Št. 128 (15.855) leto UM. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu .pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v —~ t—• • 5|a zadnja številka. ski DNEVNIK v za- •6 O O V O .-.v! O i 1/7796600_____________ -Tel. 0481/533382 OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VIi...i-SARJA TRG REVOLUCIJE 1 AČANA V GOTOVINI dane abbonamento postale, legge &»95. Fiate dl Ines* PETEK, 30. MAJA 1997 _______________________________________________ 600-i KOPER ITALIJA / PO CELODNEVNIH POGAJANJIH Z V________________. ......... ^u^l^aajaalOI Vlada dosegla sporazum o programskem dokumentu Sprejela ga bo danes - Osnovno vodilo so maastrichtska merilo RIM - Ministrski svet bo danes sprejel ekonomsko-financni programski dokument, ki je dobil dokončno podobo po včerajšnjih celodnevnih pogajanjih s strankami vladine večine, sindikati in delodajalci. To je dokument s predvidevanji o gibanju »podjetja Italija« v naslednjih treh letih in s smernicami za finančni zakon in javnobi-lanCni manever za leto 1998. Le-ta naj bi veljal 25.500 milijard lir, ki jih namerava vlada zbrati z novimi prihodki za okrog 10 tisoč milijard in s krčenjem javne porabe za ostalih 15 tisoč milijard lir. Dokument se strogo drži maastrichtskih meril, medtem ko bo razočaral tiste, ki so pričakovali smernice za reformo socialne države. Da je omilila nasprotovanje sindikatov in Bertinottija, je vlada to poglavje preložila na 18. junij, ko se bodo zaCela pogajanja na to nehvaležno temo. Programski dokument nakazuje naslednje teoretsko gibanje italijanskega gospodarstva v naslednjih treh letih: bruto domači proizvod naj bi se prihodnje leto poveCal za 2 odstotka, inflacija naj bi ostala pod nadzorom (1, 8%), zaposlenost naj bi se počasi povečevala, osebna poraba naj bi se končno prebudila iz zimskega spanja, medtem ko naj bi se odnos med deficitom in BDP končno znižal pod maastrichtske 3 odstotke in se ustavil pri 2,8 odstotka. Na 2. strani Gorica: Brandolin predstavil odbor Goriška Pokrajina ima od včeraj popolno upravo, ki je že tudi operativna. Včeraj je Predsednik Giorgio Brandolin predstavil člane odbora, ki so se zvečer že tudi sestali na prvi seji. Glede na napovedi in ugibanja o sestavi odbora, velja zabeležiti, da ni bilo presenečenj, Podpredsednik pokrajine je Vittorio Bran-cati, nekdanji sindikalist, Edi Minin (DSL) bo vodil odbomistvo za javna dela, Silvano Buttignon (SKP) odbomistvo za prostorsko načrtovanje in ekologijo, Vincenzo Sfiligoj pa resor za bilanco. Od šestih mest v odboru sta dve zasedli "odbornici”, Ro s ari a Di Dato in Maria Masau. Vsi odborniki, razen Butti-gnona, so zunanji. Butti-gnona bo v pokrajinskem svetu zamenjal Luigi Bon. Žal za razliko od prejšnjih uprav, tokrat v vladi ni nobenega Slovenca. Izbira je bila oprav- ljena že pred kakimi desetimi dnevi, vendar so bila medtem potrebna številna preverjanja in predvsem usklajevanja. Brandolin je poudaril pomen skupinskega dela in nanizal nekaj vprašanj ki jih bo treba reševati po hitrem postopku. Danes ob 18. uri bo umestitvena seja pokrajinskega sveta. Na 9. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES, 30. maja ob 20. uri V NABREŽINI KD Igo Gruden in SD Sokol prirejata na Radovičev! domačiji informativno srečanje in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. JUTRI in V NEDELJO, 31. maja in 1. junija V TREBČAH na nogometnem igrišču ob športnem prazniku včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. V STANDREZU V Kulturnem domu Andrej Budal KD Oton Zupančič včlanjuje v Zadrugo Primorski dnevnik med potekom večdnevnega Turnirja v beach wolleyu. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Nadaljuje se spor KohPBundesbank BONN - Dan po jasnem in odločnem »ne« Bundesbanke predlogu finančnega ministra Thea VVaigla, da bi že letos delno ovrednotili nemške zlate rezerve, sta se kancler Kohl (na sliki AP) in njegova vlada znašla na udaru kritik nemške opozicije in bančno-finančnih krogov, medtem ko v drugih evropskih državah marsikdo le s težavo prikriva svoje zadovoljstvo. Theo VVaigel je tudi včeraj branil svoj načrt ovrednotenja zlatih rezerv, ker ne razume, zakaj bi bilo letošnje ovrednotenje zgrešeno, leta 1999 pa dovoljeno. Dodal je, da bodo rezerve ovrednotili le za 60 odstotkov, s knjigovodskim presežkom pa naj bi razpolagala predvsem emisijska banka, ki bo tako povečala svoj kapital, in le minimalni del bo na razpolago zvezne vlade. Finančni minister »razume« skrbi Bundesbanke, a trdi da so pretirane. Vseeno pa lahko vlada izpolni maastrichtska določila tudi brez ovrednotenja zlatih rezerv Bundesbanke, vse bo odvisno od gospodarske rasti v prihodnjih mesecih. O izgubi verodostojnosti in ugleda Nemčije odkrito govorijo v vseh bančnih in finančnih krogih in ne samo nemških, ki pa ugotavljajo, da se sedaj večajo mož-nosti Italije, tako da bi bila lahko sprejeta že v prvi krog evra, saj Nemčija Italiji ne more več očitati »knjigovodskih olepšav«, ko pa je sama segla po takih sredstvih. Na 9. strani Zanimiv posvet: kako so v resnici volili Tržačani? TRST - Fakulteta za politične vede je včeraj priredila zanimivo strokovno soočenje o nedavnih tržaških volitvah, na katerem je sodeloval tudi župan Riccardo Illy. Na srečanju so prišle do izraza nekatere že znane stvari, Slišati pa je bilo tudi precej novosti. Strokovnjak SWG Maurizio Pessato je tako potrdil že znano ugotovitev, da so slovenski volil-ci že v prvem volilnem krogu množično glasova- li za Hlyja. To velja tudi za volilce Stranke komunistične prenove. Desnica je na Tržaškem večinska le na parlamentarnih volitvah, šibkejša pa na občinskih, tudi zato, ker ji je Illy s svojo mestno listo odvzel kar lepo število glasov. Vloga županove liste je vsekakor na srečanju, ki se ga je udeležilo lepo število poslušalcev, ostala precej v senci. Na 4. strani Schiffrer na čelu Odbora za manjšine LJUBLJANA - Državni zbor Republike Slovenije je včeraj izvolil za predsednika komisije za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu poslanca