni so njim tedaj 1. oni predmetni glagoli, ki imajo predmet v dajalniku ali rodilniku ali s predlogom pridjan ; 2. oni glagoli, ki poprek predmeta nimajo. Zadnje imenujejo posebej zasebne glagole (v. neutra). Op. 2. Drugi razločujejo zopet predmetne glagole v ravno-prehodne (direkt-transitiva) in neravno prehodne (indirekt-transitiva); tožilnik jim je ravni predmet, ostali predmeti pa neravni. Op. 8. Za slovenščino se imajo všteti med ravni predmet tudi oni slučaji, kjer stoji rodilnik mesto tožilnika. 3. glede osebkovega položaja so: a) tvorni (v. activa) : bijem, živim, grmi. b) srednji (v. raedia) : bojim se, čudim se. c) trpiii (v. passiva) : bit sem, čuje se, omedlim, veznem. § 162. Bezosebkovi glagoli značijo a) prikazni v naravi in indi: grmi; danes še bo previselo; straši (v starem gradu). Povratno: bliska se, zori se, oblači se. b) prikazni na telesu in duši: odleglo mu je; srbi me; žeja me; zebe me; bode me; po vseh udih me je trgalo; po ušesih mi je zvonilo ; skrbi me. Povratno: dremalo se mi je; zeha se mi; kolea se mi; polzi se nogam; po klobasah se mu riga ; vnoža se mi (mnogo mi postaja); svinjenine se mi je poželelo; meni se domu mudi; konj se mi je smililo; konj se mi je škoda zdelo; toži se mi; po drugih jedeh se jim toži; hoče, noče se mi (česa). c) bivanje, nebivanje : po vseh potih jo je; mlad'ga Marka še ni doma; postalo je vojske; moke zmanjka. d) stanje z glagolom biti : komu ni britko; tega ni treba bilo; strah, groza, sram me je bilo. e) trpni položaj neprehodnih, pa tudi prehodnih glagolov: živi se ob petju; dobro ti bo postrežem; nemarno se je paslo. Op. Nekateri glagoli bez osebka prijemajo osebek v prenesenem pomenu: njegov glas je zagromel; oči mu bliskajo; oči se mu bliskajo ; oči mu rosijo. § 163. V razliko bezosebkovih glagolov dobiva večina glagolov osebek pri tretji osebi; saj je tudi govor ravno v 3. osebi tako razširjen, da se ni čuditi, če v 1. in 2. osebi na glagolu pripeto zaime zadostuje, na 3. osebi pa ne. Op. Izrekoma pa se stavi osebek tudi za prvo in drugo osebo, kedar je treba za dostojnost ali jasnost sloga; ravno tako pa se izpušča tudi pri 3. osebi, kedar se iz sloga oziroma iz prejšnjega stavka sam od sebe umeje: jaz Franc Jožef, cesar Avstrijski, zapovedani-, Sokrat je učil, da je duša nevmrljiva, potem Še pristavil: skrbite bolj za dušo, nego za telo. § 104. Neprehodni glagoli ne prijemajo vunanjega predmeta, t. j. djanje ne prehaja na predmet, ki bi občutil djanje; tožilnik časovnega trpeža ali notranjega predmeta pa prijemajo tudi neprehodni glagoli, prim. trpim ves čas; živimo kratko življenje; pojdem svojo pot. § 165. Neprehodni glagoli postanejo prehodni y sestavi s pred-ponkami na, ob, pre, pri, redkeje s predponkami nad, od, po, za: biti (bgti), zabiti pozabiti; iti, dojti, najti, obiti : strah me obide; skočiti, preskočiti; stopiti, obstopiti, prestopiti; skrbeti, priskrbeti; hoditi, pohoditi; kriliti (z rokami), nadkriliti koga (prekositi); stopiti, odstopiti komu mesto; igrati, zaigrati itd. § 166. Nekateri glagoli so neprehodni in prehodni: srce polje, hlapec vodo polje; dež gre in pere, perilja srajce pere; dete k materi tere, život si terem; primeri nemški das Heer zieht in die Ochsen ziehen den Pflug. Prehodni glagoli so lahko bez predmeta za se (absolut), če se predmet sam umeje ali se le djanje naglaša: mlatim (imam mla-titev), vežem, orjem, sadim, šivam, berem, pišem ; vidim (dobro vidim), čujem itd. § 167. Prehodni glagoli kakor rastiti, ložiti, slaviti, vesiti, opokojiti itd. zaznamujejo: iVrniti da kaj raste, leži, slovi, visi, počiva itd. in se imenujejo vzročni (causalia), ker vzročijo djanje: opokojiti srce, činiti, da srce počiva; razigrati konja, činiti da konj igra, itd. § 168. Povratni glagoli so prehodni glagoli, kojim mesto katerega drugega predmeta služi povratno zaime; povratno zaime nanaša djanje na lastni stavkov osebek. Djanje postane v pomenu tudi premenjeno, osebek opravlja sam s seboj. Večkrat pa se djanje le godi na osebku, pomen postane trpen; primeri: 1. umivaj sebe, saj si sam črn; 2. umi j se, kedar vstaneš; 3. mala deca naj se vsak dan koplje in umiva. § 169. Srednji glagoli se razločujejo' večkrat od povratnih po vunanji obliki tako, da imajo zadnji daljšo obliko povratnega za- imena, srednji pa krajšo; srednji se ločijo od trpnih le po smislu. Vunanjo obliko srednjih glagolov tvori povratno zaime v tožilniku ali v dajalniku: smejem se, sedem si ('-sedem), ležem si (-ležem). Op. 1. Srednji in tvorni pomen sta v obliki ločena: žaliti se, žaliti koga; pokoriti, se, pokoriti, karati koga; kajati se, kajati koga. Op. 2. Srednji in tvorni položaj nekaterih glagolov se rabita v istem pomenu joden zraven drugega: postim se in (redko) postim; sedem in sedem si; ležem in ležem si; padem in (redko) padem se ; šetam in šetam se. Op. 3. Nekateri glagoli so s predponko srednji, bez nje tvorni: napiti se, piti; naspati se, spati; raziti se, iti; shajati se, hoditi. Op. 4. Nekateri glagoli so le v srednjem položaju: bojati bati se, nad jati se, potiti se, radovati se, smejati se, čuditi se, itd., (primeri grški medium in latinska deponentia : dir/orna, nanciscor). Op. 5. Srednji položaj ima včasih pomen vzajemnosti: pogovoriti se, zmeniti se, ljubiti se, mrziti se, preganjati se. § 170. Trpni položaj se zaznamuje: 1. v tvornih oblikah, in sicer: a) nekaterih glagolov II. glagolske vrste, n. p. veznoti: vezati, poginoti : pogubiti, usahnoti : sušiti. b) nekaterih glagolov III. glagolske vrste, n. p. omedlim : medli me, zbolirn : boli me. c) nekaterih glagolov V. 1., ki so postali iz II., n. p. pogin jati-, poginoti. d) nekaterih glagolov V. 1., ki so postali iz III., n. p. omedlevati : omedleti. 2. s povratnim zaimenom v tožilniku: denarji se skoz okno mečejo-, pije se rujno vinee. 3. z deležniki na t in n v zvezi s pomožnim glagolom: okno je zaprto in zadelano. / Trpež glagolskega djanja. § 171. Glede trpeža so glagoli: a) hipni (momentanea^ kojih djanje nima trpeža in se zgodi v jednem hipu: mahnoti, skočiti, streliti, prim. nem. einen Schuss machen. Slika tem glagolom je jedna geometrična pika .; b) trpežni (durativa), kojih djanje se nepretrgano razvija in traja svoj čas, začetek in kouec djanja v glagolu ni zaznamovan: nesem bin mit dem Tragen und Bringen besehaftigt, ženem, letim, ležem. Slika tem glagolom je jedna geometrična črta . / c) opetovalni (iterativa), kojili djanje se opet godi in ponavlja; ponovljeno pa je djanje: «) iz izvirno hipnih glagolov: maham, skačem, streljam niache niehrere Schiisse, slika jim je: . . . . itd. /J) iz izvirno trpežnih glagolov: nosim trage zu wiederholteu Malen, gonim, letam; slika jim je:---itd. Sem gredo tudi glagoli, ki se v razliko prednih imenujejo opetovalni glagoli druge vrste, ali ponavljavni glagoli Yfrequentativa); ti značijo, da se opetovano djanje opet in navadno godi inVpo gostem ponavlja; v navadi so na Notranjskem: nosevam pflege zu tragen, gonevam, letevam. d) dokončalno - dovršni (finitiv - perfektiv), ti so sestavljeni in značijo dokončanje djanja, oziroma zadnji hip dovršenega djanja. Sestavljeni so: o) iz izvirno hipnih: ustrelim ich schiesse todt, prav za prav schiesse weg; /?) iz trpežnih: prinesem bringe an Ort nnd Stelle, priženem, priletim; y) v nekaterih slučajih iz opetovalnih (opetovalno - dovršni, iterativ - perfektiv): hlapec je drva iznosil, t. j. hlapec je drva nosil in nošenje dokončal; ljudje so iz čolna poska-kali, t. j. ljudje so jeden za drugim iz čolna skakali, in so tako vsi iz čolna; jednako na nosim, navozim, postreljam schiesse nach und nach alle nieder. Dokončalno-dovršni glagoli so tudi oni nesestavljeni glagoli, ki imajo v sebi pomen končanja: končam, neham, pustim, kupim schliesse deu Kauf ab, platim begleiche (na zahodu v istem pomenu plačam), rešim / menim (na zahodu menjam). e) začetno - dovršni (inhoativ - perfektiv): ti odgovarjajo dokončalno - dovršnim in značijo nastop ali začetek, oziroma prvi hip djanja bez ozira na nasledek. Sestavljeni so: «) iz hipnih: zamahnem hole mit der Hand aus; /9) iz trpežnih: zavrtim kolo bringe das Rad in Gang. Sem gredo tudi pomanjšalno - dovršni glagoli: jposedim bleibe ein wenig sitzen; primeri: j[odci zagodite, dekleta zapojte; nasmejati se, primeri ins Lachen ausbrechen. Izmed nesestavljenih glagolov imata pomen začetno-dovršnega djanja v sebi glagola jamem, kedar pomeni začnem in lotim se : jame govoriti. f) zaMuo - trpežni (inhoativ - durativ.), ti značijo polagano nastopanje lastnosti ali stanja, ki je izrazuje deblo: sahnem (sehnem) > suh postajam, ginem, gasnem, medlim, bogatim, rumenim. Glede trpnega pomena se imojrojejo ti glagoli tudi trpni glagoli. V sestali značijo ti glagoli dokončani nastop dotične lastnosti ali stanja in so/dovršni: usahnem--postaniem suh, ugasnem, omedlim. § 172. Hipni, dokončalno- in začetno - dovršili glagoli imajo skupno lastnost, da značijo djanje bez trpeža; pomenijo tedaj ali dovršno minolost: mačket vzdignoti den Anker lichten, djanje izvršiti uspešno; ali pa pomenijo dovršno prihodnost: ko mačko vzdignem wenn ich gehoben habe (hebe, heben werde). Trpežni, začetno - trpežni, opetovalni (in ponavljavni) glagoli imajo tudi to splošno lastnost, da značijo djanje, ki je nedovršeno; pomenijo tedaj djanje, ki se godi, poskuša bez ozira na nasledek: mačko vzdigujem pomeni trpežno djanje, a ne reče, bo li storjeno ali ne, morda ostane samo pri poskušnji: mačko vzdigujem ne ve-doč, ne kažoč, vzdignem li jo ali ne; jednako tudi: sem vzdigoval in bom vzdigoval. Zato se imenujejo glagoli trpežni, začetno - trpežni, opetovalni, : ponavljavni z jednim imenom skupaj tudi nedovršniki (v. imperfectiva), in njim nasproti se imenujejo oni glagoli, ki značijo beztrpežno djanje, t. j. hipni, dokončalno- in začetno - dovršili glagoli z jednim imenom dovršniki (perfectiva). § 173. Kako se dovršni in nedovršui glagol drug od drugega poznata? Če vprašamo z nedovršnim glagolom: kaj delašf onda se ima naravnoč odgovoriti z nedovršnim glagolom: vzdigujem, orjem, pečatim. Ravno tako stoji za glagolom začnem ali neham (hore auf) nedovršui nedoločnik: začnem prepevati, peti, nehal je peti. Jednako se spoznava dovršni glagol v liameniliiem stavku odvisnem od glagola počaj ; počaj, da Se kujem, umijem, oblečeni itd. Op. 1. Pri prostih glagolih, ki imajo za trpež djanja različnih oblik, pomeni jedna oblika dovršnost, druga trpežnost, tretja opetovalnost; pri štirih oblikah pa pomenita ali dve dovršnost ali dve opetovalnost v raznih stopnjah: brenknoti (hipni), brenčati (trpežni), brenkati (opet.); leči (hipni), ležati (trpežn.), legati (opet.); sesti, srb. sednoti (hipna\ sedeti (trpež.), sedati (opet.); lirv kleknoti (hipni), klečati (trpež.), klečati in klečivati (opet. in ponav ). Op. 2. Nekateri glagoli so dovršni in nedovršni v raznem pomenu: djati deti, v pomenu legen je hipnik, v pomenu sagen in thnn nedovršnik: to mi težko de; leči sich niederlegen je dovršnik (hipnik), v pomenu briiten trpežnik: jerebica, leže jajca; videti trpežnik v pomenu sehend sein, dovršnik v pomenu erblicken, zato: gledajo pa ne vidijo. Op. 3. Včasih imajo dovršili in nedovršni, oziroma trpežni in ope-tovalni glagoli različne besede oziroma korene in debla: bodem (dovrš.), sem (trpež.); udarim, bijem; stvorim : stsl. sitvorjo in delam; vjamem,' lovim; vržem, mečem; obljubim na vzhodu obečam in obetam; rečem, pravim, govorim itd.; grem (trpež.), hodim (opet.); sem, bivam; pe-Ijam, vodim-, peljam, vozim itd. Op. 4. Zgubljena oblika se nadottiestuje: a) dovršna z nedovršno: plačam je deloma dovršen glagol mesto deloma zgubljenega platim, plačujem je zato nedovršnik in sicer trpež-nik oziroma opetovalnik. b) opetovalna s trpežno: slovenski izraz: v Šolo hodi, se glasi v srbskem: u Školu ide, t. j. trpežni glagol stoji mesto opetovalnega. c) trpežna z opetovalno: pošljem ima pošiljam v trpežnem in ope-tovalnem pomenu. Po glagolskih vrstah so prosti, t. j. nesestavljeni glagoli (verba simplicia) in sestavljeni glagoli (verba composita, praefixirte Verba) glede dovršnosti in nedovršnosti tako le razdeljeni: A. Prosti glagoli. § 174. I. Prosti glagoli prve vrste so v vseh .sedmih razredih trpežni. tedaj nedovršni. Površni so le tile hipni glagoli: b^dau (bom), dam, jamem (* začnem), le£em, padem, sedem, vržem - deti (denem) v pomenu legen in stati (stanem) v pomenu treten. Op. 1. dati v pomenu moči se rabi v zvezi z nedovršniki tudi nedovršno: nič si ne dd dopovedati. Op. 2. deti dčjem v pomenu thun in deti dem v pomenu sagen ostane po pravilu nedovršnik. Op. 3. stati (stanem) je nedovršnik v izrazu : stane me es kostet inich. § 175. II. Prosti glagoli druge vrstejso v obče hipni dovršniki: mahnoti, piknoti. Nekoliko je tu tudi začetno-trpežnih glagolov: drgnoti reiben, gas-noti, ginoti, mrznoti, rinoti stossen, sahnoti, stanem (stati) v zvezah: težko me stane, teknoti sehmecken : ljudski kruh bolj tekne kakor domači, tonoti, venoti. ' § 176. III. Prosti ..glagoli tretje, vrste so trpežni, iz imen izvedeni so začetno-trpežni: bežati, grmeti, ležati, leteti, molčati, pršeti, tičati itd.; bledeti, bogateti, rumeneti. Vidim in velim se rabita tudi dovršno. § 177. IV. Prosti glagoli četrte vrste so v obče trpežni: beliti, črniti, hvaliti itd. Nekateri so opetovalni. nekateri izibaenski so dovršni. Opetovalni so: goniti, hoditi, laziti, nositi, vlačiti, voditi, voziti. Ti so postali posredno iz trpežnih glagolov ženem, ležem, neseni, vlečem, vedem, *wzem; postali so iz imen: *<7 trčiti zusammen-stossen, treščiti. b) dokončalno-dovršni: kupiti, meniti, platiti, pustiti, rešiti. c) lotiti se je začetno-dovršen glagol, krstiti je trpežen, v nekaterih krajih tudi dovršen; platiti se nadomestuje ondi, kjer se je zgubil, z glagolom plačati-, spremiti je dovršen, ker sestavljen. § 178. V. Prosti glagoli pete vrste 2., 3. in 4. razreda so trpežni ; 1. razreda trpežni, če so iz imen izvedeni, a opetovalni. če iz glagolov: tako so glagoli pisati V. 2. brati V. 3, dejati V. 4, delati V. 1 (iz delo) trpežni, letati pa (iz leteti) je opetovalen. Dovršnih glagolov je v peti Vrsti le malo, so namreč dokončalno-dovršni: končati, nehati (henjati, jenjati), plačati (deloma m .platiti), menjati -'(deloma m. meniti); jeklen je hipen: djati (denem) legen; potem so tujke: kaštigati (castigare), gratati (gerathon) prim. postati. § 179. Opetovalni glagoli. Večina opetovalnih glagolov spada v peto vrsto. Opetovalni glagoli se napravljajo namreč razven nekaterih glagolov IV. in VI. vrste v obče v V. vrsti z obrazilom a in sicer a) iz prvotnih b) iz drugotnih glagolov. a), iz prvotnih glagolov, prim. § 80, c, A. n. p. dati, opeto-valnik dd-v-a-ti, dd-j-a-ti; piti pivati; simoti, suvati; deti, devati; biti, bivati (bi/ti, bgvati); mreti, ogr. merati; svh(t)-noti, svitati; gmoti gibati (ggbati); teči, tekati; moči, magati:čez goro ne magam nar. p.; pasti, padati; kričati, krikati; poluknoti, lukati; bežati, begati; seči, segati; povohnotL-^hati; pogoltnotbf goltati; mrknoti, mrkati. Op. PrQ#tt-glagoli z osnovo na a iz prvotnih glagolov niso vsikdar opetovalni, lahko so tudi trpežni, J^k kedaj so, spozna so, če jih primerno sestavimo: če so v sestavi do^frri, so bez sestave trpežni, če so v. sestavi trpežni, so bez sestave opetovalni, n. p. čitam, plavam sta trpežna glagola, ker sta v sestavi preeitam, priplavam dovršnika. Ce so namreč glagolu prvotne trpežne oblike v zgubo prišle, nadomestujo mu jih »potovalne v trpežnem pomenu: glagola *čisti, *plyti n. p. sta v nsl. v zgubo prišla, zato sp rabita čitati, plavati v trpežnem pomenu. § 180. b) iz drugotnih glagolov, prim. § 80, c, B. Iz drugotnih glagolov se napravljajo opetovalni, oziroma ponavljavni glagoli in sicer iz glagolske vrste iN.. IV., V. 1. in VI.; n. p. iz III. vrste: imeti, imevati prim. hrv. imati, tako je tedaj jeti dovrš., imeti trpež., imati opet. imevati ponavljaven. Jednake tvoritve so tudi pri prvotnih glagolih III. vrste: legati trpežni, legevati ponavlj., prim. legati opetov. iz leči dovrš.; leteti trpež., letevati (ponavlj., letati opetov.); veleti dovrš. ali trp., velevati opet.; videti dovrš. ali trpež., videvati opetov.; gostoleti gostolevati: tiči gosto-levaja ; boleti, bole/vati. iz IV. vrste (obrazilo -ja-) : goditi, gajati se; kiisiti, kušati; Iv-čiti, lučati; poditi, pojati se; raziti, ražati schlachten; streliti, streljati; (obrazilo-«-, vrstni samoglasnik i odpada) lomiti, lamati; pičiti, pikati; počiti, pokati; skočiti, skakati; trčiti, trkati; treščiti, treskati, iz V. vrste: tujka iifrati, ufrdvati zraven ufrovati (VI.); *re-Šati iz rešiti, rešavati. -dva se spremenja v -eva (eva) v onih krajih, ki mejijo k Istri: bahati, bahevati-, brisati, briševati morda pravilno bri-s-evati; delati, delevati; igrati, igrevati; klicati, klicevati; lagati, lagevati; mrkati, mrkevati : solnce mrkeva; pisati, pisevati; prašati, praŠeoati; strgati, strgevati; trgati, trgevati. Tako se imajo razjasniti tudi glagoli, kojim podstavue oblike na a manjkajo: bruševati (*brušati iz brusiti); koše-vati (*košati iz kositi); vojevati in vodevati (*vojati, stsl. voždati in „vodatisrb. vodati iz voditi); jednako vozevati, nosevati, bojevati in hodevati. Tudi iz prvotnih glagolov so na jednak način napravljajo ponav-ljavni glagoli (frequentativa), posebno na Notranjskem: spevati iz spati; berevati iz brati berem : sestra bereva v gozdu jagode; jednako tudi: meljevati iz mleti; skubevati iz skubsti; cvetevati iz cvesti-, jedevati iz jesti kor. jed-. V drugih krajih takih oblik ni, ni le ne bahevati, tudi ne bahava,ti. Glagolom, kojim sta opetovalna in ponavljavna oblika razločno razviti, n. p. letam in letevam, služi zadnja oblika v okrepčan pomen ponavljanja ; ostali glagoli pa, ki dvojne oblike nimajo, so opetovalnega pomena , n. p. bolevam, velevam. iz VI. vrste: vojskevam iz vojskujem vojskovati, koja zadnja oblika znači trpežno djanje. § 181. VI. Prosti glagoli šeste vrste so trpežni, če so izvedeni iz imen, opetovalni, če so izvedeni iz glagolov: bojevati, kme-tovati, obedovati, pametovati, verovati so trpežni, ker so izvedeni iz imen boj, kmet, obed, pamet, vera; kupovati, plačevati itd. so opetovalni, ker so izvedeni iz kupiti, plačati. B. Sestavljeni glagoli. § 182. \L Sestavljeni glagoli prve vrste so dokončalno-dovršni: zašiti, splesti, prijeti. Izjem je malo: poznati kennen, spoznati anerkennen se rabita ne-dovršno mesto paznavati, spoznavati, ker je prosti znati, ki sta ga Trubar in Dalmatin še rabila, v pomenu kennen v zgubo prišel; zamorem vermag, premorem (sem premožen) in dopadem so po dotičnih nemških glagolih ponarejeni in tako postali nedovršni. § 183. >11. Sestavljeni glagoli druge vrste so dovršni: vzdig-noti, poldeknoti, zamahnotl. itd. Izjema je utegnotl iz utegnotl ("zu ziehenj im Stande sein, konnen. § 184. III. Sestavljeni glagoli tretje vrste obeh razredov so dovršni: došt.eti, dogoreti. Izjeme so tudi tu glagoli ponarejeni po tujih jezikih ali taki sestavljeni glagoli, kojim se je podstavni prvotni glagol pozgubil: zavideti (: invidere) mesto zavidati, zdeti se (; čini se mi), pomnetl, sumneti (se) : mh.ne.ti. Ce so ti glagoli sestavljeni z dvema predponkama, so navadno dovršni: zazdi se. mi, zapomni si. § 185. IV. Trpežni glagoli četrte vrste postanejo v sestavi dovršni: pohvaliti. Glagoli pomeniti, zaslužiti, pokojiti, pokoriti se, prevoritl so iz-imenski zato trpežni. Dovršni glagoli četrte vrste ostanejo v sestavi dovršni: priskočiti, ustreliti. Opetovalni glagoli postanejo v sestavi z ozironi na nesestavljeni glagol v obče trpežni: vlačim, oblačim. Op. Nekateri opetovalni glagoli, če so sestavljeni s predponkami na, iz, po, spo (-- iz-po) in jih djanje pomeni nasitjenost ali dokončatev, postanejo opetovalno-dovršni: navoziti, nanositi mit dem Fuhren, Tragen fertig geworden sein, nahoditi se gonug gegangen sein, iznositi, znositi mit dem Hinaus-, Zusammentragen fertig geworden sein, povoziti, spo-voziti (žito) alles Getreide nach und nach eingebracht liaben; tako tudi povoziti (psa) uberfahren, pohoditi (dete) zertreten. § 18G. V. Trpežni glagoli pete vrste postanejo v sestavi do-končalno - dovršni: izbrati, izdelati. Izjemno je trpežen nadjati se : nadeje se (V. 4), pa tudi nadeja se (V. 1); upati je trpežnik vsled pomena in ker je prosti glagol *pvati v zgubo prišel. § 187. Opetovalni glagoli pete vrste so z ozirom na nesestavljeni glagol v sestavi v obče trpežni. Nekateri glagoli se dandanes bez sestave ne nahajajo, a misliti je, da so kedaj bili. Opetovalni glagoli so v sestavi trpežni in sicer: a) iz prvotnih, prim. § 80, c, A. n. p. razdajati, razdavati, spoznavati, vstajati; ubivati,. pobijati, povijati, nalivati, popivati, polivati; obuvati, podkavati srh. podkyvati; ogrevati, zadevati, prepevati, posčvati; prebgvati, pokryvati, umgvati; pozgvati, tudi pozdvati dozavati (zovern); pozabljati (po analogiji IV. vrste, stsl. zabyvati); postilati, zbirati, zavirati, razdirati, požirati, ozirati se, umirati , odpirati, prepirati se, spirati, razprostirati, zatirati, ocvirati ; oži mati, preklinjati (stsl. proklinati), pominjati, napinjati, za-linjati (in začenjati), preevetati, unemati, objemati; lieorganična sta otevati (jeti), omevati (meti); oggbati se, umykati, pošiljati (stsl. posylati), utykati; ogrebati, odletati, pometati, sežagati in sežigati, pripekati, opletati, izrekati, otekati, pretepati; obddati, piokapati, pomagati, zmagati in premagati se rabita tu pa tam tudi dovršno m. zmoči in premoli; posedati noch ein vvenig sitzen bleiben, zapovedani; poklekati, zlecati se, stegati, vprezati, prisegati. b) iz drugotnih glagolov prim. § 80, c, B. in sicer: iz III. vrste : omedlevati; iz IV. vrste: sprevajati, preganjati, pozvanjati, pozdravljati, domišljati, ponavljati, napajati, spremljati, narejati, zasajati, zahajati, vlagati, pomakati, natakati; približati je dovršnik. ker je nastal iz pri in bližati, oblike *bližiti ni; iz V. vrste: zbrojdvati, ogledavati, nadigavati, zdyhavati, pri-žvižgavati, skupljavati, zmgšljavati, vrezavati, iztrgavati. Na zahodu so oblike potrgevati, na Ogrskem a redko oblike ne-volivati, ohranjivati. Ker je obečati dovršnik, je postal iz ob in večati, stsl. veštati sagen; obetati je nedovršnik. § 188. Nekateri glagoli V. vrste, ki se v sedaujiku spregajo po 1. in po 2. razredu, imajo v 1. in 2. razredu različen pomen, tako n. p. je izmečem werfe hinaus dovršnik, izmčtam kehre aus pa trpežnik. Jednako v stsl. sivežeši (zvežeš) dovršnik, a szvezajotz (zvezajo) trpežnik; pokaži se dovršnik, pokazajdz trpežnik; obzrežotz (obrežo) dovršnik, obrezujete (obrčzate) trpežnik. Misliti jo, da so taki glagoli V. 1. postali iz podstavnili glagolov V 2. in da jim je skupni nednločnik bil skrajšan iz izvirno različnega: szvešo szvezati a sivezajo siveza-ati, kar da szvezati, kakor je postala oblika imaši iz imaaši oziroma imaješi. Tako se razjasnuje, kako v srbskem n. p. sedanjikovim oblikam na -njem odgovarjajo nedoločnikove oblike na -avati: podajern, podavati. § 189. Nekateri opetovalni glagoli, če šo sestavljeni s pred-ponkami na, po, spo (* iz-po) in jih djanje pomeni nasitjenost, ali dokončatev, postanejo v sestavi dovršni in sicer, kakor oni IV. vrste (§ 185, op.), opetovalno-dovršni: nalamati, nastreljati, naskakati se, polamati, pometati, poskakati, postreljati, popadati nach einander fallen bis alles liegti: te gruške so v treh dneh s tega drevesa popadale. Toda popadati koga angreifen je trpežnik, jednako spopadati se. Poprek v nekih krajih se predponka spo (iz iz-po) rabi kot prosta po: spoginoti, spomoriti, spoklati, spokončati : pokončati, spokončavati: pokončavati. § 190. VI. a) Izimenski glagoli šeste vrste so trpežni in postanejo v sestavi dovršni: dokraljevati, zazlodovati einen Fluch aus-stossen, odobedovati; b) izglagolski glagoli šeste vrste so opetovalni in postanejo z ozirom na nesestavljeni glagol v sestavi v obče trpežni: nakupovati si, izplačevati. Ti glagoli se izvajajo iz osnove V. vrste, t. j. iz osnove na a; da so ima ta osnova tudi tam podstaviti, kjer ni več v navadi, sklepa se iz tega, ker sta obliki na -ovati in -avati jedna poleg druge in v istem pomenu. Tako imamo tu iz IV. vrste: ošivljevati iz *-življati, -živiti, oznanjevati , premišljevati, obrejevati, zasajevati, posvečevati, posoje-vati, potrjevati. Neorgauično je zabljevaii: zabgti. iz V. vrste: prepovedovati, pogledovati, zdghovati in zdghavati, obiskovati in obiskavati, ukazovati, popisovati, poplačevati, vpraševati, obrezovati in otoezavati, poskakovati, pričakovati, zamečevati in zametavati, ogrgzovati : ogrgzati : ogrgzti. Neorganično je najdovati m. nahajati, zginovati ter poginjavati: zginoti, deblo gyb; jednako povrnovati (povračevati). § 191. Večina glagolov IV., V. in VI. vrste, ki postanejo iz opetovalnih v sestavi trpežni, so pa lahko tudi v sestavi opetovalni, če izvira predponka iz sestave nižje vrste in se naslanja sestavljeni glagol višje vrste na isti sestavljeni glagol nižje vrste in če je govor ne o jednem, nego o večih činih jednakega djanja: ogledujem U (trpež.) si blago, ker bi je rad kupil, t. j. gledam blago okoli in okoli, nasproti pa: nadžornik šole ogleduje (opetov.). jedno ogleda in gre zopet drugo gledat ali letos jo gleda, drugo leto zopet, Op. Trpežni pomen ostane glagolu tudi po sestavi, če dobi glagol vsled sestave celo nov pomen in sicer tak, ki ni postal naravno iz združenih prvin: stojim stelie: obstojim bekenne po nemškem gesteho, obstoji v tem besteht darin. § 192. Glagoli z večinii predponkami sestavljeni. Z jedno predponko sestavljen glagol dobi lahko še jedno ali več predponk. Včasih se je pomen prve sestave zgubil iu tako je postala nova sestava, n. p. najti iznajti, zabiti pozabiti. Če je glagol v prvi sestavi dovršen, ostane tudi po drugi itd. če je glagol z jedno predponko nedovršen, utegne po drugi pred-ponki postati dovršen in sicer opetovalno-dovršen, če je prva pred-ponka iz, na, po. Vendar to velja le o prvi obliki na a, ne o drugi na dva, eva niti o izglagolski obliki na ova (VI.), prim. srb. izpro-vlačiti nach einander hiudureh ziehen, hrv. pospadati: neko seme je pospadalo med trnje, ogr. grobi so se poodpirali. Drugi oddelek. O p o 111 e li u bese d 11 i h obli k. A. 0 imenskih oblikah. § l93. Imenske oblike so skloni. Sklanjajo se imena in prilogi in druge kot imena ali prilogi rabljene besede, zaimena, deležniki, števniki. Prilogi se skladajo s svojim imenom v številu, spolu iu sklonu in sicer v slovenskem pridevuo in povedno, primeri: mož je bogat, žena je bogata, ljudje so bogati; toda nemški le: der Mann ist reich, die Fran ist meh, die Leute sind reich; pusti ga živega a ne zdravega, V sklonu in številu skladani so tudi pridevni samostalniki: medved kosmatinec, medvedu kosmatincu; Turk ženin, Turki svatje. Op. Izjemi glede sklonskega sklada sta pridevek št nt in samostal-niški pridevek gospod, ki sta s svojim imenom kakor v jedno besedo zvezana: v imenu svetega šent Janša; pri podobi Šent Jakoba; gospi sveti šent Uršuli; gospod bogu; gospod očetu. I. Inifiievalnik. § 194. Imenovalnik je v stavku osebek in povedek. a) Osebek. Kot osebek znači imenovalnik ime