SKD Marijana Schiffrerja. Z njegovo izvolitvijo sta večina in opozicija po dolgih podajanjih presegli nasprotja. Podpredsednik osemčlanske komisije je predslavnik liberalnih demokratov Davorin Terčon. Schiffrer je bil izvoljen v parlament kot predstavnik zdomstva. Do izvolitve je živel v Argentini. Na 3. strani Od včeraj četrti Trg Gutenberg Včeraj so na Trgu Unita uradno odprli letošnjo izvedbo knjižnega sejma, ki pa je veliko bolj trgovsko zasnovana od prejšnjih. Glavna organizatorja sta tržaška občinska uprava in Trgovinska zbornica, program pa je osnoval poseben pripravljalni odbor. Eden od dveh dosedanjih oblikovalcev sejma, Državna knjižnica, je iz odbora pred časom izstopil, drugi, center za mladinsko književnost »Alberti« pa sodeluje samo pri otroSkem-mladinskem programu, ki ni tako vabljiv kot sicer. Slovenska prisotnost se kaže le v sodelovanju Tržaške knjigarne. Na 5. strani PORTUGALSKA / VRH ZUNANJIH MINISTROV Nato o širitvi proti Vzhodu Minister Dini je podprl kandidaturo Slovenije in Romunije SINTRA - V Sintri na Portugalskem so se sestali zunanji ministri zveze Nato, ki bodo razpravljali o ključnih vprašanjih varnostne politike, od prilagajanja zavezništva novim varnostnim razmeram v Evropi do odnosov zveze Nato s partnerskimi državami in njegove širitve proti Vzhodu. To je zadnji sestanek pred vrhunskim srečanjem v Madridu, kjer bodo 8. in 9. julija letos povabili prvo skupino držav kandidatk, da se vključijo v Nato. V njej bodo gotovo Poljska, Češka in Madžarska. Italijanski zunanji minister Dini pa se je zavzel, da bi sprejeli tudi Slovenijo in Romunijo. Na sliki (telefoto AP): Kinkel in Solana Na 9. strani Danes v Primorskem dnevniku Založništvo v krizi Prihodnji teden bo na sestanku z vlado govor o težkih razmerah v založništvu, kjer je prodaja dnevnikov padla na raven iz leta 1984. Stran 2 Med Alpami in Jadranom Brošuro o slovenski manjšini v Italiji in Avstriji »Med Alpami in Jadranom: Slovenci v Evropski uniji« so predstavih v Bruslju. Stran 3 Odobrili obračun zgoniške občine Zgoniški občinski svet je odobril finančni obračun za preteklo leto, ki med drugim namenja del preostanka informatizaciji občinskih služb. Stran 5 Prijeli trdnseksualce Karabinjerji so v akciji proti prostituciji prvič ustavili tudi pet transeksualcev iz Kolumbije in Peruja. Stran 5 Letos pester Folkfest V Vidmu so predstavili program 18. festivala ljudske in etnične glasbe, ki bo v naši deželi od 3. do 27. julija. Stran 8 EKONOMSKI PROGRAMSKI DOKUMENT / POPRAVKI PO VRSTI SREČANJ POLITIKA / DVODOMNA KOMISIJA Boj proti davčnim utajam namesto krčenja sociale Manj omejevanja skrbstvenih izdatkov so zahtevali sindikati Ustavne reforme: pogajanja pred končnimi sklepi Berlusconi: V kratkem se bom sestal s predsednikom D'Alemo RIM - Ministrski svet bo na danšnjem zasedanju (začelo se bo ob 11.30} sprejel triletni ekonom-sko-finanCni programski dokument, o katerem so vCeraj potekala še zadnja, mrzlična posvetovanja. Prve so dopoldne predstavniki vlade sprejeli vodje parlamentarnih skupin večine, ki podpira Prodija, nato so se sestali s sindikati, zgodaj popoldne pa so bili na vrsti delodajalci. Vse kaže, da je vlada pokazala posluh za nekatere pripombe in ugovore Berti-nottijeve stranke in sindikatov, čeprav se njihovi dvomi niso povsem razblinili. Predstavnik Komunistične prenove Diliberto je dejal, da njegova stranka z dokumentom sicer ni zadovoljna, ker se nanaša na pospešitev uresničevanja pokojninske reforme, vendar je ocenil, da je vlada pokazala večjo pripravljenost za dialog z lastno parlamentarno večino. Predstavniki ostalih strank vladine večine so se s Ciampijevim orisom dokumenta (sicer menda brez številk) v glavnem strinjali; Musi za DSL in Mattarella za Ljudsko stranko sta izrekla popolno podporo vladi, medtem ko je Masi (pakt Segni) kritiziral možnost uvedbe novih davkov, čeprav so jo predstavniki vlade izključili. Brez komentarjev pa se je končal sestanek vlade s sindikalisti, čeprav se je neuradno izvedelo, da so voditelji CGIL, CISL in UIL potrdili svoja dosedanja stališča in torej nasprotovanje prevelikemu krčenju skrbstvenih izdatkov, posebej pa so poudarih tudi potrebo po učinkoviteljšem ukrepanju proti brezposelnosti. Po mnenju delodajalcev je boj proti nezaposlenosti neposredno povezan z reformo socialne države, ki med drugim ni samo reforma pokojninskega sistema, ampak mnogo širši pojem. Podjetnike, pa naj bodo to člani Confindu-strie ali drugih stanovskih organizacij (obrtniki, trgovci), najbolj skrbi davčno poglavje (predvsem povišanje najnižjega količnika davka IVA in uvedba tako imenovanega solidarnostnega prispevka, ki za Confindustrio ni nič drugega kot preimenovani davek za Evropo), po drugi strani pa se bojijo tudi prevelike popustljivosti vlade do sindikatov in Bertinotti-ja. Podobno bojazen je včeraj izrazila tudi Ljudska stranka, ki zahteva od vlade »trdo roko« pri pogajanjih s sindikati in SKP, saj sicer tvega, da Ciampijev programski dokument ne doseže zastavljenih ciljev. Pozno popoldne je bil v palači Chigi še zadnji sestanek o programskem dokumentu, tokrat z vsemi socialnimi partnerji, ki so podpisali sporazum o ceni dela, in tokrat s številkami, ki.jih vlada na predhodnih srečanjih ni razkrila. Izvedelo se je, da je vlada medtem znižala obseg krčenja skrbstvenih izdatkov, kar naj bi nadomestil povečani priliv od razkrivanja davčnega utajevanja, ne pa uvedba novih davkov, ki jo Prodijevi ministri odločno zanikajo. Druga koncesija, ki naj bi jo vlada naredila sindikatom, pa je ta, da se ne govori več o reformi socialne države, vsaj ne v zvezi s paketom javnobilančnih posegov za prihodnje leto, tako imenovanim manevrom, ki naj bi bil vreden 25.500 milijard lir. O njegovi sestavi lahko za zdaj le ugibamo, vendar je na dlani, da utegne vladin umik pred zahtevami sindikatov o znižanju krčenja socialnih izdatkov prinesti marsikatero grenko presenečenje za davkoplačevalce. Nič čudnega, če se poleg povišanja količnikov davka IVA že govori tudi povečanju davčnega pritiska na ceno bencina, o podražitvi kolekov in podobno, medtem ko naj bi škarje najglobje zarezale na področje javne uprave, vključno z ministrstvi, ki naj bi prihranila približno 1.200 milijard lir. RIM- Dvodomna parlamentarna komisija, ki se ukvarja z ustavnimi reformami, bo od torka dalje začela sklepati o napovedanih spremembah političnega sistema. Do takrat se bodo vrstila srečanja in pogajanja predvsem na relaciji Oljka-Pol svoboščin; sporazuma vsekakor še ni videti, vse kaže pa, da bo do njega prišlo. Bolj kot za sporazum, menijo nekateri, bo šlo za kompromis, ki ne bo ne razočaral, a tudi ne zadovoljil nikogar. Da so pogajanja o načinu izvolitve predsednika republike in vlade v polnem teku je včeraj potrdil vodja »Forza Italia« Silvio Berlusconi. Dejal je, da se bo v prihodnjih dneh (ali urah) srečal s predsednikom komisije Massimom D’Alemo, ki ga stalno poziva, naj vztraja pri dialogu z levosredinsko koalicijo Oljke. Zadržanje Berlusconija pa bo v marsičem odvisno od stališč, ki jih bo predvsem o takozvani predsedniški državi zavzel vodja NZ Gianfranco Fini, ki se zelo boji dogovora med bivšim predsednikom vlade in vodjo Hrasta. Medtem ko je nekdanji tajnik DSL Achille Occhet-to najavil, da sploh ne bo sodeloval na sklepnih glasovanjih, je Fausto Bertinotti povedal, da bo zadržanje SKP odvisno od mnogih dejavnikov. Mi smo proti vsem predsedniškim težnjam, je poudaril Bertinotti, ki pa tudi sam ne izključuje širokega dogovora v dvodomni komisiji. NOVICE Aprila le neznatno zvišanje plač RIM - Zavod Istat je včeraj objavil podatke o rasti plač v odvisnem delu v mesecu aprilu. V primerjavi z letošnjim macem so se plače za uro dela povečale le za neznatno desetinko odstotka, enako kot marca v primerjavi s februarjem. Učinek takega upočasnjevanja rasti plač je ta, da je letna stopnja rasti že četrti mesec zapored ustavljena pri 4, 5 odstotka. Tudi povprečna variacija v zadnjih 12 mesecih (maj 1996 - april 1997) je ostala nespremenjena pri 4, 2 odstotka, enako kot v marcu. Na konjunktumo variacijo v aprilu so v največji meri vplivala povišanja po delovnih pogodbah zaposlenih v lesarstvu, cementarnah in pri uničevanju odpadkov, medtem ko je bilo letno povišanje plač največje v javni upravi (+7, 2%), nanižje pa v kmetijstvu (+1, 3%). V Pordenonu in Venetu razkrinkali trgovino z mamili PORDENON - Sest oseb je končalo v zapor, štiri pa so bile prijavljene sodnim oblastem v okviru operacije pordenonskega letečega oddelka policije, ki je razkrinkal prekupčevanje z mamili v pokrajinah Pordenon, Treviso in Benetke. Inkriminirane osebe, od katerih nobena ni bila nikoli obsojena, se bodo morale zagovarjati zaradi sodelovanja pri hranjenju in razpečevanju mamil. Policijski agenti so vzeli na muho nek bar v Cor-denonsu (pokrajina Pordenon), ki ga upravlja 34-letni Angelo Mariuzzi in za katerega so ugotovili, da je center razpečevanja nezakonitega blaga. Ma-riuzzija je s kokainom, hašišem in tabletkami extasy zalagal sovaščan, 39-letni delavec Rodolfo Santoianni, v baru pa sta se zalagala razpečevalca Lino Brusadin, 30-letni avtoprevoznik iz Azzana Decima, in 30-letni obrtnik Michele Monacolli iz Fontanafredde. Bar v Cordenonsu sta zalagala tudi dva prekupčevalca iz Veneta, in sicer 33-letni Giovanni Silvestri iz Benetk in 25-letni Emanuel Ivan Panizzolo iz kraja Vigonovo v beneški pokrajini, oba študenta. Posebno razgiban je bil arest Lina Bmsadina, ki je s svojim tovornjakom oplazil policijsko vozilo in ranil tri agente. Ustavil se je šele potem, ko so mu policisti s streli prebili avtomobilske gume. Bossi zahteval zaplembo tednika II Borghese RIM - Lider Severne lige Umberto Bossi je zahteval od sodstva, naj odredi zaplembo revije II Borghese, kateri je dal intervju (objavljen bg> v prihodnji številki) s trditvami, ki jih je potem zanikal. Avtor intervjuja je odgovorni urednik časopisa Daniele Vimercati, ki ga je Bossi obtožil obrekovanja po tisku. Prijavo je Bossi poslal državnemu pravdniku sodišča v Milanu, v njej pa je zapisal, da intervju poleg resničnih odgovorov liderja Severne lige vsebuje tudi neresnično in obrekovalno frazo: »Ali odločitveni referendum, ali pa civilna vojna.« Bossi svetuje sodnikom, naj revijo zaplenijo, ker bi te izmišljene fraze lahko spodbudile nekontrolirana dejanja, kakršno je bilo tisto na beneškem Trgu sv. Marka. RIM / PROBLEMI ZALOŽNIŠTVA Zaenkrat odložili splošno stavko časnikarjev Vlada sklicala sestanek s predstavniki sindikata in založnikov - Prodaja časopisov dramatično upada RIM - Stavke časnikarjev zaenkrat ne bo. Po nalogu predsednika vlade Prodija sta namreč minister za delo Treu in podtajnik pri predsedstvu vlade za založništvo Parisi za torek, 3. junija v palačo Chigi sklicala predstavnike sindikata novinarjev in založnikov. Obenem je Parisi najavil, da je delovna skupina, ki je bila zadolžena za reformo zakonodaje o založništvu, pripravila poročilo, ki ga bodo predstavili 18. junija v Rimu. Tajništvo in odbor sindikata časnikarjev se bosta znova sestala po srečanju z vlado. Kot je napovedal tajnik sindikata Serventi. Longhi, bo takoj oklicana" stavka, če vlada ne bo nakazala volje po reformah. Sklep vlade, da se prične soočati s sindikatom časnikarjev in z založniki je pozitivno ocenil tudi Giuseppe Giulietti, odgovorni za založništvo pri SD (demokratična levica). Po njegovem mnenju bi do konca leta moralo priti do odobritve novega zakona na tem področju. O perečih vprašanjih založništva je včeraj obširno govoril garant za založništvo Francesco Paolo Casavola, ki je ob prisotnosti državnega poglavarja Scalfara naglasil omejitve in nevarnosti, katerim je ta urad podvržen. Med drugim je poudaril, da garanti, kot npr. za radiotelevizijo ter založništvo, ne morejo delovati v okviru kateregakoli aparata javnih uprav: upravno in formalistično gledanje na njihove pristojnosti po njegovem mnenju ne more povsem zadostiti vprašanju po promociji in zaščiti etičnih vrednot in ne samo gospodarskih interesov. Dodal je še, da »velikanski biznis« televizije »ne sme zamegliti oči zakonodalajcu«. Casavola je zatem obnovil težak položaj v založništvu, o katerem je sicer govoril že 30 aprila. Lani je prodaja zdrknila pod 6 milijonov izvodov, kar pomeni 105 izvodov na tisoč prebivalcev (na Norveškem jih prodajo 600, v Španiji 109), kar pomeni, da smo se vrnili na številke iz leta 1984. Podatki pa dokazujejo tudi notranje neravnovesje: na Jugu prodajo 57 izvodov na 1.000 prebivalcev, v glavnih deželah na Severu od 111 do 181. PREISKAVE / ODKRITJE PRIOREJA REGGIO CALABRIA / ILEGALNI PRISELJENCI V tajnih arhivih dokumenti o politikih, veliko dokumentacije pa je že izginilo RIM - Kaže, da še niso prišli do dna nelegalnih arhivov italijanskih tajnih služb: sodnik Rosario Priore, ki preiskuje skrivnostno zrušenje letala DC9 pri Ustici, je sporočil parlamentarni komisiji za pokole, da je odkril vrsto dokumentov v arhivu nekdanjega protiobveščevalnega vojaškega centra, ki ga je svojčas vodil polk. Demetrio Cogliandro. Dokumenti se nanašajo na obdobje od leta 1979 do 1982, v seznamu je vpisanih 613 svežnjev, 483 pa so jih že uničili, iz seznama odkritih dokumentov pa manjka še 2.278 beležk, ki so vpisane v uradnem registru arhiva. Med dokumenti, ki jih je odkril Priore, se številni nanašajo na politične osebnosti, od Beniamina Andreatte do Enrica Berlinguerja, od Alda Mora do Sandra Perti-nija, ki je takrat bil predsednik republike. Druga dokumentacija zadeva vrsto doslej nepojasnjenih dogodkov, kot so atentat na milansko Kmečko banko oz. beg osumljenega Giovannija Venture, padec omenjenega letala pri Ustici in skrivnostni padec miga v Kalabriji, a slednji dokumenti, ki so sicer vpisani v registru, so izginili preden jih je Priore zasegel. Izginilo je tudi precej dokumentacije v zvezi z večkratnimi stiM italijanskih tajnih služb z libijskimi oblastmi, pa tudi z nerazčiščenim umorom demokrščanskega voditelja Alda Mora. Ze pred časom je sodnik Priore zasegel vrsto dokumentov in zapiskov, ki jih je polk. Cogliandro skrival na domu. Posadka je ladjo prepustila valovom Na krovu naj bi bilo okrog 270 potnikov REGGIO CALABRIA - Prejšnjo noč, nekaj po 3. uri, je z ladje »Vakfikebir«, ki pluje pod turško zastavo, prišel klic na pomoč. Kmalu zatem je ladja nasedla na obali med krajema Monasterace (Reggio Calabria) in Guardavalle (Ca-tanzaro), a na njej so bili samo ilegalni priseljenci, o posadki ni bilo ne duha ne sluha. Domnevajo, da jo je malo prej zapustila. Tudi nobenih dokumentov ni bilo na krovu. Kasneje so ugotovili, da je 23. maja izplula iz nekega turškega pristanišča, potniki naj bi bili iranski Kurdi, Pakistanci in Indijci iz države Bengala. Vseh naj bi bilo okrog 270. Na pomoč nasedli ladji (dolga je 70 metrov) so izpluli čolni obalne straže, vlačilci iz Reggio Calabrie in Crotoneja pa jo bodo skušali potegniti na odprto morje. Precej potnikov je medtem kljub razburkanemu morju, ki otežuje celotno operacijo, ladjo zapustilo. Karabinjerji so jih na obali prijeli okrog 40. Njihovo zdravstveno stanje je zadovoljivo, začasno so jih namestili v nekem kampingu v Monasteraceju, nakar naj bi jih izgnali iz države. Do večera so jih skupno našli 170, med katerimi je bilo 11 žensk in 13 otrok. Vsi so imeli iransko državljanstvo. Obalna straža je bila tudi včeraj ves dan v alarmu: pred obalami Kalabrije so opazili še dve ladji, podobni tisti, ki je nasedla. Začeli so ju spremljati s helikopterji in hitrimi čolni finančne straže. Ena pluje pood zastavo Paname, druga Saint Vincenta in Grenadi-ne, države s Karibov. Po mnenju finančne straže pa verjetno ne prevažata ilegalnih priseljencev, vendar ju kljub temu imajo pod kontrolo. Zatem so na tamkajšnjem področju zasledili še tretjo ladjo, vendar bolj na odprtem morju kot ostali dve. Sedaj so vso pozornost usmerili prav nanjo: proti njej so se usmerili čolni finančne straže, luškega poveljstva, policije in karabinjerjev. Ugotovili so, da pluje pod panamsko zastavo. Za boljšo kontrolo celotnega območja je poveljstvo finančne straže iz Catanzara zaprosilo, naj P°' Sijejo še druga letala z letališča Prativa di Mare (Rim) in Grottaglie (Taranto). LJUBLJANA / DRŽAVNI ZBOR Marijan Schiffrer referent manjšine Poslanec SKD ho vodil komisijo za Slovence po svetu in v zamejstvu - D. Terčon podpredsednik LLJUBLJANA - Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ima svojega predsednika. Izvolil ga je včeraj državni zbor, ki je z veliko večino sprejel »-odlok« o sestavi komisije. Komisijo državnega zbora za odnose z manjšino bo vodil poslanec Slovenskih krščanskih demokratov Marijan Schiffrer. Schiffrer je bil izvoljen v slovenski parlament kot predstavnik zdomcev, do izvolitve pa je živel v Argentini. Njegova izvolitev kaže, da sta večina in opozicija po dolgotrajnem pogajanju le presegli nasprotja o vodstvu te za manjšine tako pomembne komisije. Državni zbor (DZ) je v okviru volitev in imenovanj s 63 glasovi'"za" in dvema "proti" sprejel odlok o sestavi komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo bo vodil Marijan Schiffrer (SKD). Podpredsednik osemčlanske komisije bo Davorin Terčon (LDS), člani pa so še: Jože Možgan (SLS), Ivo Hvalica (SDS), Samo Bevk (ZLSD), Zoran Lešnik (DeSUS), Zmago Jelinčič (SNS) in Maria Pozsonec (narodni skupnosti). Zatem so poslanci na področju pravosodja izvolil dve vrhovni sodnici in šest okrajnih sodnic ter razrešil namestnika javnega pravobranilca RS Benjamina Turka in še tri člane Republiške volilne komisije ter zatem imenoval tri nove. Poslanci so imenovali še elane nadzornih odborov Sklada RS za razvoj, Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, Slovenskega odškodninskega sklada in Sklada RS za sukcesijo. Na predlog Franca Zagožna (SLS) pa je DZ sklenil, da danes ne bo odločal o imenovanju nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Poslanska skupina SDS pa je ob obravnavi te točke dnevnega reda ponovno napovedala obstrukcijo. Na mesti vrhovnih sodnic na Vrhovnem sodišču RS je DZ izvolil Lidijo Koman Perenič in Zibo Trampuš. (STA) BRUSELJ / PREDSTAVITEV BROŠURE »Med Alpami in Jadranom« pred evropsko javnostjo Srečanji s parlamentarci in tiskom priredil Urad za manj razširjene jezike BRUSELJ - Na pobudo Informacijskega centra Evropskega urada za manj razširjene jezike so predstavili evropskim parlamentarcem in tisku brošuro Bojana Brezigarja o Slovencih v Italiji in Avstriji »Med Alpami in Jadranom, Slovenci v Evropski uniji«, ki jo je pred kratkim izdal sam Evropski urad tudi v italijanskem, nemškem, angleškem in francoskem prevodu. PredsinoCnjega bruseljskega srečanja se je udeležilo večje število evropskih parlamentarcev, med katerimi predsednik parlamentarne skupine za manjšinska vprašanja Bern d Pos-selt, ter predstavniki iz Avstrije, Francije, Italije, Katalonije, Luksemburga, Nemčije, Portugalske in Velike Britanije. Brošuro so predstavili predsednik delegacije evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo posl. Michl Ebner, veleposlanik Slovenije pri Evropski uniji Boris Cizelj, sam avtor Brezigar, ki naglasil zahtevo po priznanju slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem, po slovenskih otroških vrtcih na Koroškem in po globalnem zaščitnem zakonu v Italiji, in še vršilec dolžnosti šefa Urada slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Uroš Mahkovec, ki je poudaril, da morata Italija in Avstrija zagotoviti slovenskima manjšinama prir memo zaščito. Srečanje s tiskom se je odvilo vCeraj dopoldne, vendar ni bilo tako obiskano kot prvo, kar bruseljski Informacijski center pripisuje istočasnosti z drugimi pomembnimi dogodki. Predstavljen skupen projekt 18 šol iz prostora Alpe Jadran _______AVSTRIJA / MEMORANDUM MANJŠIN______ ZSO odločno podpira spomenico Soglasen sklep - Zahteva po koordinacijskem odboru med ZSO in NSKS NOVICE Kongres SKD bo v Novem mestu LJUBLJANA - Izredni kongres Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) bo 28. junija v Novem mestu, so sklenih elani izvršilnega odbora stranke. V zvezi z izrednim kongresom SKD je glavna tajnica stranke SKD Hilda Tovšak za STA povedala, da so se na včerajšnji seji podrobneje dogovorih o poteku postopkov kandidiranja, ker je izvršilni odbor tisti organ stranke, ki te postopke vodi. Sedanji predsednik Lojze Peterle se o morebitni vnovični kandidaturi še ni odločil, je zatrdila glavna tajnica. (STA) Dan slovenskih vodarjev MOST NA SOČI - V Mostu na SoCi bo danes v organizaciji ministrstva za okolje in prostor ter Društva vodarjev Slovenije potekal 4. dan slovenskih vodarjev, ki je letos posvečen 50. obletnici delovanja Vodnogospodarskega podjetja Soča iz Nove Gorice. V okviru tega dneva bodo pripravili konferenco o aktualnih razmerah v vodarstvu s poudarkom na soškem vodarstvu in skrbi za soško povirje ter reko Sočo in njene elektrarne. Slavnostni govornik na konferenci bo minister za okolje in prostor Pavle Gantar (STA) Predstavitev knjige Mlini in žage na vodni pogon SNEŽNIK - Na gradu Snežnik bodo jutri, ob 18. uri predstavili že 13 knjigo dr. Franceta Habeta z naslovom Mlini in žage na vodni pogon na Cerkniškem in Laškem polju ter Blokah. Prireditev pripravlja v okviru Zveze društev za tehnično kulturo Gibanje znanost mladini, triologijo mlinov in žag na notranjskem Krasu pa bo predstavil ing. Miloš Kobe iz Ljubljane. Knjiga, ki jo je finansiralo poleg glavnega donatorja Zveze organizacij za tehnično kulturo Republike Slovenije tudi Gozdno gospodarstvo Postojna, obsega kar 53 Cmobelih fotografij, naslovnica pa je barvna. Po besedah priznanega spereologa dr. Franceta Habeta je bilo nekoč v teh krajih kar 180 mlinov in žag, sedaj pa ni nobenega veC na Pivškem, na notranjski reka so samo še trije v Ilirski Bistrici in na Cerkniškem. Olga Knez CELOVEC - Na pobudo Evropske hiše v Celovcu so pedagogi in šolarji iz 18 šol na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini na skupni prireditvi predstavili projekt »Evropsko partnerstvo šol v prostoru Alpe-Ja-dran«. Med šolami iz dežele Furlanije-Julij ske krajine je pri projektu sodelovala tudi tehnična šola »Ivana Cankarja« iz Gorice, Slovenijo šo zastopali gimnazija Ravne na Koroškem ter srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru in »Rudolfa Maistra« v Kamniku, med sodelujočimi koroškimi Solarni pa sta bili Slovenska gimnazija in Dvojezična zvezna trgovska akademija v Celovcu. Namen projekta ]e bil vzpostaviti tesnejše stike in okrepiti izmenjavo med šolarji. Rrvi rezultat projekta je Pravkar končana trijezična ilustrirana publikacija, v kateri dijaki iz treh dežel s slikami in Članki iz raznoraznih Področjih opozarjajo, da Vsi skupaj oblikujemo Evropo. V okviru disku-sije pod geslom »Življe-n)e v regiji Alpe Jadran« Pa je bilo poudarjeno, na je pristop Avstrije k Evropski uniji privedel no sprememb na delovnem trgu. Za Avstrijce °z- Italijane, ki imajo svojo delovno ali študij-®bo mesto v Italiji oz. v Avstriji, se je položaj bistveno izboljšal, med-tem ko so se za osebe iz movenije pogoji za delo |n ^tudij v Avstriji in v Juliji znatno poslabšale. n bo treba teba najti °lajšave s prehodnjimi rešitvami do vstopa Slovenije v EU, je bilo pou-nerjeno v okviru prire-dltve. (I.L.) CELOVEC - Upravni in Nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta na skupni seji obravnavala osnutek spomenice predsednikov in podpredsednikov vseh narodnostnih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja in ga tudi soglasno podprla. Hkrati se sta se najvišja organa ZSO vnovič izrekla za poživitev koordinacijskega odbora med osrednjima politiCni-mia organizacijama koroških Slovencev. Predsednik ZSO Marjan Sturm, ki hkrati predseduje tudi sosvetu za koroške Slovence, je v svojem poročilu obžaloval, da je predstavnik NSKS in podpredsednik sosveta Marjan Pipp zavrnil sodelovanje v komisiji, kajti njeno delo je potekalo v izredno konstruktivnem vzdušju. Glede spomenice je še dejal, da je pričakovati, da bodo ostali sosveti med avstrijskimi manjšinami usklajen predlog potrdih. Kot prva sta to že storila sosveta za madžarsko narodno skupnost na Gradiščanskem in