one osebe, ki je v glagolski končnici po osebi zaznamovana: govorim, jaz govorim, jaz Peter govorim , ti Pavel govoriš. V stavku jaz Peter govorim je osebek trikrat postavljen: 1. v glagolski končnici -m. 2. z zaimenoni jaz. 3. z imenom Peter; jaz naglasa še jenkrat, kar kaže že končnica -m, Peter pa zaznamuje pravo ime osebkovo. Isto tako je v drugi in tretji osebi: ti Peter govoriš; on Peter govori. Op. Stavki, ki v tretji jedninski osebi nimajo izrecno pristavljenega imena ali izrecno ali vsaj v mislili predstavljenega zaimena, so bez osebka: govori se, kaže se, grmi, govorilo se je. V takiii stavkih bez osebka pomeni glagolska končnica srednji spol nedoločne 3. osebe, zato: grmi, grmelo je. b) P o v e d e k. § M: Pri glagolih biti, postati, imenovati se, imenovan biti i. e. (lopolnuje imenovalnik stavkov povedek: človek ostane človek; več nisem vreden tvoj sin imenovan biti; imenuje se Pavel. Op. Kakor imenujem se, tako se sklada tudi izraz ime mi je : 1 Minka mi je ime; primeri nadalje: imam ime Nemanie; ta prikazen \je znana pod imenom severna zarja, zraven pod imenom severne zarje. V stavkih pol noči je bilo; zima, tema. mraz je bilo; ni ga še volja; strah me je, sram te bodi itd., v takih stavkih imenoval-niki pol, zima, tema, mraz, volja, strah itd. niso osebek ampak stavkov povedek. Taki stavki so namreč stavki bez osebka. Da navedeni imenovalniki niso osebek nego povedek, vidi se iz sklada: strah me je, strah me je bilo; Mičiko je strah, a ne strah me je *bil. Ilezosebkovim stavkom služi tu glagol biti v formalen povedek in je le vez (copula). bistveni povedek pa je: a) prilog v jedninskein imenovalniku srednjega spola: .bilo je vroče, bilo je rano, bilo je pozno, bolje je, koristno bi bilo; hudo mi je, hudo mu bo. Jednako tudi: slabb mu prihaja, hudo mu postaja. h) samostalnik v imenovalniku: konjem je zima bilo prip.; kadar je bilo red Trub.; je bilo čas denarje jemati Rav.; mu je bilo dolg čas Met.; tega ni treba bilo; tema, mraz je bilo.y Op. 1. Taki bezosebkovi stavki značijo v obče nekcTstafijt; oseba, /koje se tiče stanje, stoji ali v dajalniku ali tožilniku. V dajalniku: komu ni britko, težkol tesno mi je pri srcu; tega mi ni mar; vojvode je nam treba. V tožilniku: Mičiko je strah; ni ga še volja; ne bo vas groza smrti; groza vas je bilo. Ravno tako: konec vas bo; katerega teh dveh izgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb; me tega je sram; vas bodi čudo božje prijaznosti. Tako se tudi za „čista dobrota (povedek) je on (osebek)" lahko reka: čista dobrota (povedek) ga je; nauki, ki jih je gola lepota welche die reine Schone sind Rav.; samočista prijaznost (povedek) ga je; Jezusa je bila čista ljubeznjivost (povedni deležnik bila, mesto bilo jo tukaj skladan s povednim imenom) ; gola nedolžnost jo je Rav. Primeri : zlasti pa ga je bilo polno prečiste brumnosti Rav. Op. 2. V bivanskih stavkih (Existenzialsatze) t. j. v stavkih, kjer kaže glagol sem biti, da kaj biva (eksistira), stoji bivanjo včasih bez obsebka, dotično ime bivanja pa stoji takrat a) v tožilniku, če je misel pritrdilna, b) v nikalnih stavkih pa sploh v rodilniku; drugim jezikom služi tu osebek imenovalnik ; primeri: a) po vseh potih jo (Tobijevo ženo) je, koder bi vtegnil priti Rav., nemški: sie ist etc. b) doma ni mlad'ga Marka, nemški: der junge Marko ist nieht daheim ; v črni gori ni zverin; ko tebe in mene na svetu ne bo n. ps. Včasih se zaime naprej pridaja: ni ga jezika, ni je besede; ne sme ga biti tacega med kralji; ne bo ga gasivca; ne bo je ne solze, ne zdih/jeja, ne ločbe, ne smrti Rav. Bivanski značaj takih bezosebkovih stavkov je gosto podprt s kraj-nim prislovom tu, ki je priklenen glagolu: Mandaleni nit traga nit glasa, iz: ni tu traga ni tu glasa. Op. 3. Kakor glagol je v bivanskih stavkih, sklada se včasih a redko tudi glagol postane, ostane i. e.; nadalje glagol nima es gibt nieht, in glagoli z nikalnim pomenom: zmanjka, primanjka; dotično ime je tudi tu v rodilniku; prim. na nagli postane z angelom vojske nebeške Kuzin.; v gozdu ne raste, druzega n. ps.; nikar zelenega listeka ne ostane ; ni nikar kaplje kanilo Ravn.; da nema oni kuči trišča ni dnipča prip.; ne. zmanjka ne moke ne olja; živeža jim primanjka Rav. II. Zvalilik. § 196. Zvalnik z medmetom ali bez njega zaznamuje zvano ali klicano stvar, sicer ni stavkov člen, niti na stavkov sklad navezan; tudi po končnici ni sklon, nego v jeduini le oslabljeno deblo, sicer pa imenovalnik (pristavnik). Šteje se med sklone z ono pravico, kakor medmet med besedne vrste. V novi slovenščini živi zvalnik le v ostankih: o kaj ti pravim, Krištofe; kaj ti pravim, sine ti; Lambergar, ti sine mlad; Siska vrli poglavar e; ala, dla, moj Adame nar. ps. Op. Zvalnik se rabi včasih za osebek: mu odpisal je Adame. Tako so postale oblike oče (iz otec, ot : aira), Jože itd. z novim rodil-nikom očeta itd. III. Težilnik. § 197. Na mesto tožilnikove oblike je stopila v nsl. rodilnikova oblika, in sicer: 1. v jednini možkih imen živočih stvarij II. sklanjatve, n. p. ustrelil je jelena. Tožilnikova oblika je ostala v izrazu za mož iti. 2. na prilogu, če se sklada z imenom živoče stvari, n. p. ustrelil je lepega jelena. 3. na zaimenih, kedar se hoče rabiti krepkejša oblika, u. p. mene, tebe, sebe, jega mesto me, te, se, i (na nj). Ta prememba v obliki se razlaga s tem , da je okorna jednakost osebkove in predmetove končnice možkih samostalnikov druge sklanjatve često pačila jasnost govora, zato si je govor za predmet iskal vunanje različnosti in pri zaimenih krepkejših oblik, ter stavil v ta namen predmet rajši v rodilnikovo obliko, tedaj v oni sklon, kateri sicer že zaznamuje predmet v nikalnih stavkih. § 198. 1. Vunanji predmet.1 Tožilnik zaznamuje predmet pri velikem številu glagolov, ki se imenujejo ravno zato prehodni glagoli : lan terem; vodo pijem; hlapec gnoj vozi, gnoj je navozil itd. Op. 1. V trpnom položaju prestopa tožilnik v imenovalnik, predmet postane djanju osebek, kakor da bi se predal v trpno djanje ali djanje na sebi dopustil, primeri: tepli so ga, dal se je tepsti, tepen je. Reka se pa tudi: pije se žganjico (tožilnik), čedo svinj se je paslo; kmete se vidi, t. j. pri trpnem bezosebkovem glagolu ostane predmet v tožilniku, kakor v tvornem položaju. Op. 2. Po navadni govorni premeinbi se stavi za predmet djanja tudi rado ono ime, ki je še le učinek djanja: kruh mesim (m. moko), repo sejem (m. seme repno), župana stavijo (m. koga za župana), podobo režem (m. les za podobo), jamo kopljem itd. Premenjen pa je 1 Ta razmera vunanjega predmeta je dala sklonu tožilniku ime: grško pravilno ime ahi ar t xog nziooig, ki pomeni vzročni sklon, je po krivem tolmačenju prestavljeno v lat. accusativus in po lat. v slovenski tožilnik. pri tem prvi predmet s povednim, ali bolje rečeno, prvi predmet je opuščen in mesto njega postavljen le povedni predmet. Te slučaje štejejo nekateri k notranjemu predmetu. Qp. ,3-. Nekateri glagoli se skladajo poleg tožilnika tudi z dajalni-I kom: cesarja služiti, bogu služiti; očeta streči in očetu streči; mine me in mi : da te mine tvoja bolečina nar. ps.; ves strah jo mine Kav. Op. 4. Tožilnik ostaja včasili pri glagolniku, kakor je pri prehodnem glagolu: vi ne imate meniti, de sem jest prišal h poŠilanu ta mir na zemlji Trub.: streznili bi se z vražjih mrež na doprnaŠanje njegovo voljo Kuz. (prim. pošiljam mir, doprinašam voljo). Vendar je ta sklad zastarel. § 19f). Nekateri neprehodni glagoli gibanja s predponkami sestavljeni postanejo prehodni. Take predponke so: do, za, ob, po, pre, raz. Glagoli so navadno: broditi, iti, laziti, leteti, lezTi, skočiti, stopiti, teči, hoditi, jahati. V premenjenem pomenu so n. p. najti fin-den, zastopati vertheiSigen itd.: J)unaj v noč' in dnevu dohiti; zasede konjiča brzega; zajaši konfča brzega; žalost mamico zlo obgre; mu trikrat šotor obleti; je groza jo obhajala nar. ps.; pohodijo ga Kav..; sta srečno jo preplavala nar. p.; konja razsesti. Tako tudi nekateri drugi glagoli: prenočite me do dne; prerase vse zeli nar. p.; ■premorem vse; premagam sovražnike; prebil je vso grozo; ki bo krivično smrt prebil nar. p. Op. Cestica na, nate, nata ima tožilnik pri sebi kakor glagol mami: na kruh, nate inokoS^ § 200. Pri glagolu boleti in nekaterih drugih zaznamuje tožilnik osebo, katere se tiče občutek bolenja: mene glava zlo boli; mene pa srce boli; otroci sestro do skrbe; prst jo je srbel. Bez-osebno: srbelo jo je v prst. Jednako imajo tudi drugi bezosebkovi stavki ono osebo v tožilniku, koje se tiče stanje v povedku izrečeno (tožilnik zadete osebe): boli me, srbi me, žeja me, zebe me; skrb me je, strah, sram, groza me je itd. § 201. 2. Notranji predmet. Tožilnik takih samostalnikov, ld _so_s stavkovimjrlagolom jednakega roda ali pomena, spremlja navadno v zvezi s primernim prilogom prehodne in "neprehodne glagole, da bi njim djanje oživii in podkrepil. Ta tožilnik se imenuje notranji aliefomoiogični predmet, kerjim ie pomen uže v glagolu: živim siromasko življenje; potuje zadnje potovanje; udaril je strašen udarec; ali sem ti čudne sanje sanjala; vitez pa je dan za dnevom lov lovil. Op. Mesto7' notranjega predmeta je navaden in slov. jezikom bolj primeren orocfnHc, n. p. udaril je s strašnim udarcem. § 202. 3. Pri nekaterih glagolih stojita dva tožilnika, jeden pomeni prvi direktni (ravni) predmet, drugi pa povednega. Ti glagoli so: imenovati, kazati, misliti, imeti, postaviti, narediti itd.: koga ste mi da,li rajavca; blažene imenujemo one, ki so pretrpeli. Op. Povedni predmet je tudi z orodnikom ali s predlogom za ali^l in tožilnikom zaznamovan. ; ^ §~2©3. 4. Tožilnik razširjatve. Tožilnik zaznamuje nadalje mero, težo, prostor, čas pri glagolih in prilogih; stoji na prašanje koliko, kak dolgo, kak široko, kak visoko, kak globoko, kak debelo, kak daleko, kak težko kaj je, n. p. od Jeruzalema kaki dve uri je bilo va nj; tri prste debela deska; štiri črevlje globok; v čelo je tri pedi širok; sabljica je težka centa dva; okoli se vlači vse ljube noči; bolno dete cel dan prejokuje; celo dolgo noč mož prekasljuje; vso pot je bila polna boga. Jednako tudi letos iz leto se. § 204. 5. Tožilnik cilja, Tožilnik zaznamuje cilj pri glagolih premikanja: turčini prazni stran gredo nar. ps.; stran gre Rav.; tako oko ven (tožilnik) izderi Trub.; naša vojska noter gre (krivo je notri); preden dol prileti (krivo je doli, mestnik). Jednako umeti je tudi tožilnik predloga kraj (krc) : kre (kraj) strmca hodi. § 205. 6. Tožilnik zaznamuje pri začudenju stvar začudenja, imenskemu tožilniku je predstavljen zaimenski: de (daj ga napuh, welcher Hochmuth! de ga sovraštvo! de jo nevošljivost! de jo vero! Rav. Zraven pa tudi rodilnik: de je sestre. ■ Tožilnik od prilogov in zaimen jedninskega srednjega spola, redko od samostalnikov, pomeni način: dobro, lepo, pošteno, sice sicer, tek gleich ogr.. prim. § 147, 3. Tožilnik s predlogi. § 206. Tožilnik stoji po predlogih : črez (krez, čez), med, mimo. na, ndd, o ob, po, pod, pred, raz, skoz, s (si), soper, v (vz), za. Predlogi posredujejo tožilnik, t. j. končnica tožiluikova je ali v pomenu oslabela ali bi posebne razmere celo ne zaznamovala, zato pridejo v pomoč predlogi. Predlogi tedaj sklona prav za prav ne vladajo, ampak le sklonovo razmero jasnijo in ože obmejujejo. § 207. Tožilnik s predlogom črez (čez, krez, iz skvrzze) znači: o) ono, preko česar gre premikanjeT zelen kolter bil je čez nj djan; bode daleč prepeljana čez tri gore zelene, čez tri vode stu-dene; prime jo nizko čez pas; vrgel jo je čez okno; čez reko splava široko; hribov čez devet letela nar. ps. primerjano stvar, prekoračeno mejo, podložni predmet: ni ga čez ledig stan; ker je žalost Via čez moč; se je rodil en nov kralj, en kralj čez kralje vse; on ga pretrgal je čez pol; postavim te čez,ves. Egipet. Inače: čez tebe govore Met. X) cas: čez sedem let je šla nazaj; imejte me danes čez noč; prišel je čez osem dnij.Jf' -rr-i^/rt^r. > L § 208. Tožilnik s predlogom med znači stvari, med koje oziroma v kojih sredo gre djanje: smeti naseje mod pšenico; iti med ljudi; lomi med lačne svoj kruh. § 209. Tožilnik s predlogom mimo znači ono, poleg in prek česar gre stavkova poved: če ima kaj lepšega mimo me schoneres als ich (praeter me) Eav. § 210. Tožilnik s predlogom na znači: a) pri glagolih premikanja stvar, h kateri oziroma na koje vrh gre djanje: al greva na cesarski dvor; te pelje turk na goro; na konj'ča vrže jo ta čas. Tako tudi: pade na tla, skoči na noge. ^ osebo in stvar, koji je namenjeno sovražno primikanje: na . me se postavi; vdarijo na Francoza. c) dele celote: da se razdrobite na kosce; skorej je šla barka na kosce; na dvoje razkolite otroka. d) namembo, učinek: na pomoč priti; na prodaj postaviti; na posodo imeti; nisem prišel na gosti; koga na smeh postaviti; komu na čast so kresi goreli ? je bil na smrt obsojen. čas: na stare dni bo sina dobila; na cvetno nedeljo je bilo. predmet nekaterih glagolov: na te bom pomnil; na te se bom spominjal; na sveto pismo učen. ^ način: jok zažene na ves glas; popi so na vse grlo vpili; namreč - na ime reči; na pamet vaditi Meg.; na pamet učiti se; govoriš ti vse na robe; na razen gresta; peta mu gre na skok; vrata na stežaj odprta; na silo pije. Jt) stroj, sredstvo: igrati na gosli. il ozir: junak na prečko Bogenschiitze Habd.; na obe oči slep; priden na videz. 211. Tožilnik s predlogom nad znači: »•) stvar, na katero oziroma proti kateri gre djanje od zgoraj: ko bo Pegam šel nad te; nad Turka iti; si niso nad nje upali, i) primerjano stvar, ki se preseže: nad polovico večji, ~§-212. Tožilnik s predlogom o ob (umi), um) znači": «) pri glagolih dotikanja stvar, pri ali na kateri se djanje vrši: udari ga pri hiši ob vogle; da se z nogo ob kaki kamen ne vdariš; so se opoteknili ob ta kamen; ob tla ga je treščil schmet-terte ihn zu Boden; Bavbar se ob dlano poči; ona lupi z batom o zemljo prip. b) ono, za česar del se djanje vrši: obetg naše imb uesčmi o szpasenije (naše idare jim nesimo v rešeni je) briž. sp.; ob to (^ zato) Trub.; Aman, ki mu gre ob glavo um dessen Kopt es geht Rav. c) način: o pet iz o pet (pripeti se, napet'ce - slučajno Habd.) čas: ob den Habd.; ob noč; o polnoči, o poldne (iz o pol noči, o pol dne). e) iz nemščine so posneti izrazi: sem ob život Matjaža djal; ob glavo me nikar ne djaf; ob čast pripraviti; prišel je ob silo veliko veselih dnij. -§--213. Tožilnik s predlogom po znači: ^ izvirno razprostirjatev in potem stoji pred glavnimi štev-niki v pomenu ločilnih: hodita po dva; po dva dni izostaja. b) mejo: po tada ben. = do sih mat. c) pri glagolihJM, poslati itd. predmet in vzrok hoda, poslanja: svatje so, po tebe grejo; če je blizo, pošljiva po nj, če je daleč, pi-šiva po nj; po me je prišel povodni mož; pa mu nima kdo po njega; po kaj si prišel ? tebe bi smeli po smrt poslati, d) način: po bliskovo mu sablja gre wie der Blitz zuckt sein Sabel; čist po golobje; da ga na roče tako po domače vzame; ne bodite po Evino radovedni; po kraljevo bogat; splavaj po orlovo kvišku; po svoje hoče mu postreči; po turško se obnašajo. ]p214 Tožilnik s predlogom pod (v nasprotju k predlogu nacl) znači: • :v\ ^- a) pri glagolih premikanja ono-stvar, v koje podnožje gre djanje; pri mestih je glavni del mesta, gorni grad, predstavljen na gori: pod mizo skriva se; peljala ga pod beli grad; ko Turki pridejo pod grad. b).. podvrženje:' da bi Sisek pod se zgrabil; pod svojo oblast spraviti. c) čas: pod noč, pod večer (sub vesperum). n!). vrednost (mero): pod ceno, pod nič, pod vrednost, prodati, § 215. Tožilnik s predlogom pred znači pri glagolih premikanja ono stvar, v koje lice gre djanje: črne bukve pred njo djal je; na konjiča djal jo je pred se. § Tožilnik s predlogom raz je v navadi samo na zahodu in znači od koder oziroma stvar, s koje vrha gre premikanje, včasih tudi zgol ločitev: raz brdo priti vom Hiigel kom men; raz vrh proso nosi; raz drevo pasti,; raz drevo, raz mizo vzeti; raz konja pasti, stopiti; raz konje na tla poskakali; žlica je raz mizo pala. §-2i-7. Tožilnik s predlogom skoz, skozi (tudi iz skvrzse, skvrzze: nem. quer) znači prostor, po katerem je premikanje : skoz mesto jezditi; skoz luknjo pasti; skoz in skoz durch und durch. § 218. Tožilnik s predlogom sz znači: «) kraj: s konce mestica je bila stena Rav. b) čas in način: stoper erst (šz to per um diese Zeit, hrv. u ovaj par), stop ram [sz to p ram) erst, listor, lestor (U, le, sz to že) nur. c) na Gorenjskem = raz, n. p. je z mizo padel; z Belo priti; kadar pride z Vispko (redko iz Visokega). $-819» Tožilnik s predlogom soper, zoper (stsl. so-pn nasprotnik) znači stvar, proti koji gre djanje: joper svoje brate govori, primeri: žena svojemu možu zoper govor L "t-SSOr Tožilnik s predlogom iT(rc) iz vz, vo (prim. vo-trk) kojemu odgovarja nemški in latinski in z akkusativom, znači: a) pri glagolih premikanja ono stvar v katero oziroma v koje notranjost, sredo, stran ide premikanje: grem, peljem v deželo, v mesto, v hišo, v peč; naj pride k meni sam v gosti; jaz pa zdaj k tebi v svate grem nar. ps.. Pazi: omahovati v obe plati. ^ pri glagolih raniti, bosti, pičiti, zadeti itd. zadeti del: bu-čela ga je v roko pičila. V) čas: v petek, v nedeljo. Če je pristavljen prilog,.predloga ni treba: vsako mlado nedeljo je na gorei božja služba. ^_dele, v katere celota razpade, podobo, v katero se kaj spremeni: zreže v koscev jo deset nar. ps.; spremeni se v ribo; bila je žena v solna,to postavo Rav. namen in učinek: v rop jim bodo naše žene; v dar dati; v smeh obrnoti; v čast, v sramoto mu služi. predmet zaupanja: verujem v boga; v te zaupam. M način: v dm: (dir) je Ravbar tekel; v šotor je dirja v skok nar. ps.; živo čutiti. ozir: v čelo tri pedi širok nar. ps.; prijazen v lice. § 221. Tožilnik s predlogom za znači: «) stvar, kamor oziroma za koje hrbet se kaj premika: solnce za goro gre-, vsesti se za mizo; nas pravoverce bo zad za ajde deval. b) pri glagolih držati, vezati, vleči itd. ono, za kar držimo, vežemo itd.: leva sem za grive zgrabil; za vrat popasti; za lase je obvisel; vleči za nogo; za bele roke se vodita; in je zagledal ovna za roge tičati. c) ono osebo in stvar, za koje korist ali nekorist se djanje vrši: borimo se za dom, za cesarja; toVko so za me prebili; zato * za to; zakaj * za kaj. Iz tega so se razvili izrazi namestitve: za me = mesto mene : poljubi ga za me; zob za zob. d) poved pri glagolih biti, imenovati in jednakih, ki imajo v klasičnih jezikih dva nominativa ali dva akkusativa: kaj za ljubo imeti; za tovarša je bil jelen; Turkinjo za ženo vzeti, e) ozir djanja: za glavo se mi maja; ne ve ne za se, ne za svet. IV. Rodilnik (genetivus). § 222. Rodilnik ima A. pomen ločitve in B. pristojnosti. Ta različna in nasprotna pomena se jasnita iz tega, ker je sedanji rodilnik zedinjen iz dveh izvirno različnih sklonov, iz ločilnika (ablativa separationis) in rodilnika (genetiva). A. Rodilnik ločitve. § 223. Rodilnik znači ono stvar, od katere se lopi druga stvar; nadalje pomeni ločiti^ rodilnik stvar, koje se ogibljemo (bojimo, sramujemo), koje potrebujemo; tako tudi stvar, iz katere kaj izvira, iz katere se kaj dela, vzrok, iz\ kojega se kaj godi; konečno način in ozir, iz ko-jega se kaj godi. § 224. Rodilnik ločitve stoji: a) pri nesestavljenih glagolih in imenih, ki pomenijo ločitev ali nakanjeno ločitev: varovati, rešiti, stradati, čistiti; prost, pust, prazen, čist. Izmed povratnih glagolov, ki imajo itak sploh svoj drugi predmet v rodilniku pri sebi, gredo tu sem le taki, ki zahtevajo rodilnik tudi bez povratnega značaja: bog varuj tega mene; varita (varujta) se lakomnosti; gluh je resnicei; sem rute pogrešil; dobrega prašen; rešHe me te voze; kruha bo stradala; greha čista. pri glagolih in imenih, ki so sestavljeni s predlogi is, od, si, m; ti zaznamujejo ločitev: ne ogni se mojega šotor ja; ogibaj se hudih tovaršij; kdor se vsega ne odtrga; da vas lakote otrne; naj drajšega, kar ima, se znebi Rav. -Nadalje znači ločitni rodilnik: r) stvar, koje se bojimo, strašimo, sramujemo i. e.: trdega boja se bojim; gospoda boječ; hribi se ga tresejo; vode plašen; sestro je strah tolovajev; me tega je sram; gnusim se tega človeka Meg.; tako se mu hudega gnusi Ray. d), stvar, koje potrebujemo: pač treba meni ni zibanja; kaj boš potreboval barčice nar. ps.; potrebujem tvojega krsta Rav.; oblačila potreben. -e^L ono, iz česar kaj izvira (rodilnik izvira): dobrega plemena biti; je mrlič bil žlahte troje? f) tvarino, iz koje se kaj pripravlja ( roji i 1 n i k tvarine): prvi venec jerena, drugi venec drobnih rož, tretji venec žalbeljna. g) vzrok prikazni (rodilnik vzroka): veselja se jokati vor Freude weinen; žeje smrti: lakote umreti; mrazu umira; mraza otrpnoti; smeha počiti; jeze zboleti; žeje mora vzeti konec; žalosti ni mogel priti Met.; bodi ga bog zahvaljen; straha je letel znak nar. ps.; pravice vas bodi skrb Rav. In pri izklicih: oh vode, kako je velika! bedaka, kaj si je mislil! de (da) je sestre; oj nesnage; oj grdih rok. h) način: iznimec, napetce, opikee, pešiee itd. § 147, 0. i) ozir: da mi rabite na pomoči biti k bogu mojih grehov (glede mojih grehov) briž. sp.; pogube zrel reif zum Verderben Rav. k) spada morda tudi sem rodilnik lastnosti: samostalnik v rodilniku ima kak pridevek pri sebi: je hitro postala vescVga srca ; ti so života risocega, pa srca gnilobnega; ta zlat je kova znanega ; života je drobnega, srca pohlevnega; k' ste tak sladkih besedi j; smo dobre volje tam nar. ps.; je nagle jeze; žene so dolgih las, pa kratkih misli j Met.:/;- B. Rodilnik pristojnosti. § 225. Pristojnostni rodilnik stoji pri vladnem samostalniku, od kojega je odvisen in znači med njima razno razmero, kaka je med posestnikom in posestjo, med osebo in njeno lastnostjo, med osebkom ali predmetom djanja in med djanjem z vladnim samostalnikom imenovanem, med celoto in delom in še mnogo drugih razmer, ki jih ni*moč našteti. V rodilniku stoji posestnik, oseba dotične lastnosti, osebek, predmet djanja, celota itd. Nadalje stoji, pristojnostni rodilnik pri prilogih, kojim dostavlja predmet; stoji pa tudi pri glagolih in njim dostavlja ali delitni ali neravni predmet v rodilniku. Tudi rodilnik mere, cene in časa spada menda med pristojnostne rodilnike.1 -§-220: 1. Pristojnostni rodilnik odvisen od samostalnika znači posestnika pri posesti (posestni rodilnik, gen. possessivus), oselio pri lastnosti v vladnem samostalniku imenovani, činitelja pri činu, osebek ali predmet djanja pri djanju (osebkov in predmetni rodilnik, gen. snbjectivus in objeetlvus) itd. Toda v slov. stoji rodilnik tu le, če ima samostalnik pri sebi kak pridevek: prilog, samostalnik, ozirni stavek, ali če imata priti v rodilnik vsaj dva samostalnika; sicer stoji mesto rodilnika posestni prilog; primeri: njiva našega soseda : sosedova njiva; ljubezen pobožnega sina : ljubezen sinova, sinovija ; pesni kralja Davida: Davidove pesni; besede očeta, ki me je poslal, pa tudi: očetove, ki me je poslal; ljubezen očeta in matere : mat črna ljubezen-, povabilo narodne čitalnice:vabilo čitalnično. Zadnji rodilnik se imenuje osebkov, ker bi rodilnik postal osebek, če premenimo vladni samostalnik v glagolsko določno obliko: narodna čitalnica vabi. Nadalje: pogubljenje svoje duše:dušno pogubljenje; razžaljenje svetega boga : razžaljenje božje. Zadnji rodilnik se imenuje p r e d-inetni, ker bi rodilnik postal predmet, če stavimo vladni samostalnik v glagolsko obliko, n. p. pogubiti svojo dušo^ Op. 1. Posestni prilog in rodilnik stojita lahko tudi vsporedno, u. p. Ti si zadnje upanje cesarjevo in Dunajskega mesta. Op. 2. Pojemska imena in samostalni prilogi stoje tudi za se bez pridevka v rodilniku, često tudi samostalniki v dvojini in množini: Spona 1 Ta različna raba je dala temu sklonu v grškem ime yeviy.rj motat g, kar pomeni splošni ali občni sklon; v lat. in slov. prestavi (genetivus, rodilnik) se jo posnel po krivem drug pomen, ki ga ima tudi beseda ytvog, ytrr/.i v sebi, namreč pomen roda mesto plemena, spola, splošnosti. sužnosti me veže Lev. Zakaj greniš mi slast življenja Cegn. Skrb duhovnega; pohujšanje bližnjega. Grehi otrok so po navadi pregrehe staršev Slom, Op. 3. Zapeljivost brata in bratova zapeljivost ima dandanes ta razloček, da znači v prvem slučaju brat predmet, v drugem pa osebek djauja; tako »jo tedaj pot nadelan predmetnemu rodilniku bez pridevka. 2. Predmetni rodilnik pri prilogih. § 227. Predmetni rodilnik pomeni predmet onih prilogov, ki so si v rodu s prehodnimi glagoli; primeri: žita varičen; je vsega voljen; neveden božjih zakonov ; časti maren; pomij k prejetih dobrot ; pozabljiv svojih dolžnosti j; boga neroden (roditi sorgen); skrben svojega dela; le tistim je govorila od njega, ki so ga bili umni ; daru deležen ; dela vajen ; trinog je njegove krvi žejen ; časti želen ; kruha lačen; časti samogolten; modri j in zvijač je bila (Urška) vseh umetna Preš. 3. D e 1 i t n i r o d i 1 n i k. § 228. Rodilnik pomeni neki del one celote, ki jo imenuje ime v rodilniku; določni del celote je posebej zaznamovan z onim imenom, pri kojem stoji rodilnik, ali celo ni imenovan ter v nedo-ločnosti puščen: daj mi kos kruha, daj mi kruha. § 229. A. Del je imenovan: a) s samostalnikom: daj'te vsak'mu kazale vina-, en star pšenice .rumene nar. ps.; žab brez števila se dvigne-, cele trume se jih (ljudij) je rjilo Kav.; žlica medu, kos kruha Met. b) z zaimenom: bomo se branili, dokler bo kaj v nas krvi; al za mizo pivcev kaj sedi? ima dokaj drobnice. c) z določnimi števniki; tu razločujemo tri slučaje: a) priložili števniki, ki se navadno s šteto rečjo skladajo, imajo rodilnik za seboj, če zaznamujejo določno število iz nedoločne skupine: poslal je dva svojih učencev, kar vi jednemu teh malih storite. glavni števniki od pet naprej in ločilni v srednjem spolu so v imenovalniku in tožiluiku zborni samostalniki, ki imajo sploh rodilnik za seboj: jaz bom gosfvcila devet hčerij; sedmero otrok. Redka izjema: osemnajste svoje Ciče nar. ps. v ostalih sklonih so glavni števniki od pet naprej in ločilni postali prilogi, ki se navadno skladajo s šteto rečjo: s petimi konji; po šestih dneh; sedmim cerkvam ; jela je slovo jemati od devetih tud' sestra; vsem devetim (sinom.) zemlje kupi; sedmerim otrokom je kum. Toda v smislu slučaja a): prijezdi s petimi svojih najzvestejših vojakov. 