za Cehe na Dunaju. Kot zadnji bo spomenico, ki vsebuje najbolj nujne zahteve vseh avstrijskih manjšin, obravnaval slovenski sosvet v ponedeljek, 2. junija. Potem bosta na potezi zvezna vlada in zvezni parlament, ki - tako Sturm - ne bosta mogla ignorirati tako široko zasnovanega kataloga. Ob tem je predsednik ZSO še poudaril, da pomeni spomenica »korak z mrtve točke«, saj je avstrijska zvezna vlada svojo neaktivnost pri reševanju odprtih manjšinskih vprašanj doslej vseskorzi utemeljevala z neenotnostjo znotraj avstrijskih manjšin. Kot poroCa glasilo ZSO Slovenski vestnik v svoji najnovejši izdaji, sta odbora ZSO tudi sklenila, naj se ZSO še naprej prizadeva za dialog in razgovor z Narodnim svetom koroških Slovencev. Kot za to primeren forum se ZSO zavzema za koordinacijski odbor, ki naj zagotovi enakopraven in strpen dialog med organizacijama koroških Slovencev. Le tako bo mogoče spet vzpostaviti »vzdušje zaupanja in sodelovanja«, piše Slovenski vestnik, ki še poroča, da bo ZSO še tretjič povabil Naroni svet koroških Slovencev k ustanovitvi koordinacijskega odbora. Na dvetozadevni vabili ZSO se NSKS ni odzval. Ivan Lukan Valentin Oman razstavlja v New Vorku CELOVEC/NEVV YORK - Eden najbolj uglednih umetnikov iz vrst slovenske manjšine na Koroškem, akademski slikar Valentin Oman, razstavlja v avstrijskem kulturnem inštitutu v New Yorku. Razstavo je ob prisotnosti številnih avstrijskih in ameriških Častnih gostov v sredo odprl kulturni referent dežele Koroške in namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler. Ta je dejal, da je razstava potrdilo, da so koroški umetniki vse več deležni mednarodnega priznanja, hkrati pa je tudi pozitivno spričevalo za kulturno pohtiko dežele. Oman v New Yorku razstavlja dela iz treh različnih ciklov - »Artissima«, »in memoriam« ter »il mio spirito e rosso«. Slednji cikel je nastal v Času vojne na Balkanu. Omanovo razstavo je organiziral avstrijski kulturni inštitut v New Yorku v sodelovanju z deželnim kulturnim referatom ter s celoško »Galerie 3«. Razstava bo odprta do konca junija. (I.L.) LJUBLJANA / PROTI MNENJU ŽUPANA Predsednik mestnega sveta nasprotuje razpustu skupščine LJUBLJANA - Ljubljanski župan Dimitrij Rupel je vCeraj poslal dopis, v katerem prosi elane ljubljanskega mestnega sveta, da na posebni izredni seji razpravljajo o možnosti novih volitev, kot je nedavno predlagal. Rupel navaja, da je v 26. Členu zakona o lokalnih volitvah določeno, da predčasne volitve v občinski svet razpiše župan. Predsednik mestnega sveta pa je na dopis odgovoril, da županov predlog o razpustu mestnega sveta ni utemeljen in ga ni možno upoštevati. Župan Rupel svoj predlog utemeljuje s 24. členom zakona o lokalnih volitvah, ki določa, da se predčasne volitve v občinske svete opravijo, Ce se občinski svet razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe. Ce se občina ustanovi po opravljenih rednih volitvah v občinske svete, se prve volitve v občinski svet opravi- jo po določbah tega zakona o predčasnih volitvah, ki pa se ne smejo zamenjevati z institutom nadomestnih volitev (5. poglavje zakona o lokalnih volitvah). Predsednik mestnega sveta Kovačič pa odgovarja, da tretji odstavek 24. Člena zakona o lokalnih volitvah ne predstavlja pravne podlage za odločitev občinskega sveta o svojem razpustu. To določilo le predpisuje predčasne volitve za primer razpusta občinskega sveta, ki pa ga lahko opravi le z zakonom določen organ v z zakonom določenih primerih. Po veljavni zakonodaji lahko občinski svet razpusti le državni zbor v primerih, določenih v 58. členu zakona o lokalni samoupravi, še poudarja Kovačič in piše, da ponovno ugotavlja, da predlog župana za izredno sejo mestnega sveta, na katerem bi odločal o svojem razpustu, ni utemeljen. (STA) __________CERKNICA / NARAVNI BISER________ Križna jama na Bloški polici V jami izkopali ostanke vsaj 100 jamskih medvedov CERKNICA - Ko zaviješ z avtoceste, se ti v kratkem pokaže razgled, podoben pogledom na laguno. Veš, da je jezero, a oaze grmičevja ti ne dajo podobe pravega jezera. Iz zaloge osnovnošolskega znanja poizkušaš na hitro iz spomina izbrskati vse, kar so ti takrat povedali o kraških pojavih, presihajočih jezerih in rekah, ki nenadoma izginejo neznano kam in se na drugem koncu dežele spet pojavijo na plan. Med tem pa se že povzpneš na Bloško planoto in Cerkniško jezero je že nizko pod tabo. Na Blokah ti misli zasede že nora asociacija: spomniti se skušaš Časa prvih smučarjev na Slovenskem, a Ce te pot zapelje v Križno jamo na Bloški polici, je vseh razmišljanj in znanstvenih razlag kmalu konec. Znanost in razum se lahko samo še umakneta in prepustita mesto brezpogojni kontemplaciji Čudes narave in dosežkov, ki so samo v njeni pristojnosti. In v začetku je bil poljub...jamarski. S sopotnikom združiš glave, da si podaš ogenj in s tem na Čelu Čelade prižgeš karbidovko. Za trenutek si Prometej, a samo za trenutek in to brez kateregakoli občutka samozavesti ob človeški zmogljivosti, kajti narava je tu brezpogojno edini junak. Po prvem suhem delu jame (za ogled katerega so primerne tudi večje skupine do 30 ljudi) je pot možno nadaljevati le še s Čolni (največ pet oseb). V tišini, ker ti lepota odvzame dar govora, vstopaš v nebeški Had, pred teboj se odpre podzemski svet, anfite- ater jezer, dvoran s kapniki in skulpturami, ki jih je voda izoblikovala z neponovljivo ne-omajnostjo in natančnostjo skozi tisočletja. Čoln drsi dalje po vodni gladini z jezera v jezero, ki jih ustvarjata potoka, ki pritekata iz Bloške planote. Vesla enakomerno hlastajo po vodi in se skrbno izmikajo stenskim izboklinam in preplitvemu dnu iz sige. Ko so pregrade med jezeri prenizke, moraš spoštljivo stopiti iz Čolna, zabresti v vodo do kolen (za primerno opremo je poskrbljeno) in prenesti Čoln v naslednje jezero . Plovba se tako nadaljuje po 12 jezerih, med iz vode štrlečimi kapniki, katere je voda zalila in dajejo vtis, kot da rasejo iz nje, do podora Kalvarije, kapniškega labirinta. Izza nizke pasaže, kjer se strop