3) z nedoločnimi števniki: maV blaga, pa dosl' otrok; klečal je tam dolgo časa; denarjev v skrinji je lepo ; vse živo jih (žab) je bilo; vse pisano tičev, prim. § 132. § 230. B. Celotni del ni posebej imenovan, delitev je zaznamovana v rodilniku celoto zaznamujočem. Delitni rodilnik je: a) delitni predmet prehodnih glagolov; pridružen je tej zvezi nekakov pomen predmetove obilnosti, posebno pri glagolih s pred-ponko na: trikrat vrže, v njo soli; natoei vroče si krvi; ljubemu je dala piti sladke rosolije, konjiču dala zobat1 pšenice, rumene,; strupa mi bo r vinu nap hala; v zglavje je djala ostrega trnja; boš otrokom kruha rezal nar. ps.; nesejo jim živeža za po poti; imel je blaga in blaga hatte des Gutes die Pftlle; vbozih hote zmiraj med sabo imeli; nakolje drv; nasnubi potepuhov; naprosi posode Rav.; si je dolgov m igral Met. (Primeri nemški: wer da isst vom Brot.e, franc. du pain, lat, de fructu vineae recipere). Op. Delitni rodilnik ostaja celo po predlogih po, za: gre po hladne vode nar. ps. ; Danici je svojim služabnikom po pepela, rekel (iti) Eav.; seže v torbo po kruha; pošljem po- vode, po rakov, po vina Met.; srtbro bi bili radi dali za vode Eav. b) delitni rodilniit stoji večkrat v stavkih bez osebka, v ui-kalnih bezosebkovih. stavkih pa sploh mesto tožilnika. Drugi jeziki imajo tu v osebnem skladu imenovalnik: pač bi bilo veselja; iz solčnega izhoda pride i\a enkrat modrih mož v Jeruzalem, es kamen weise Manner (t}ie weisen Manner kamen bi se glasilo: modri možje pridejo); prine/sejo tacega, ki, mu je udov odmrlo vvelehem Glieder (ne: die Glieder) abstalrben; moči je šlo iz mene; kmalu prih-iti polka iz vseh/ krajev Rav. § 231. Delitni rodilnik stoji pa včasih tudi tam. kjer je govor o celem predmetu in sicer: a) če djanje morda ni polno, ali dovolj obširno, ampak naglo, j ovršuo. Stavek/je povedan kakor bi bilo prikrajšanje na predmetu: solnca poglej/wirf einen Blick auf die Sonne Rav. pri namonilnikn : ne hodi na turško mejo drobnih rosic trgat; pojdi gledat Marjetice, bošje služabnice; pojdi mojih ran pogledat ; učenci so v mesto šli živeža kupovat; hodim, sadu jiskat. Izjemno stoji tožilnik n. p.: majerca je Šla plenice prat; srne ljubi streljat grede nar. ps.; hodijo sito kupovat Rav. c) posebno rad mesto tožilnika pri glagolih iskati, prosjli, ca-koti i. e. Marija hladne vodice želi; išče pokoja, sadu Triih.; mi te prelepo prosimo en'ga daru božjega; zdravja upamo; sestre čakamo. d) na dalje (včasih) tudi pri glagolih dušnega in telesnega občutenja : žitnega polja varujejo nar. ps.; svojega dvora varuje; bog varuj naših otrok; žalostno je, takih otrok videti; poglejte mojih otrok; gleda svojih dveh hčerij. e) pa tudi sicer se stavi rodilnik mesto tožilnika, posebn«: na možkih neživočih samostalnikih, kadar se v preme-njenem pomenu ž njimi imenujejo žive stvari: ponovi pra-("vega duha-, bog tebi dodeli duha pobožnosti. na srednjih samostalnikih, če značijo žive stvari: svojega vzame konjčeta; hitropažeta v jame j o: poJcliFmo dekleta. na prilogih v nasprotju, česthfje bez samostalnika: imamo lep vrt, pa sem še lepšega Jvidel, Na zahbdu je jednako tudi zaimenski rodilnik jih; in njih za tošjilnik skoro iz-klučivo v navadi. ' 't) v nikalnih stavkih stoji predmet sploh v rodilniku tudi pri takih prehodnih glagolih, kojih predmet je v pritrdilnih stavkih v tožilniku; rodilnik je deliten, djanje_ je zanikano v eeloti in v vaškem n-aj manjšem delu celote: da ni videl belega dne, solnca ne rumenega; rodovina ni betve vedla. 0p. Pemneti je : // a) da temu rodilniku nikalnih stavkov odgovarja jedino le tožilnik pritrdilnih stavkov, a ne imenovaluik, zato stavku brata još neima z livade, odgovarja stavek brata (sestro) ima z livade, (3) predmet ostaja v rodilniku, če je glagol tudi posredno zanikan: ne sme ga biti tacega med kraljmi Rav. y) predmftt stoji včasih, tudi v rodilniku bez očitne nikalnice, če je le povedana misel nikalna: varite (varujte) se v pričo ljudij delati svojih dobrih del Rav. 4. Rodilnik stranskega predmeta. § 232. Kodilnik zaznamuje stranski (indirektni) predmet takih glagolov, ki imajo svoj prvi (direktni) predmet v tožilniku pri sebi: puntarskih naklepov so jih dolžili Kav.; prim. nem. ich erlasse dich deines Wortes zraven ich erlasse dir dein Wort. Sem spadajo: )t) rodilnik pri povratnih glagolih, kojih povratno zaime je glagolov prvi predmet: se prsta prijel je (prstan) nar. ps.; Esav se prime lova Kav.; spoznane resnice se trdo drže; kesala se je grehov; in se ne spomnite petih kruhov; spozabiti se božjih dobrot (: pozabiti dobrote, tož.); vsega premoženja se je bila razdala; hudega se navaditi; grehov se spovedati, b) rodilnik pri glagolih s predponko na sestavljenih, rl?j glagoli značijo napolnitev, njih prvi predmet je povratno zaime ali kateri drugi predmet: nalije kožar'c rum,enega vinca ; naveličal sem se žgavšin; ne morejo se ga nagledati; ne more se ga dosti na-spoštovati in načuditi; duha se navzeli,. 'c) jednak je rodilnik pri trpnem pojmu poln, sit in pri izrazih jednakega pomena: že drugih si sita; polna belih je solza; živalic je mrgolelo vse polno; taki se je polno čm.el naprijelo na ba-tino; vsa hiša se jih tare (je polna do trenja); pijač se je vse trlo. 5. Kodilnik mere, cene. § 233. Rodilnik mere stoji na vprašanje koliko star? in odgovarja tožilniku drugih jezikov; tudi v slovenskem lahko stoji tožilnik: leta staro jagnje Met. Jednako rodilnik cene: Časti in hvale vreden; ni ene šiške vredno; goden božjega kraljestva Rav. 6. Rodilnik časa. § 234. Rodilnik zaznamuje čas, kedar se kaj godi. Ta rodilnik je omejen na nekatere izraze. Samostalnik ima navadno prilog ali zaime pri sebi: prejšnega leta; nekega dne ; petnajstega kimovca bo prišel; božič je vsako leto grudna meseca; te jeseni; včera. Primeri eines Tages, des Morgeus. Rodilnik s predlogi. § 235. Predlogi, ki se vežejo z rodilnikom, so : X) nepravi predlogi. Ti so iz imen postali in imajo zato lo-čitni ali pristojnostni rodilnik za seboj. Ti predlogi so: bes brez, bi i so, zbog (si boki), gori, poleg (-po dhgi), kolo okoli, konec, kroj (kre), krog okrog, mimo, mesto, vmes (zmes, mes), navzoči (oko), noter (iz vm-otrb), pričo v pričo, prek preko, ravno, radi, razven razve razun, sled, sred, stran, štrit stric, tik, za-voljo, vrli, ven vnn vuni zunaj, više, gl. § 158. b) pravi predlogi; ti so : do, iz, od, raz, si, u, za. Pravi predlogi spremljajo rodilnik skoro v vseh rodilniških opravilih in se ima zato njihova poraba posebej razpravljati. Op. V izrazih: potom tega darauf; med tem toga inzwisclien; pred tem toga zuvor Trub., je rodilnik od prvega zaimena odvisen. 1.'Rodilnik (pristojnosti) s predlogom do (-nem. zu) zaznamuje: Ji) kamor djanje dospeva oziroma stvar, tik koje se djanje. približuje: pridi do gradu-, brada segla je do tal nar. ps. I>) razmero: če se mu kaj do mene zdi; imam prošnjo do vas; trd do ubogih-, mila do drugih-, ljubezen do brata. mejo djanja v času in stopnji: do teme, do mraka, do smrti; spati do belega dne; — najesti se do sitega; dosti, (iz do sgti); dosta (iz do syta); ko se dan stori do dobrega-, do hudega bolni. 2. Rodilnik (ločitve) s predlogom iz znači: a) reč, iz koje notranjosti se godi djanje. Ker temu predlogu v govoru i odpada, loči se v krajnih razmerah predlog iz težko od predloga sz, ki se tudi z rodilnikom druži in tudi pomeni oddaljenost: k' ni sedem let iz hleva bil ; je iz okna padla mi visoc'ga kupica zlata; žlico z roke mu vzeti; z likofa ko pojdete wenn ihr aus der Schenke, aus dem Leutgeb geht; iz uma je nar. ps. b) tvarino: pas iz Žide; kadilnice so bile iz samočistega zlata. Jednako: iz cela je obleka delana (aus einem Stiicke). c) začetek časa, in čas v obče: iz davna Trub.; zgoda (stsl. sz goda) nar. ps.; iz mlada ; z večera res.; ■ iz nova, iz prva, z prvega. d) vzrok: iz hudobije. e) način: iz rade volje; z gole dobrote Rav.; iz dobre volje Met. j) iz se sestavlja kot prvi del z drugimi predlogi. Sestavljeni predlog ima pomen obeli predlogov, n. p. izza mize vstati predstavlja: sedeti za .mizo in potem vstati iz srede za mizo. Sklon se ravna po prvem predlogu, ki veže glagol s samostalnikom, drugi predlog zaznamuje stanje pred premikanjem, ono stanje, ki je sicer zaznamuje orodnik z drugim sestavljenim predlogom (prim. § 156): aj izza pomeni mesto, od koder gre premikanje, predhodno stanje zaznamuje orodnik s predlogom za; sestavljeni pomen je: iz srede zadi za izrečeno stvarjo: de ji 'zza nohtov kri kaplja ; solnce 'zza gore gre;. potegne izza pasa meč nar. ps.; David izza cede h kraljevi časti Eav.; izza mize vstati. P) izmed pomeni iz srede med dotičnimi rečmi: katerega pošljete izmed sebe; mene izbriši 'zmed živih Rav.; ovce 'zmed kozlov ločiti. y) iznad pomeni iz mesta nad rečjo: ptice so mi jedi iz jer-basa jedle znad glave Rav. d) izpod pomeni iz prostora pod rečjo: pober' se od mene * 'spod moje stene; pober i se 'spod mene desetnica; ogen. jim 'spod nog je švigal nar. ps.; 'spod postelje je prilezel Met.; de se tla ne vidijo 'spod. njih Rav. e) izpred pomeni iz prostora pred rečjo: gre 'spred njega; grešniee ni 'spred sebe pahnil Rav.; spoberi se 'spred mene Met. —-— /1 cf ' ' Rodilnik (ločitve) s predlogom od (oh) znači: a) ono, od česar se kaj loči, t. j. oddal ja, rešuje, beži, meče, skače, jemlje, krade, čisti, izbuja, obvaruje, nehava, itd.; jednako pri imenih, ki pomenijo tuj, prazen, čist, nag itd.: nehatj_od dela Rav.; nehati (henjati) od tožbe; od nje reče mrzlici (oditi); k zgodbi, ki srno ravno od nje die wir eben abgethan; od smrti vstati-, od sebe (voziti) rechts. b) oddaljenost: od šuma in od napak sveta v puščavi je živel Rav. c) začetek: od kraja do konca -, od Urala do Balkana; od vzhoda do zahoda; otsod, odtod-, od četrtka do nedelje-, ni obožal od tistih mol Rav.; od snoč'ga do dav'ga nar. ps. d) primerjano stvar: solnce je veči od zemlje Met. e) vzrok: drevo, se š/'&i od sadja; de se vse ceste od ljudij tarejo-, jemal je od lakote konec Rav.; od britkosti mu srce poka; od mojih lepih mladih dnij mene srce boli; od veselja se jokati nar. ps.; penil se od jeze; Herodež ne ve kaj od veselja Rav.; od dolgega časa se mu zeha Met. f) mesto: meč od obeju platic oster; ozgoraj oben; ozdolaj unten Trub. (prim. a/parte alicuius stare). § 238. 4. Rodilnik (ločitve) s predlogom raz je navaden samo na zahodu in pomeni stvar, od koje se kaj loči; češče je pri tožilniku : bratje so mu pisano suknjo raz života strgali Rav. § 239. 5. Rodilnik (ločitve) s predlogom se (sz) znači kraj, od koder gre premikanje; težko je vsikdar si ločiti od iz ('5); kakor predlogu iz nasprotuje na vprašanje kam in kje predlog ve, jednako predlogu se predlog na : vzemi, svoj klobuk z glave; Bredka s konja se spustila; s konja zlezti; idi tje dol z gore; z altarja jemati; odsede z osla; brž mu suknjo z života potegnejo; ves prah je z nog mogel. § 240. 6. Rodilnik s predlogom u zaznamuje stvar, v koje bližnjavi se kaj godi: u lica briž. spom. § 241. 7. Rodilnik s predlogom za znači: \) čas, v katerem se djanje godi: za moj\ja života zur Zeit meines Lebens Dal.; za svojega žitka ogr.: za večera ; za dne priti bei Tage ankommen; za mraka; za rana; za solnca; za hlada; za časa; za jutra Met.; za prva; za mlada in jungen Jahren ogr. kraj, poleg kojega se vrši djanje: iti, hoditi za potoka; za Polskave grem domu. c) onf& Ji) povedno ime; redko: rt) pri predmetu: Francuzi imenovali su Napoleona cesa- rom (za cesarjdj Krizt. f) pri osebku: dMcm postcr/bm (*postajam dete, puerasco) Habd.; dima-jČ Mtkotrigom (ud) vučenoga društva ; ja taka) T^^tpastirom in Uskupom cirkve zagrebečke Krizt.; dospel herbom posle izmrtja starešev (postal je dedič po smrti starišev) prip. Tn_sem gredo tudi orodniki^, predlogom se:dal je njim oblast z božjimi ^m7p~os^n^Trnaj_ d^t^rnije~s~kruhom postane ogr. Op. Dandanes je povedni imenovalnik dobil prevago: je vsa črna postala nar. p.; najjta kamenja kruh bodo Kuz ; kad a ona voda vsa vino postane hrv. V obče stoji v onih slovanskih jezikih, kjer je povedni orodnik popolnoma v navadi, pri izrazih kaj_Jcdo_JeC\wčitek) imenovalnik, pri izrazih kaj_kdo^postane^(gibanjojorod^-J/ ^r©dnik s predlogi. f-žfr^ Z^orodnikom se družijo predlogi: med, nad, pod, pred se, za. ^k Orodnik s predlogom med zaznamuje: V) stvari, v kpjih sredi kaj je, se kaj godi: med nekoliko hišami je vrt Met." •» * Sh) 8as, v katerem se.kaj godi: med hojo* med 1vpitjem ska-\ kljajo; bog ga razveseli me$' spanjem; mej potom sreča Filipa; mej tem Eav. c) medsobnost: med seboj se pipljejo. Orodnik s predlogom nad zaznamuje: a) ono, vrh česar se kaj godi, kaj je: nad mlinom stanuje, i) v prenesenem pomenu: gospodovati nad njimi; ne dopusti nad nami ladati grejhi {grehe) ogr. U /11 c) vzrok, pod kojim (pravilno, vzročno stvar, nad kojo) se kaj godi: ostrmeli so nad tem le prvim čudežem Eav.; nad bratom jokati Met^ § 259. 3. Orodnik s predlogom pod zaznamuje: a) ono reč, niže koje kaj je, se kaj godi: ko ptica pod nebom leti nar. ps. b) čas: trpel je pod Poncijem. c) v premenjenem pomenu: al' imaš junaka pod seboj (= nadvlado oziroma podložnost) nar. p. § 260. 4..Orodnik s predlogom pred zaznamuje: a) ono, v česar navzočnosti ali proti čemur se kaj godi. Nasprotno je orodnik s predlogom za: vsak pometaj pred svojim pragom ; oponošen dar je črn pred bogom; bežite pred grehom. b) čas, pred kojim ide kako djanje: pred koncem clneva; malo pred smrtjo y( v § 261. 5. Orodnik s predlogom se zaznamuje: a) družbo, zvezo, skupnost oseb z osebami in oseb z rečmi:' kdor se z volkovi pajdaši, je z njimi tuliti primoran; sa- vred: lase s kožo vred z glave potegnoti-'s svojimi jogri vred Schonleb. dete z red Marijo Trub.; medsobnost: prepirati se s kom. b) čas, ki se sklada z djanjem: pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah. c) orodje, sredstvo, način djauja: konj se brani s krepko nogo; s tujim denarjem hišo zida; z lepo so ovce domu prignale Rav.; n/flijte vrče z vodo, § 262. 6. Orodnik s predlogom za pomeni: a) zadnjo stran one stvari, pri koji se kaj godi; U toliko jih (turkov) za njo leži, ko snopja za ženjicami; mati za pečjo sedi; ide za njimi; peši so za njimi tekli; za nami pridite. b) čas, po katerem se kaj godi. Ta izraz se je razvil iz izreka: iti za kom : pojdem za sinom pod zemljo ; za njima (letoma) nastopi sedem groza hudih letin Rav.; dan za dnevom prejde Met. c) vzrok, po kojem se kaj godi: mali otrok se joče za materjo; oče plačuje za sinom. d) sredstvo, vsled kojega se kaj godi: umrl je za pljučnico; da imajo ubogi starši za čim na pot iti Rav.; kupi mi: nimam za čim. B. 0 glagolskih oblikah. Glagolske oblike značijo v svoji končnici osebo, čas in način djanja. Deležnik, nedoločnik, namenilnik in glagolnik so imenske oblike, ki se pa štejejo navadno tudi k glagolskemu načinu. Osebne oblike. § 263. Na glagolsko deblo ali korenje priklenena oseba; kedar je treba, stavi se še osebek posebej z imenom ali zaimenom; pri tretji osebi je poseben osebek vsikdar potreben, razven pri glagolih oziroma stavkih bez osebka ali kedar je isti osebek iz prejšnjega stavka od sam sebe umljiv: rad bi ti pomagal, pa ne morem; glasno govori, da te bodo vsi culi; ti, poslušaj; on mi ni kos; sosed je včeraj domu prišel, jutri, pa zopet odide; grmi, strah (poved) me je. § 264. Če je več osebkov v različnih osebah, je glagol oziroma poved v množini in prevlada prva oseba nad drugo, druga nad tretjo osebo: jaz in oče tvoj iskali smo tebe; ti in on morata oditi. § 265. Če hoče govornik kako misel izreči ne kot lastno, ampak kot tujo ali če pripoveduje tuje misli (indirecte Darstellung), pripleta nekatere čestice; osebe se pri tem lahko tako premaknejo, da stoji tretja mesto prve: ov človek pita nju, da kam onda odide; (vozniki:) kam denemo železo, ki smo ga pripeljali ? (gospodar :)*ali (vprašate), kam da ga denite ? dol pred hišo; ko je bil konje za pil, je pa še na voz jel piti, češ, saj zdaj mi ga tako več ni treba (nemški v 3. osebi: er habe ihn uicht nothig); ali: zdaj pre (bojda) mu ga tako več ni treba; prim. § 115, 4. § 266. Kakor oseba je zaznamovano tudi število v glagolski končnici: glej. kdo pride? mi smo! delaj, delajta, delajte. V slovenskem se razločuje tudi dvojina od množine: zdravi (ženski) bodita, zdrava (možka) bodita; zdravi hodite. Sta le dva jedninska osebka, stoji glagol v dvojini, izjemno tudi v množini: gospod in sin njegov sta prišla; pa tudi: gospod i sin njegov so došli Krizt. So li trije osebki ali več. stoji glagol v množini: sosed, brat in sestra so Šli; primeri: brat s sestro je Šel. Po smislu (xaid ovvsoiv) je glagol v dvojini ali množini, če predstavlja osebek v mislih dvojino ali množino, bodi si da je zborno ime, bodi si da ima v razmerju pri sebi privezan še drug osebek: cela rodbina so prišli; brat s sestro ('brat in sestra) sta prišla. Op. Slovenska posebnost je: midva z bratom sva šla ich und der Brnder giengen. Vy -vv^ "uUatj O časovnih, načinovnih in imenskih glagolskih oblikah. § 267. Glagol ob sebi razločuje po obliki le sedanji čas. Ostali y ,f\ časi so zloženi t. j. imajo več kot jedno besedo, .0(1 dovršilnika (aorist) ^ in nedovršilnika (iinperfectum) imamo le redke ostanke,- ' Zloženi glagolski časi se bodo razpravljali pri doticnih deležnikih. v^V Izmed načinov (modus) imamo kazalni (znanilni) in velevni na-. v Jjj čin; odvisnega načina nalik latinskemu konjunktivu v slovenskem ni; nadomestuje ga deloma slovenski pogojnik (condicioualjs), ki spada^'^>^. med zložene oblike. S Razpravljati se tedaj ima tu: L sedanjik, II. nedovršilnik, III. do-vrsilnik, I V. velevnik, V. deležnik tvorno-pretekli II., VI. deležnik seda-njikov tvorni, VII. deležnik tvorno-pretekli I., VIII. deležnik trpno-pretekli, ^ IX. nedoločnik, X. nameniliiik, XI. glagolnik., - • » Jfc I. Sedairjik (praesens). § 208. a) Sedanjik trpežnih glagolov pomeni trpežno, v sedanjosti vršeče se djanje/in je odgovor na prašanje: kaj delaš? Primeri : svatje so, po tebe gredo; kar kol leze in grede; oj Než'co že k pogrebu niso nar. ps. Oj>< Izjemno pa znači tudi prihodnost. Ta pomen ni v glagolu, ampak je izvir živega liagletla, prihodnje djanje se v misel jemlje kakor sedanje. V stavku jutri gre služit, imamo v mislih hlapca, ki ima culico naloženo in ga gledamo, kako že ide. § 209. b) Sedanjik opetovalnih glagolov pomeni djanje, ki se gaja, t. j. ki se navadno godi, ki se goditi utegne in ponovito djanje bez omejenega trpeža : ob ledu ljudje padajo, glej, kako padajo, zdaj ji den, zopet jeclen; proso, gonijo, pšenico pa otepajo. Razlika med trpežnim in opetovaluim glagolom je, da pomeni trpežni glagol jen-kratno nepretrgano djanje, opetovalni pa djanje, ki se ponavlja na podmetu, na predmetu ali prislovijiV ali pa sposobnost djanje izvj>^ ševati: ptica leti, glej, tam vrana leti (jenkrat); glej, tam. vrana leta (sem leti, pa taj) ; ptice letajo, g^m in taj; ptica leta za plenom in v veselje; tudi ptič-miŠi letajo^/ Sedanjik nedovršnih glagolov, t. j. trpežnih in opetovalnih glagolov pomeni poskušanje (oonatus) ali pripravljanje djanja v nasprotju k uspehu: človek obrača, bog obrne; branite in obranite; u giblje, ugiblje a ne ugane; nabijava a ne nabije; lovi in strelja, pa nič ne dobi; tri dni že hodi, a ne more se odtrgati. § 271. c) Sedanjik dovršnih glagolov pomeni nastop beztrpež-nega djanja, zato* a) prihodnost. Pomen sedanjosti je v obče izjema ali pa učinek tuj^ja vpliva. Primeri za prihodnost: jveti^duh pride (vfird koiiimen) v te, in tarmČ te obsenči; od tod ti venkaj ne prideš Trnb.; povem werde erzahlen, (pove-ddin erzahle); dam (werde geben); mol'te in dobite (werdet bekommen) ; goiance se na plodijo (werdeiTlnČ^^ , kuga bode kraljevala; bukojne obrodijo, ali rastike le z-listjem plačevale bodo; vretine presehnejo (werden ver-trocknen), i solnca trak bode prhlazen užigal ogr.; eta vsa tebi dam (werde geben), či —; blaženi so, ki se ža-oM lostijo, ar se oni obeselijo Kuz.y A bmt' Op. Le prihodnost pomenijo začetno-dovršni glagoli gibanja, sestavljeni s predponko po : pobežati, povleči, pognati, podivjati, pojdem, poleteti, polezti, ponesti, popeljati, poteči, pojezditi in tudi poreči : v zeleno poletim. goro in tamkaj bom prepevala ; poletim na široko polje in tam se nazobam nar. ps.; popeljem Izraelce zmed njih Rav.; tebe h poroči popeljejo ; pojdem dalej kam drugam; voda poteče ; sin pre-vikŠega se mu poreče. Imenovani začetno-dovršni glagoli so le v sedanjiku v navadi, nimajo velevnika , tudi ne povestnega sedanjika (praesens kistoricum), le pojdem ima velevnik. Sedanjik dovršnih glagolov v pomenu prihodnosti se dandanes stavi tam, kjer je ta pomen v stavkovi zvezi jasen: jagod vam prodam (Se jih kupite). Posebno v prašanjih: ali mu dam ? kako naredim ? kam denemo železo, ki smo ga pripeljali ? ali mi daš malo vode ? na vselej ostanem tvoj. Pa tudi: tu pri vas ostala bom. /?) V prednjem stavku pogojnega sostavija pomeni sedanjik dovršnega glagola ozirno prihodnost, ali predprihodni čas, če je v naslednjem stavku prihodnost ali velevnik: ptica, ak/ te vjamemo, ti perje vse vzamemo nar. ps.; če pride k tebi, mu pa povej, kar sem ti naročil Šol.; gda je (dete) najdete, nazvestite mi Kuz. y) Sedanjik dovršnih glagolov pomeni posebno v prislovicah nastop djanja bez trpeža, bolje rečeno, djanje, ki more vsikdar nastopiti in ob svojem času tudi nastopi (primeri gr. gnomični aorist): nerad padem; rajši, sedem, kakor vs tonem Potoč.; vino z veseli srce Človeku Met.; kogar kača piči, ta se boji zvite vrvi; kdor veliko obeta, malo obljubi; počasi se daleč pride; roka roko umije; nekateri človek se tolikokrat zlaže, kolikokrat zine prisl.; onegav hlapec pet mernikov pšenice vzdigne kot nič, brat njegov jih pa še celo nese Šol. <5) Sedanjik dovršnih glagolov služi kot povestni sedanjik mesto staroslovenskega aorista; pred sedanjikom stoji v povesti navadno kak pretekli čas: Ančika pade, omedli, dušo pri tej prič'' pusti nar. ps.; angeli k njemu stopijo ino njemu služijo (stsl. anzgeli pristopiše i služaaho jemu); kolikor jih je bilo pripravljenih, so ž njim Šle (pretekli čas) v hišo in duri se zapro Kav. e) Sedanjik dovršnih glagolov ima pomen slabšega velevnika: jutri mi povrneš denar. Tako tudi v prašanju : kako naredim wie soli ich machen. Prašanje v tem slučaju pričakuje povelje v odgovor. V živahnem govoru prašamo tudi z nedovršnim glagolom: gremo ali čakamo? ■pojmo./; § 272. Sedanjik s čestico naj ima pomen velevnika; v drugi osebi ta zveza ni navadna: naj le gredo; naj pridem. Op. Naj je postal iz nehaj, v pomenu dopusti lass; iz tega so razlaga poraba v prvi in tretji osebi. Izpuščen je v tej zvezi veznik da, velevni pomen je navstal tedaj iz izvirno dopustnega: naj gredo iz nehaj (pusti, dovoli) da gr. do. § 273. Glagol s čestico naj ima nadalje: a) dopustni pomen: naj (mag auch) vihar razsaja, dob'se lomi, zemlja poka, mi stojimo. l>) ločilni pomen (sive—sive), če ima drugi člen veznik ali: bodo naj duhovni ali kaj drugega. c) iz velevnega pomena se je razvil namenilni: pošlji Lazara, naj pomoči konec prsta svojega in razhladi jezik moj. d) z nedoločnikom ima naj zabranilni pomen: najte suditi richtet nicht ev. tr. II. Nedovršilnik (imperfectum). § 274. Nedovršilnik zaznamuje djanje, ki se v preteklosti godi ali ponavlja ali poskuša. Dandanes je nedovršilnik izumrl do malih ostankov in se nadomestuje z zloženim preteklim časom nedovršnih glagolov. V briž. spom.* se bere: oni bo lačhna natroveho, žeduna napojaho, bosa obujaho, naga odeaho, malomogoka m ime božije posekaho, mrzzbna szgreaho. stranhna podz krovi/ svoje vivedelio, vz tbnibnicahz i vz železbnehz vožihz uldepenghz posekaho i vz ime, božije te utešaho: oni so lačnega sit.ili, žejnega pojili, bosega obuvali, nagega odevali, bolnega v imenu božjem obiskovali, mrzlega segrevali, tujega pod strehe svoje vodili, v temnice in železne oze vkle-nene obiskovali in je tolažili v imenu božjem. III. Dovršilnik (aorist). § 275. Dovršilnik (aorist) zaznamuje djanje, ki v preteklosti nastopi; v nsl. je izumrl do malih ostankov in se nadomestuje z i zloženim preteklim časom dovršnih glagolov, včasih tudi s povest-nim sedanjikom. V briž. spom. se bere: t.y pride sz nebese: ti si 13 prišel z nebes; strasti i pečali poido: strasti i skrbi so pošle ; ev. tr.: navrnu se, genu se, začu, rodi, pojdosta, odprese se itd.; ev. zagr.: dojdoše, donesoše, pomoriše itd. Kot čestioa ali pomožni glagol pogojnega načina še bi v tej utrjeni obliki dandanes živi. IV. Velevnik (imperativus). § 27G. Velevnik nedovršuih glagolov zapoveduje, naj se djanje dela ali poskuša, (prim. grški imperativ praesentis), velevnik do-vršnih glagolov pa pomeni povelje, naj se djanje stori in izvrši (prim. grški imperativ aoristi): piši knjigo, napiši knjigo. Prvi stavek tedaj zapoveduje, naj se pisec dela loti, drugi pa, naj knjigo dokonča : nesite, nesite, da skoro prinesete; brž hlapci moji sem pojte nar. ps.; kmalu pojmo v Betlehem Rav.j^;-- § 277. Nikalnica ne: a) z glagoli nedovršnimi zlasti opetovalnimi prepoveda ponavljanje ali nadaljevanje začetega ali namerjavanega djanja ali djanje sploh; ne ubijaj se (toliko) pomeni: ne nadaljuj ubijati se ; ne ubijaj pomeni: ne smeš ubijati ne zdaj ne prihodnjič, ubijanje je sploh prepovedano (prim. gr. pij z imper. praes.); ne hodi; ne mahaj; ne šivaj; ne tekaj; ne nosi; ne udajaj se, —• počaj le jedno leto ; ne pravi materi, da si me srečal, b) z dovršnimi glagoli pa prepoveda dokončanje. izvršitev djanja: ne ubij pravi: onega, ki ga tepeš ali ubijaš, pusti ga Še pri življenju, ne ubij ga celo (prim. gr. pij s konj. aoristi); ne pridi mi več domu; ne ustraši se; ne daj mu veljati, c) primeri: povej materi in: ne pravi materi, da si me srečal ; idi:nehodi; nesi:nenosi; zavrni: ne zavračaj; daj:nedavaj; kupi: ne kupuj; gani:ne giblji; vleči: ne vlači. Prednja zapoved zapoveda i z vršen je djanja, naslednja prepoved pa prepoveda še poskušanje djanja, zato menjava dovršnih in nedovršuih glagolov.^ § 278. Nikalni velevnik se opisuje z glagolom nehati in ne-določnikoni: naj se bojati; najte (nehajte) to živince tuči (tolči). Okrepčuje se velevnik z besedami dej (fige), der (de-že), deder, dederte, nuder; dar, da: ki so iz glagola deti, morda tudi dati: dej ga vzdigniti thu ihn anfheben; gledete (gledajte) dar prip.; glej da, sem da poglej; duh r mi zapevaj hl'v. § 279. Velevnik stoji, oziroma ostane včasih tudi v odvisnem, najbržej prašalnem stavku: veš, kako naredi? hočem vam pokazati, koga se bojte; kam denemo železo, ki smo ga (je) pripeljali ? ali (vprašate,) kam da ga denite 1 dol pred hišo Šol.; volja božja je, da delajmo Krizt. Op. Tudi naj s sedanjikovim kazalnikom stoji mesto velevuika v prašaluih stavkih v odvisnih in neodvisnih; kam naj vas pridem iskat ? povejte mi, kam naj vas pridem iskatj^ž? § 280. Predni pogojni ali dopustni stavek se navaja bez drugega veznika tudi z velevnikom: govori ali molči, po godu mu ni nobeno; bodi si sveta Katarina, ali bodi si kres, kedar je mraz, le neti les; delaj ali ne delaj, vse nič ne pomaga Šol.; oster vetrec po-pihni, po njem je Kav. Op. Jednako tudi naj s sedanjikom: naj gre dež ali sneg, mi jutri gremo brat; naj bo dober ali hud, jaz mu to povem. § 281. Velevnik se opušča: hvala vam (bodi)! hvala bogu! bog me (kaznuj). Velevnik nadomestujejo tudi nekatere čestice" in prijemajo celo osebne končnice: na, nata, nate; ajdi, ajdmo, hajde z meno; nikar, nikarte mene turku dati; nikar tega delati, nikar tega ne delaj. V. Tvorno-pretekli deležnik II. (part. praeteriti activi II.) § 282. Tvorno-pretekli deležnik II. stoji navadno povedno. V zvezi s pomožnim glagolom sem znači: a) preteklost dovršnega djanja (= aorist in perfekt), če je tvor-jen iz dovršnih glagolov: prošnja nja (njega) se je spolnila; sovražnik nam je mesto oblegel, da ne more nihče ven. b) preteklost nedovršnega djanja (imperfectum), če je tvorjen iz nedovršnih glagolov: ino je še veliko veliko drugega ljudstvu ozna-noval; je hodeval; ta j« umirala; pol ure sem ključavnico odpiral, pa je nisem mogel odpreti. Tako tudi: okregati jih je šlo (oportebat). Op. V tretji osebi se ltfd opušča pomožni glagol: bila negda majka; ena ptica priletela na to lepo Dobravo, trikrat cerkev obletela, lepo belo cerkvico, na kon'c kora obsedela na zeleni lešici nar. ps.; veliko ozinil, malo požrl Met. § 283. Tvorno-pretekli deležnik II. dovršnih glagolov v zvezi s preteklim pomožnim glagolom pomeni predpreteklost: prišel je 13* bil pod okno Jurij; srni lani bil oženil se; /na vratih je potrkal bil nar. ps.; je htel on popred povedati, pa sem se mu bil uskoeil; angel je bil zginil Rav. Op. 1. Nedovršni glagoli za predproteklost so krivo rabljeni, če se tudi nahajajo: zvečer sta bila sla (» odšla) v kamro spat; Turk je bil cesarju pisal (« odpisal) nar. ps. Op. 2. Predpreteklost s pomožnim nedovršilnikom besem je umirajoča starina: besem prišel ich ware gekommen Gutsm. § 284. Tvorno-pretekli deležnik II. uedovršnih glagolov v zvezi s pomožnim glagolom bom pomeni prihodnost; isti deležnik dovršnih glagolov'' pa v odvisnih stavkih predprihodnost (futurum exactum), pod tujim vplivom tudi prosto prihodnost: pisal bom; kada hudem opravil posle moje, hudem spat išel (quando perfeoero) Krizt. Pa tudi: v goste takrat prišla bom (sla bom). § 285. Tvorno-pretekli deležnik II. v zvezi s čestico (utrjenim aoristom) bi ima pomen neistinitega načina. Ta način zaznamuje djanje, ki v istini ni ali ni bilo ali djanje, ki se stavi le v mislih. Skladensko ime tej obliki je pogojnik (condicionalis) j Op. Pomen pogojnika odgovarja zloženim delom, kajti pretekli deležnik z načinovno čestico bi, ki je utrjena o. oseba dovršilnikova pomožnega glagola biti, pomeni preteklo djanje; načinovna posebnost pa je, da so predstavlja ono kar zdaj ni , kakor da bi sploh ne bilo, vsaj v istini ne bilo. nego le v mislih. Pogojnik nadomestuje konjunktiv in optativ drugih jezikov. Pogojnik pomeni: a) željo, naj se kaj godi, zgodi ali ne godi, ne zgodil zato znači tudi oslabljeno zapoved in prepoved; stoji v neodvisnih in odvisnih stavkih: da bi le tudi hvaležni bili! Rav.; da hi holen ne bil. S čestico naj: naj bi ga nikar ne sodil solite nieht richten; naj bi ne bil hodil hlapec v takem vremenu od doma hiitte nieht gehen sollen; prosi, da hi mu kdo malo vode prinesel (pa mu je nobeden ne prinese) Sol. Op. Večkrat se želja bez čestice zaznamuje: bog pomogel, kovač! solnce ga ne videlo, niti mesec po njem svetil Čit.; strela ga ubila! vrag te vzel! dobro došel! živio (m. Živel živela živeli) vivat! b) Pogojnik pomeni namenjeno djanje; želi se. da djanje nastopi: prišel je sin božji, da bi nas odrešil. Op. Neizvr. Ijiv namen se mora* Zaznamovati s pogojnikom; zato stoji pogojnik za nikalnim ali pogojnim glavnim stavkom: nisem te zato v delo vzel, da bi mi Itnobo pasel; rad bi šel k njemu, da bi se pomenila, kdaj da pojdeva od doma Šol. — Ako se pa v misel jemlje, da bo namen izvršljiv, stoji sedanjik (kazalfiik) n p počasi hodi, da ti ne bo vroče; drva na kratke konce sekajo, da jih manj zgori; te dni smo se bili zbrali, da smo si župana izvolili. , , c) Pogojnik stoji za glagoli bojazni; želi se, naj djanje ne nastopi : bojim se, da bi ne padel; bojim su, ko bi več ne vstal. Pa tudi: bojim se, da boš padel; bojim se, da ne boš več vstal Šol. Toda za nikalnim stavkom le pogojno: ne bojim se, da bi (ti) padel Šol. d) Pogojnik stoji v pogojnem sostaviju, v prednjem in naslednjem stavku in izrazuje neizvršljive pogoje in posledke: leo' bi mi sila ne bila, bi te ne prosil; ako bi ne bil prišel, ali: ko bi ne bil prišel, in jim ne govoril, bi greha ne imeli Met.; onda bi ga bili skoro našli, ali kokoti so mpopevali Čit. Op. 1. V prednjem stavku neistinitega (irreal) pogojnega sostavija se rabi mesto pogojnika pretekli, v časih tudi sedanji kazalnik z veznikom da; značaj neistinitega pogoja ostane, če je le v naslednjem stavku pogojnik : da sem te slišal (a nisem te slišal), bi ti bil prišel odpirat, primeri wenn ich dich gehort hatte, so ware ioh gekommen; da so snegi, bili bi skopneli nar. ps. Op. 2. Če se o izvršljivosti ali neizvršljivosti pogoja in pogojnega stavka ne sodi, stoji sedanjik v obeh stavkih: če hočete priti, zdaj lahko pridete. Le v odvisnosti stoje tudi taka sostavija v pogojniku: oče so rekli, da če bi hoteli priti, bi zdaj lahko prišli Šol. Op. 3. Sem gredo tudi pogojni primeri in pohlevni izreki: pobil boš Madjance, kakor bi jih bilo jeden vsih Rav.; človek bi mislil, solnce se suče okoli zemlje. e) Pogojnik stoji v odvisnem stavku, če zaznamuje nikalnica ali pogojnik glavnega stavka, da je djanje odvisnega stavka neisti-nito; isto velja o odvisnih stavkih, kojih djanje se stavi le v mislih: ni se tako prestrašil, da bi ne vedel, kaj dela Šol.; premišljevala je, kaj bi vtegnilo to pomeniti ltav. f) Pogojnik znači v vzhodni slovenščini preteklost, zvečine v časovnih stavkih, (primeri gr. me, o rim t z optativom): gda bi eta (Jožef j v sebi premišlavao, ovo, angel se njemi skazao Kuz. als er dachte, siehe, da. § 286. Tvorno-pretekli deležnik II, iz nekaterih neprehodnih glagolov rabi se tudi pridevno: ogorelo lice, zamolklo grlo, zmrzel život, zrel grozd, oteklo lice, ozebla roka, preperelo (vermodert) platno, vsehla (vsaimem) roka, vstekli stekli pes, vrela kaša itd. / / VI. Deležnik sedanjikov tvorni (part. praesentis activi). § 287. Deležnik sedanjikov tvorni služi istodobnosti, tedaj je trpežen in se dela le iz nedovršnih glagolov; vendar se bere in čuje tudi: pojdoč, rekoč; bodoč ima pomen prihodnosti, kakor sedanjosti. Op. všeč (iz voŠeč) ima izjemno trpni pomen. § 288. Deležnik sedanjikov tvorni stoji: a) pridevno kot prilog : bodeče trnje, vroča voda, goreča sveča, dereči potok, žgeče koprive, vse mogoče, pereč ogenj, preleteč (durchdringend) glas, skeleča rana, sloveči grad, stoječa, tekoča voda. b) povedno (redko): nisi moguč ujti; kaj sem čineči was soli ich thun Krizt. Op. Mesto starega uzhretb sgna človečbskaago idošta na oblacčhz je dandanes navadno: gledali bodo sina človeškega iti, ali kako ide. Po stsl. skladu, toda navadno bez sklonske končnice, še piše Trubar: ugleda dva druga brata šivajoč njih mreže; najde hlapca delajoč; pa tudi s sklonsko končnico: zagleda človeka sedečega. § 289. Pristavno rabljen deležnik sedanjikov tvorni stoji časovno, vzročno, namenilno, dopustno, pogojno, ter ima v pristavnem postavljenju bez razločka prislovno ali priložno končnico. Deležnik stoji: a) pri imenovalniku: besede, ki jih je mimo grede slišal Met.; gredoč; gre plakaje Cit.; zdihovaje govori; zdelan človek mimogrede spi; kaj boš stoječ slovo jemal? nar. ps. b) v briž. sponi, tudi neodvisno, t. j. nenaslanjaje se na noben sklon: eče by ded naš ne segrešil, to v včky jemu (dajalnik) be žiti, starosti ne prijemljoči, nikolije že pečali ne imy, ni slzna telesc ne imoči. VII. Tvorno-pretekli deležnik I. (part. praeteriti activi I.) § 290. Tvorno-pretekli deležnik I. pomeni dokončanje preteklega djanja; zato se dela iz dovršnih glagolov: oprimši, rekši, skrivši. Izjemno se po Ivrizt. tudi pravi zdigavši nachdem er mit dem Heben beschaftigt war. Op. 1. V staroslovenščini se ta deležnik sklanja, v novih jezikih pa navadno ne. Bere se vendar tudi: Jakoba pridšiga do reke (stsl. prišbdzšaago); božjo voljo spolnivšim (stsl. isphnivzšiimz) Bav. Op. 2. Tvorno-pretekli deležnik I. se rabi pri imenovalniku pristavilo, zdaj v krajših tako zvauih prislovnih, zdaj v daljših tudi prislov-nili oblikah: oči odprši so okolj sebe pogledali Rav.; vkup spravivši vse vladnike, je spitaval od njih Kuz. VIII. Deležnik trpno-pretekli (part. praeteriti passivi). § 291. Deležnik trpno-pretekli je v navadi od prehodnih glagolov, od neprehodnih le izredno: pisan, bran, štet. Pa vendar tudi: vležano blago, prestana jed, vsedeno mleko, usahnem je, zemlja je usahnena; pretečen čas m. pretekel; hrepene roke (prim. lat. eretus, adultus, nemški: die Angekommenen, Abgereisten). Op. prekanjen ima tvorni pomen kakor zvit. § 292. Deležnik trpno-pretekli stoji: a) pridevno, v sestavi z nikalnico navadno v smislu latinskih prilogov na -bilis, nemških na -bar, -lich: neizrečeno veselje. Izredno: rojen list nar. p. = rojstni list. b) pristavilo: sosed uprašan, kam gre, odgovori. c) povedno pri glagolih čutenja: našli boste dete povito. § 293. Povedno stoji tudi trpno-pretekli deležnik v zvezi s pomožnim glagolom in se tako opisujo določne trpne oblike: «) trpno-pretekli deležnik «) iz dovršnih glagolov sem je pravi dokončalnik trpni (lat. perf. logie. pass.): laudatus sum bin gelobt worden pohvaljen sem; pesem je dopeta nar. ps.; vrata so zaprta; /?) iz nedovršnih glagolov pa dandanes sedanjik (= lat. praesens pass.): lauclor vverde gelobt hvaljen sem, stsl. hvaljen in pohvaljen bivam (bg vajo). b) trpno-pretekli deležnik v zvezi z glagolom bom ali imam biti je trpna prihodnost, nedovršena iz nedovršnikov, dovršena iz do-vršnikov, prim. hvaljen bom werde gelobt werden laudabor, pohvaljen bom werde gelobt worden sein laudatus ero; če ne boš tih,o, boš te-pen; imaš tepen biti; čez sto let bomo že vsi 'pokopani - lat. fut. II. pass. c) trpno-pretekli deležnik v zvezi z velevnikom bodi itd. je trpni velevnik: hvaljen bodi Kristus. d) trpno-pretekli deležnik v zvezi s preteklim pomožnikom je trpna preteklost: a) od nedovršnih glagolov - lat. imprf., /S) od dovršnih * lat. plusquamp. pass. in ob jednem * grški aor. pass., prim. a) laudabar wurde gelobt hvaljen sem bil, (S) laudatus eram war gelobt worden pohvaljen sem bil in frtaidev&rp wurde erzogen odbojen sem bil (: madevco odgajani): zakaj pa si bil včeraj Jcregan ? zaprt ? e) trpno-pretekli deležnik v zvezi s pogojnikom pomožnega glagola je trpni pogojnik: prosim, da bi sprejet bil, f) trpno-pretekli deležnik v zvezi z nedoločnikom biti je trpni nedoločnik: vezan biti, zvezan biti. IX. Nedoločnik (infinitivus). § 294. Nedoločnik je po izviru utrjen sklon, dajalnik ali mestnik prvotnega pojemskega samostalnika III. sklanjatve: morem pisati « imam moč k pisanju. Op. Nedoločnik ima v tej meri, kakor samostalniki, tvorni in trpni pomen: znam peti, tujem peti; toda trpni položaj se tudi posebej zaznamuje : dam se tepsti, tepe-n biti je sramota. § 295. Na nedoločniku je zaznamovan z glagolsko dovršnostjo in nedovršnostjo trpež djanja a ne čas djanja: ne morem vzdigati, ne morem vzdignoti; ni mogel vzdigati, vzdignoti; ne bode mogel vzdignoti, vzdigati, Glagole začeti, nehati dopolnuje nedoločnik ne-dowšnih glagolov (infinitivus praesentis), pa ne dovršnik glagolov (: infinitivus aoristi): začne prigovarjati, neha jokati se; prim. hočem piti, izpiti (nivtiv, meiv ftfll(o)^ § 296. Nedoločnik stoji včasih tam, kjer je po mi«Izpriča kovati osebek; v teh stavkih se je razvil nedoločnik mesto imenoval-nika: besedo le iz njegovih ust slišati, že to nebeško veselje na zemlji bi ji bilo; le otroka ga viditi, mu že veselje dela Rav.; groza je bilo videti boja, Op. 1. Nedoločnik kot osebek se izpušča, če se lahko sam od sebe posname iz bližnega stavka, n. p. Se ti je mogoče (n. priti), pridi k meni. Op. 2. V časih stoji nedoločnik v stavkih bez osebka ter nadome-stuje kateri drugi sklon, ne imenovalnik, n. p .je bilo čas, denarje jemati Rav. § 297. Nedoločnik dopolnuje: a) glagole, ki kažejo na djanje, ne na stvari: blagovolim, bojim se, branim, dam, hočem, imam, iščem, kažem, ljubi se, poljubi se, morem, moram, mislim, menim, nadjam se, načne m, obetam, pretim, pustim, račim, rečem, smem, spodobi se, upam, utegnem, učim, želim, prim.: brani torej Janez mu v reko stopiti Rav.; niso imeli več jesti; daj mi piti; ne utegnem priti; rabite mi povedati. b) nedoločnik dopolnuje imena, in sicer priloge in samostalnike : n. p. dolžen, dober, dostojen, lahek, len, lep, rad; moč, oblast, pravica, sram, strah, treba, prim.: len je delati; rad bi mati Krizt. zraven navadnega rad bi znal; oblast odpuščati. c) nedoločnik znači djanje na predmetu odvisnem od glagolov čutenja; v klasičnih jezikih in navadno tudi v stsl. stoji povedni deležnik skladan s predmetom: videl sem ga bežati (vidi eum fugi-entem); je videla dva angela v belem oblačilu sedeti Met.; prim. § 288, op.