znanto zniža nad gladino vode, je še sedem jezer, kjer se jama konca z najveCjo dvorano. S Kalvarijo se tudi pot konca, kajti zadnjih sedmih jezer si iz naravovarstvenih razlogov ni mogoCe ogledati. Ostaja torej še dvourna plovba nazaj po isti poti, mimo stranskih rovov, sifonov in ostankov jamskih medvedov. Slednje je odkril Ferdinand von Hoch-stetter, ki je leta 1878, štirideset let po prvem opisu jame, izkopal ostanke najmanj 100-tih medvedov. Dva predstavnika nekdanjih prebivalcev jame še danes krasita zbirko dunajskega naravoslovnega muzeja. (Jamo si je pod vodstvom jamarjev možno ogledati po dogovoru vsak dan. Ogled vodnega dela traja 4 ure. Informacije na tel. št. 0038661/7981496). Tatjana Dolhar ODPRTA TRIBUNA | IMiiiiM Za pošteno volilno tekmovanje med Slovenci Damijan Trpin Italijanska družba je uvedla večinski volilni sistem kot sredstvo za zagotavljanje stabilnejših vladnih koalicij in jamstvo za daljše trajanje vladnih večin. Ze po svoji naravi pa je vsak večinski sistem, kakor tudi vsakršno uvajanje t.i. minimalnih pragov za vstop v izvoljene organe (3, 4 ali 5% vseh glasov), po svoji naravi neprijazno sredstvo za manjšinske skupnosti, saj jim ne dovoljuje, da bi samostojno prišle do izraza in jih sili v take ali drugačne povezave, ki jim po sili razmer niso nujno naklonjene in niso zanje vselej sprejemljive. Skratka, večinski sistemi in volilni mehanizmi z vstopnimi pragovi še dodatno omejujejo svobodo izbire manjšinskih volilcev in njenih političnih organizacij (ki imajo že po svoji naravi manjše volilno zaledje), tako da možnost volilnega uspeha pogojuje dobra volja večinskih vsedržavnih strank, ki se lahko odločijo za slovenske kandidature na svojih listah oz. za povezave z manjšinskimi strankami ali pa ne. Z institucionalnega vidika taka rešitev za manjšino ni sprejemljiva. Ta hiba v obstoječem sistemu se je nazorno pokazala ob zadnjih deželnih volitvah, ko je slovenska stranka (SSk), kljub dobremu volilnemu rezultatu, po 25 letih ostala brez svojega predstavnika, saj nobena od večinskih strank ni bila resno pripravljena sprejeti povezave z njo, kar bi ji omogočilo preskok predvidenega vstopnega praga. Pa tudi sicer se je slovensko predstavništvo v deželnem svetu FJK dodobra skrčilo, od prejšnjih štirih na enega samega svetovalca (!), sicer deloma tudi zaradi trenutnih političnih okoliščin. V nebo vpijoča vrzel v deželnem svetu se je izkazala za prehud udarec tako za Slovence, kot za politike italijanske večine in zadnje čase v deželnih političnih krogih vendarle prevladuje mnenje, da je treba to neskladje oz. krivico odpraviti. Zato je deželni svet FJK predlagal italijanskemu parlamentu različico spremembe deželnega Statuta, po kateri naj bi deželna zakonodaja zajamčila izvolitev predstavnika manjšine v deželni svet. Po ugotovitvah strokovnjakov, italijanski ustavni sistem ne bi dopuščal možnosti dvojne glasovnice, ene za manjšinski mandat, druge za oblikovanje splošne politične večine, kot je predvideno v Sloveniji. Razprava, ki se je s tem v zvezi razvila v pristojnih parlamentarnih telesih, ni najbolj vzpodbudna za Slovence, saj kaže, da je glavna skrb raznih parlamentarcev vseh barv pravzaprav v tem, da bi se volilci, ob glasovanju za zajamčeni manjšinski mandat v bistvu odrekli soodločanju o izidu volitev, ker bi s svojim glasom, namenjenemu manjšinskemu predstavniku, ne sodelovali pri oblikovanju širšega političnega mozaika in rezultata volitev. Tako naj bi se slovenski volilci odrekli sodelovanju v tekmi med ostalimi strankami in volilnemu boju med -poenostavljam - sredino, levico in desnico. Podobni pomisleki so prišli na dan tudi na nedavnem posvetu o zajamčenem zastopstvu, ki se je odvijal v Finžgarjevem domu na Opčinah v okviru letnega seminarja FUENS. (Poudariti pa je treba, da so se, načelno, o potrebi po zajamčenem zastopstvu izrazili vsi prisotni, tudi predstavnik Forza Italia). Ce pa stvar globlje analiziramo, lahko ugotovimo, da so pomisleki in dvomi nepotrebni, saj nimajo osnove. Manjšinski predstavnik, ki bi bil iz-vojen na podlagi zajamčenega mandata, je od dneva svoje izvolitve enak ostalim izvoljenim svetovalcem in bo pač sodeloval v takšni ali drugačni večini, ali pa se bo odločil za opozicijo. Skratka, njegove pristojnosti so popolnoma enake tistim vseh ostalih kolegov. Njegovi volilci pa bodo na tak način prispevali k sooblikovanju, če poenostavimo, desne, leve ali kakršnekoli druge koalicije ali opozicije. Torej, zajamčeno zastopstvo je nuja, problem je v tem, kako naj ga volilna zakonodaja uresniči ob dejstvu, da je treba tudi preprečiti vsakršno možno manipulacijo. Za manjšinskega pripadnika se lahko teoretično izjavlja kdorkoli (primer Aleša Lojka je zgovoren, saj ga je kot takega prejšnjega goriškega pokrajinska uprava imenovala neki organ kot predstavnika slovenske manjšine). Novi deželni volilni zakon bi morali zato predstavljati različico, po kateri bi za zajamčeni mandat konkurirale liste, ki so izraz manjšine (»liste, es-pressione della mino-ranza«), Ta definicija že obstaja v volilnem zakonu za evropski parlament, kar pomeni, da je iz tehničnega vidika sprejemljiva. Katere pa naj bi bile liste, ki so res izraz narodne manjšine, bo odločala volilna komisija, ki je po zakonu pristojna za verifikacijo prijavljenih list. Kriteriji so seveda objektivni, vsekakor pa je gotovo manj zapleteno ugotavljanje dejstva, če je neka lista izraz manjšine ali ne, kot ugotavljanje okoliščine, ali je neki posameznik kandidat manjšinski pripadnik oz. predstavnik. Če bi objektivni kriteriji vsaj za večje skupine (in torej tudi liste) ne obstajali, bi n. pr. tudi deželni odbor ne mogel najti sogovornikov ob razdeljevanju prispevkov slovenskim društvom in ustanovam, ki niso v zakonu izrecno imenovane, pa vendarle se prispevki, ki so namenjeni samo slovenskim društvom, vendarle delijo. Tovrsten volilni mehanizem bi po eni strani zagotovil izvolitev manjšinskega predstavnika in preprečil morebitne manipulacije desnice, po drugi pa bi sprožil v manjšini