^f § 298. Nedoločnik znači nadalje: a) v zvezi s pomožnim glagolom je v stavkih bez osebka potrebnost ali mogočnost, nikalno pa nemogočnost djanja; djalna oseba stoji v dajalniku: imeti mi je život briž. sp.; slišat' tudi ni zvonova; v desetino ti bo «F~nar. ps.; ne vem, kam mi je iti Met.; kaj mi je začeti? Op. Krivo je: kam, mi je za iti; kaj mi je za storiti? kajti nedoločnik se ne veže nikdar s predlogom razven pri izrazu jesti piti, ki stojita kakor samostalnika, zato: grem po jesti. b) v zvezi z glagolom hoteti prihodnost: rad se hoču kajati briž. sp.; tadajei mu če križ v gostje priti Krelj; kako mi če neki jed in pijača dišati? Kav.; kaj me če tega prepričati? c) v zvezi z glagolom imeti pomeni prihodnost ali-potrebo : na njih sadu je imate spoznati Trub.; ti mu nimaš nič očitati du solist ihm nichts vorwerfen; ti mu nimaš kaj očitati du hast ihm niehts vorzuwerfen Met.; spitaval je od njih, kdo bi se imel Kristus poroditi Kuz. § 299. Nedoločnik stoji pri prašaluih zaimenih po glagolih čutenja in imenja; nedoločnik je odvisen od določnega glagola, zaime je zmes postavljeno; nedoločnik stoji le pri istem osebku obojih glagolov, mesto nedoločnika lahko stoji glagol v določni obliki: mislil'(je), kako svojega brata oteti; ni vedel, čemu iti ravno zdaj va uj [V tempe}); vadlali so, kaj kdo opravljati Kav.; nemam kaj govoriti Met. Pa tudi: niso vedeli, kaj bi počeli (kaj početi). § 300. Nedoločnik stoji neodvisno: a) v pomenu velevnika: nikar jih posnemati; le moriti ga ne (prim. gr. inf. imperativus). b) mesto deležnika tvorno - preteklega I.: Izraelci, to viditi, (stsl. to videvzše) zavpijejo; kralj, to zvediti, se razsrdi; eden, viditi, da je zdrav, se vrne; viditi filišeani, da je njih korenjak mrtev, so jo vlili Kav.; kmet, to viditi, osla zasede Met. X. Namenilnik (supinum). § 301. Namenilnik je poseben način nedoločnika pri glagolih premikanja; namenilnik na t, stsl. h, lat. supinum na tum je namreč tožilnik izvirno IT. sklanjatve možkih samostalnikov (lat. da-tum, stsl. da-h, nsl. da-t). § 302. Na vzhodu je namenilnik v navadi le od nedovršnih glagolov in predmet mu je zvečine delitni rodilnik, prim. § 231, b: pojdi dol gospe prosit nar. p.; medved prileze jedi iskat Met.; pojte lovit ribice nar. ps.; v cokljah se ne gre zajcev lovit-, hodil je zvezd ogledovat Met. Op. 1. Izjemno se rabi na zahodu namenilnik od dovršnih glagolov, primeri: gospodična mu gre dar dat Met.; kar bi se na vzhodu glasilo : gospodična mu gre dara davat; grede si devojko zbrat : grede si devojke zbirat; grem počit (:počivat) na post'ljico; cerkev šel si ti odpret (-.odpirat) nar. p. Op. 2. Tudi glagol dati so veže z namenilnikoin, če ima pomen poslati-, predmet v tožilniku jo odvisen od glagola dati; n. p. srajco sem dal prat (ne prdt'); predivo smo dedi prest (ne prest'); sina sem dal učit (ne učit'); inače: travnike sem dal pokositi liess mahen. XI. Glagolnik. § 303. Glagolnik je glagolski samostalnik iz deležnika trpno-preteklega tvorjen na priponko i je:pisan, pisanje, polna oblika pisani je ; bit, bitje, polna oblika bitije (bgtije). Glagolnik pomeni pojemsko djanje, kakor nedoločnik; ima zato le jednino, v množini rabljen postane stvarno ime. Ker je glagolnik v rabi iz nedovršnih in dovršnih glagolov, ima glagolnik glede trpeža glagolski značaj , dasi so glagolniki iz dovršnih glagolov manj navadni. Glagolnik se da primerjati latinskemu gerundiju, ki nadomestuje sklone nesklanjanemu nedoločniku; nedoločnik je utrjena oblika, glagolnik je sklanjan samostalnik. Glagolnik stoji tam, kjer se ima djanje v obče dopolniti; zato stoji po predlogih le glagolnik: vrzite mreže na lovljenje Kuz. Op. Glagolski značaj kaže glagolnik tudi s tem, da stavi, vsaj v starejših pismih, svoj predmet prav po glagolskem v tožilnik Kuz.: streznili bi se z vrajžih mrež na doprnašanje njegovo voljo (njegove volje); vi ne imate meniti, da sem jest prišal h pošilanu ta mir na zemlji (: mira) Trub. Glagoluik ima včasih tudi trpni pomen: predan bode na pro-petije, na križanje. Povratni glagoli v glagolniku povratno zaime zgubijo: bahati se : bahanje, maščevati se: maščevanje. Glagolniki iz opetovalnih glagolov nadomestujo nemško množino dotičnih glagolskih samostalnikov: tvoje popraševanje deine Nachforschungen. Popravki. Po natisku sem zapazil te le pogreške, ki se naj popravijo: str. 2, § 3, 3, v i-vrsti, stopnji 2. beri: oj. e m. oj :e; str. 6, pod črto op. 1: iz nje vin; str. 13, pod črto op. 1: vesti m. rešiti; str. 26, zadnja vrstica: šev m. sev; str. 30, IV. skl. jed. rod.: sinu m. smu; str. 62, vr. 21: zdeje m. vzdčje; str. 89, vr. 6: myca- se* gibati se; str. 89, vr. 7: sysa- m. sesgsa-; str. 106, vr. 19 : oi Duo; str. 108, vr. 25 : (češelj) ; str. 109, vr. 11: kljunač: kljun; str. 122, vr. 22: značijo kraj, čas, način in vzrok; str. 140 vr. 15: vem: vem; str. 141, vr. 24 izbriši besedo navadno; str. 142, vr. 8 beri: ništer; str. 143, zadnja vr. : (prim. bolg. obagni se; str. 144, vr. 18 : glagolov; str. 146, vr. 12: začetek m. dokončatev; str. 159, vr. 5: poznavati; str. 176, § 231, e, y): na prilogih v nasprotju, če so bez samostalnika. Pregled in kazalo. . .. , Stran I Glasnistvo............. 1_16 A.. Samoglasniki ........... 1—y Posamezni samoglasniki § 2, razdelitev § 3, stopnjevanje § 4, podaljšatev § 5, mehčanje § G, o zevu § 7, o krčenju § 8, o izpadu .§ 9, o vrinku § 10, o dolžini § 11, o naglasu § 12'—15. B. Soglasniki............. 9—16 Razdelitev § 16, jotovanje § 18, mehčanje § 19, razlikovanje § 20, prilikovanje § 21, izpad § 22, vrinek § 23, posamezno premembe § 24. II. Pregibovanje ........... 17—76 A. Sklanjatev ............ 17—47 I. Imenska sklanjatev........... 17—35 Sklanjatev I. (Vdebla) § 26—27; II. (o-debla) § 28—30; III. (/-debla) § 31—32; IV. (tt-debla) § 33; V. (soglasniška debla) § 34, in sicer na -n § 34, 1; na -s § 34, 2; na -t § 34, 3; na -r § 34, 4. II. Zaimenska sklanjatev.......... 36—41 A. Osebno in povratno zaime § 35; B. Spolna zaimena, trda debla § 36; mehka debla § 37. III. Sestavljena sklanjatev (prilogov) § 38 .... 42—45 O stopnjevanju prilogov........ 45—47 B. Spregatev............. 47—76 Deblo, nedoločnikovo, sedanjikovo § 40, 2; gla-golske vrste § 40, 3; sedanjikova priponka ali osnovni samoglasnik § 40, 4; razredi III. in V. vrste po značaju sedanj ikovega debla § 40, 5. I. Tvoritev glagolskih oblik v obče....... 48—56 Sedanjik, osebne končnice § 41; velevnik § 42; nedovršilnik (imperfekt) § 43; deležnik sedanjikov tvorni § 44; deležnik sedanjikov trpni § 45; nedoločnik § 46, 1; namenilnik § 46, 2; deležnik tvorno-pretekli I. § 46 3; deležnik tvorno-pretekli II. § 46, 4; deležnik trpno-pretekli § 46, 5; prosti dovršilnik (aorist) § 47; sestavljeni dovršilnik § 48. II. Spregatev po glagolskih vrstah....... 56—73 I. (korenske) vrste zobniški razred § 50; sičniški § 51; ustniški § 52; goltniški g 53; nosniški § 54; jezičniški § 55; samoglasniški § 56; II. («o-)vrsta § 57; III. (e-)vrsta razred 1. (sedanjikovo deblo na e) 73-75 75—70 77-117 80—92 § 58; razred 2. (sedanjikovo deblo na i) § 59; IV. (i-) vrsta § 60; V. (a-)vrste razred 1. (sedanjikovo deblo na a) § 61; razred 2. (sedanjikovo soglasniško deblo dobiva osnovni slog je) § 62 ; razred 3. (sedanjikovo soglasniško deblo dobiva osnovni samoglasnik e) § 6.3; razred 4. (sedanjikovo samoglasniško deblo dobiva osnovni slog je) § 64; VI. (ora-)vrsta § 65; glagoli bez osnovnega samoglasnika § 66. IIT. Opisane glagolske obliko......... Pretekli čas § 67, 1 ; predpretekli § 67, 2; pri-hodni § 67, 3; predprihodni § 67, 4; pogojnik § 67, o; trpni položaj § 08. Pregled časovanja § 69........ III. Slovotvorje.......... Zaimenski koreni § 71; glagolski ali pomenski koreni § 72; končnice § 73; tvorite v imen in glagolov (v obče) § 74. A. Tvoritev glagolskih debel...... Nedoločnikova debla boz priponke §76; s priponko no- § 77; s priponko e- g 78; nedoločnikova debla na '/- § 79; na a- § 80; na ova- § 81. B. Tvoritev imen........... 92~!J?> L Prosta imena............. 92—112 Izkorenska, izglagolska, izimenska ali drugotna tvoritev § 82. Priponka a g 83; i § 84; ?<• § 85; ja g 86; rja § 87 ; (ara, tala (tr. ti) § 88; priponka z značajem r § 89: l § 90; n § 91; t (e, sti, tva, stvo, nt) g 92; d § 93; v § 94; m (bo) § 95; j> § 96; k (sk, č, išče, e) g 97; g (i, g) g 98; h, s (*) § 99. II. Sestavljena imena...........' Sklopek, ime z imenom § 101 a; nikalnica z imenom § 101, b, ci; prislovni predlogi z imenom S .101 b, /?; velevnik z imenom § 101, c; števniki med seboj §. 101, d, a; zaimena § 101, d, /S; čestice g 101, d, y. Sestava, priredna § 102, «; pridevua § 102, ft; odvisna § 102, y; posestna, prilogi in samostalnik § 103 r; samostalnik s samostalnikom § 103, /i; predlog z imeni § 104. IV. Skladnja ............-118"-??? Uvod ali splošni del............H^— Prosti stavek § 107; povedek § 108; osebek § 109; polna poved § 110; predmet § 110, op. 1; prislovije g 110, op. 2; pridevki g 111: pristavek g 111, op. 1. Sostavijo §112; priredje § 113; podredje § 114; imenski stavki § 115; pridevni g 116; prislovni § 117 ; slike sostavija § 118 ; ločilnice 120. Prvi oddelek o besednih plemenih.......125—162 I. Samostalnik.............126—128 Lastna imena § 122 a; nazivna, snovna, zborna, plemenska in zasebna § 122, b; spol, naravni, slovuiški § 123; število § 124-; sklad § 125. II. Prilog...............128—131 Samostalen prilog § 126, 2; določna in nedoločna oblika § 127—129; sklad § 130; prilog mesto rodilnika § 131. III. Stovnik..............131—133 Sklad glavnih števnikov 1—4 § 132; od 5 naprej § 132, 1, 2; nedoločnih števnikov § 132, op. 2; sklad povednega glagola pri samostalnih števnikih § 133; priloga pri šteti stvari § 133; ločilni števniki § 134; vrstni števniki § 135. IV. Zaime . ............133—137 Zaimena osebna § 137; kazalna § 138; povratno § 139; vzajemno § 140; naslonjene oblike osebnih in povratnega zaimena § 141 ; posestno § 142; prašalno § 143; ozirno § 144; nedoločno § 145. V. Prislov...............137—142 Utrjeni orodnik jedninski § 147, 1; množinski § 147, 2; tožilnik jedninski § 147, 3, a; s predlogom § 147, 3, b; mestnik jedninski § 147, 4, a; s predlogom § 147, 4, b; dajalnik § 147, 5; rodilnik § 147, 6; ostali prislovi zvečine zaimenski § 147, a—i; izgla-golski § 148; nikalnica § 149—151; več nikalnic združenih § 152; okrepljena nikalnica § 153. VI. Predlog..............142—149 V prislovnem pomenu v sestavi z imeni § 155, a; v sestavi z glagoli (== predponka) § 155, b, 1—19; dvoje ali troje predponk § 156; pravi prodlogi § 157, 1—6; nepravi § 158, 1—29. VII. Vezniki..............149—150 V priredju a) spojni, b) protivni, c) sklepni, d) vzročni § 159, A; v podredju a) izpovedni, b) namerni in posledični, c) časovni, d) primerjalni, e) vzročni, f) pogojni, d) dopustni § 159, B; asyndeton, polysyndeton § 159, op. VIII. Glagol..............150—162 Glagoli osebkovi ali osebni § 161, 1, a in § 163; bezosebkovi ali neosebni § 161, 1, b in § 162; pred- Dietni § 161, 2, a; prehodni § 161, 2, b m § 165, § 166," 167; neprehodni § 161, 2, d in § 164 (165, 166); povratni § 161, 2, c in § 168; tvorni § 161, 3, a in § 169, op. 2, 3; srednji, § 161, 3, b in g 169; trpni § 161, 3, c in § 170. Po trpežu so glagoli: hipni § 171, a (§ 174, 175, 177, a); trpežni § 171, b (§ 174, 176, 177, 178, 181, 187, 188, 190, b, 191); opetovalni § 171, c (§ 177, 178, 179, 180, 181, 191); dokonoalno-dovršni §171, d (§ 177, b, 178, 182, 183, 184, 185, 186, 188, 189, 190, a, 192); ponavljavni (opetovalni diuge vrste) § 171, c, op. (§180 iz III., V.); začetno-dovršni § 171, e (§ 155, 3 b, 7 c, 11 h, 17 c, 19 e, § 271, «, op.); začetno-trpežni § 171, f (§ 175); v obče dovršni, nedovršni § 172, 173. Drugi oddelek o pomenu besednih oblik .... 162—203 A. O pomenu Imenskih oblik .....162—189 I. Imenovaluik . . . . ......... 163—164 Osebek § 194; povedek § 195; v bozosebkovih stavkih § 195 a—b, op. 1 ; mesto imenovalnika drugih jezikov stoji tožilnik in v nikalnih stavkih rodilnik § 195, op.' 2, 3. II. Zvalnik.......•.......164—165 III. Tožilnik . . ...........165—171 Rodilnikova oblika v pomenu tožilnika § 197 ; vu-nanji predmet § 198—200; notranji predmet § 201: dva tožilnika § 202; tožilnik razširjatve § 203; cilja § 204; začudenja § 205 ; prislovni § 205; s predlogi § 206—221. IV. Rodilnik..............171—180 Ločitni in rodilnik izvira, tvarine, vzroka, načina, ozira, lastnosti § 224; pristojnosti § 225; in sicer posestni § 226; predmetni pri prilogih § 217; delitni § 228—231; rodilnik stranskega predmeta § 232; mere, cene § 233; časa § 234; rodilnik s predlogi § 235—241. V. Dajalnik..............181 — 184 Dajalnik cilja § 243; (neravnega) predmeta § 244; primernosti § 245; pristojnosti § 246; vzroka § 247; dajalnik pri nedoločniku nalik lat. acc. c. inf. § 247, op.; s predlogi § 248. VI. Mestnik..............184_]g6 Bez predloga § 249; s predlogi § 250—254. VII. Orodnik..............186—189 Bez predloga znači prostor, čas, orodje, inero, način, okrepek glagola, ozir, povedno ime § 256; s predlogi § 2.07-262. B. O pomenu.glagolskih oblik ..... 189—203 Osebne oblike § 263—264; števne g 266; časovne in načinovne v obče § 267 ; in posebej: I. Sedanjik . . ............191—193 Sedanjik trpežnih glagolov § 268; opetovalnih g 269; sedanjik poskušanja (conatns) § 270; sedanjik dovršnih glagolov § 27 I, a—cj^sgpifttk s čestieo naj g 272-273. > II. Nedovršilnik (imperfectum) fša-r..............193 III. Dovršilnik (aorist) . ' ................193 IV. Velevnik..............194—195 Velevnik dovršnih in nedovršriih glagolov § 276-; z nikalnico § 277 : opisan velevnik s čestieo naj g 278: okrepčan velevnik g 278 ; velevnik v odvisnem stavku g 279; velevnik navaja pogojni ali dopustni stavek § 280; velevnik se opušča g 281. - V. Tvorno-pretekli deležnik II.'........195—197 V zloženih časih g 282—284; pogojnik (condi-cionalis) g 285; pogojnik znači željo g 285, a; namenjeno djanje g 285, 1); po glagolih bojazni g 285, c; v pogojnem sostaviju g 285, d; kazalnik mesto pogojnika g 285. op. 1.2; pohlevni primeri, izreki § 285, op. 3; pogojnik odvisnosti g 2*5, o; preteklosti g 285, f: tvorno-pretekli deležnik II. kot pridevek g 286. VI. Deležnik sedanjikov tvorni................198 Stoji pridevno g 288, a; povedno g 288, b; pristavilo § 289. VIT. Tvorno-pretekli deležnik 1.........198—199 VIII. Deležnik trpno-pretekli..................199—200 Za se g 292; v zloženih časih in kot pogojnik g 293. IX. Nedoločnik .........' . . . . 200—201 Izvir g 294; trpož djanja § 295; mesto imenoval-nika g 296; služi v dopolnitev glagolom g 297, a; imenom g 297, b; znači predmetu djanje § 297, c; prihodnost, potrebo g 298; po prašalnih zaimenih g 299 ; neodvisen nedoločnik mesto velevnika g 300, a; mesto tvorno-preteklega deležnika I. g 300, b. X. Namenilnik..........................202 Pri glagolih premikanja § 301; zvečine od nedo-vršnih glagolov g 302; pri glagolu dati g 302, op. 2. XI. Glagolnik ............. 202—203 Popravki ........................203 narodna in uniuerzitetnfi knji2nica