pošteno in korektno volilno tekmo med različno orientiranimi slovenskimi volilci (svoje liste bi lahko predstavile slovenske komisije DSL in SKP, Severne Lige ali Ljudske stranke, Slovenska skupnost, Demokratski Forum itd.). Normalna volilna tekma torej, znotraj manjšine ob zagotovilu, da bo vsekakor vsaj en manjšinski predstavnik izvoljen. Očitek, da si s tem nekdo piše volilni zakon po svojih potrebah, torej ni utemeljen. Strah pred normalno volilno tekmo med slovenskimi volilci je bolj verjetno znak nemoči 'ali nekonsistentnosti katere od številnih organizacij slovenskih komponent. Samozvane skupine bi končno pokazale svojo realno (ne) moč in (ne) konsistenco, nehalo pa bi se tudi sprenevedanje in negativne posledice le-tega, ki nas še vedno obremenjujejo. TRŽAŠKA UNIVERZA / STROKOVNO SREČANJE O VOLILNIH PREMIKIH »llly doživel podporo tudi v krogih desnice« Dve tretjini volilcev SKP no strani potrjenega župana Strokovno srečanje, ki ga je fakultete za pohtične vede posvetila analizi tržaških vohtev, je potrdilo marsikatere že znane stvari, razkrilo pa tudi nekatere nove. Zanimive so bile posebno ocene o volilnih premikih znotraj desničarskega Pola svoboščin in o zadržanju volilcev Stranke komunistične prenove, ki so tokrat le do neke mere upoštevali strankine nasvete. Desnica je večinska le na političnih volitvah, ko so ljudje pod vplivom vsedržavnih tem in splošne volilne propagande. Na lokalnih volitvah pa se razmere bistveno spremenijo, saj desnici naenkrat zmanjkajo vsedržavne opore, ki, kot se je zgodilo z Adalbertom Donaggiom, lahko tudi škodijo. Paolo Segatti z beneške univerze je prišel do spoznanja, da je približno četrtina Tržačanov, ki so na političnih volitvah glasovali za desnico, tokrat že v prvem krogu podprla Illyja. Bojkot volitev prizadene vse strani, na Tržaškem pa še posebno Pol svoboščin. Paolo Natali, direktor raziskovalne ustanove Abacus, je izhajal iz dejstva, da na upravnih volitvah strankarsko in ideološko neopredeljeni volilci glasujejo na osnovi simpatij in sposobnosti kandidatov. To prizadene predvsem SKP, ki je v primerjavi s parlamentarnimi volitvami 1996, izgubila približno šest odst. volilcev. V drugem krogu sta dve tretjini volilcev te stranke glasovali za Illyja, ena tretjina se je vzdržala. Po Natalijevih ocenah naj bi približno dva odstotka vo- lilcev, ki so v prvem krogu podprli Jacopa Venierja, glasovali za Donaggia. Medtem ko je Illy uspel prepričati tudi del volilcev desnice - je poudaril Mau-rizio Pessato (SWG) - je njegov tekmec črpal glasove le v Kartelu svoboščin. Pred štirimi leti je večji del starejših volilcev glasoval za Giulia Staffierija, razmerja med starostnimi mejami volilcev pa so se tokrat mavnovesila. In to zato, ker Illy nudi tudi starejšim volilcem neko gotovost in predvsem kontinuiteto, ki jo kandidat desnice ni mogel nuditi. Univerzitetni profesor Paolo Feltrin je izpostavil pomen ločenega glasovanja (glas za županskega kandidata in hkrati za stranko, ki podpira drugega kandidata), ki je močno nagradil Illyja. Večjo razliko v glasovih med županom in strankami je bilo opaziti le v Bellunu, kjer je bil Maurizio Fistarol (Oljka) izvoljen že v prvem krogu. Skupna županska kandidatura desnice bi okrepila skupnega kandidata (Donaggia ali Sergia Dressija), kateremu pa vseeno ne bi uspelo premagati Illyja. Zupan je očital strokovnjakom, da so spregledali značilnosti mestne liste in izrazil zaskrbljenost nad padcem števila volilcev, ki je po njegovem značilen za vse zahodne demokracije. Skoda, da ni omenil Kopra, kjer je županjo v nedeljo izvolilo manj kot 30 odst. volilnih upravičencev. Illy je tudi rekel, da je tako zasnovana Pokrajina popolnoma nepotrebna, da bi jo lahko mimo ukinili ter nadomestili s konferenco županov. Slovenci za lllyja že v prvem krogu Slovenski volilci so že v prvem krogu množično podprli Riccarda Illyja. To je ob robu včerajšnjega simpozija potrdil raziskovalec SWG Maurizio Pessato, ki je ošibitev SKP v primerjavi z lanskimi političnimi volitvami utemeljil z dejstvom, da so se mnogi slovenski volilci Bertinot-tijeve stranke že v prvem krogu - ne glede na strankina navodila - opredelili za Illyja. Zelo različna stališča o slovenski manjšini, ki sta jih Illy in Adalberto Donaggio zagovarjala še pred 27. aprilom, sta narekovala mnogim volilcem SKP, da takoj podprejo odprtega kandidata. Sodelujoči na srečanju so vsekakor popolnoma prezrli težo narodnostne motivacije pri volilnih izbirah tržaških volilcev. Na to pa smo tudi v naši skupnosti žal že nekaj let pozabili, saj o tem sploh nimamo strokovnih raziskav. S tem se je pred leti ukvarjal SLORI, stvar pa je potem romala v pozabo. 111 y je omenil le to, da mu je slovenski volilec nekaj dni pred balotažo napovedal »glas z zati-snjenim nosom«, po odločilnem drugem krogu pa mu je razodel, da ga je podprl brez oklevanj, ne da bi se kakorkoli pri tem dotaknil nosu. Tudi najbolj nezaupljivi slovenski volilci - je dejal župan - so lahko v konkretnem preverili razlike med mano in Donaggiom. Za županskega kandidata desnice je bilo v marsičem usodno soočenje na Legi Nazionale. SV. IVAN / SREČANJE O ZADRUGI PD Pripombe in zavzetost V zadrugo se je včlanilo lepo število ljudi, ki pa so položili manj denarja od predvidenega, bo projekt s finančnega vidika uspel? Kaj pa uslužbenci družbe Prae, ki so v prvi osebi prizadeti, prispevajo dovolj k reševanju dnevnika? Udeleženci sredinega srečanja o Zadrugi PD, ki so ga na Stadionu 1. maj organizirali SZ Bor, KD Slavko Škamperle in Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj, so na jasno zastavljena vprašanja zahtevali odkrite odgovore (foto KROMA). Sicer se je velika večina že prej odločila, da pristopi k pobudi, ker se zaveda temeljnega pomena dnevnika, in tudi zbrana vsota ob koncu večera je bila precej višja od povprečja. Uvodoma je zbrane v imenu organizatorjev pozdravila Milica Kravos, predsednica KD Slavko Škamperle, ki se je tudi včlanilo v zadrugo. Naglasila je, da je precej kraja- nov že pristopilo k pobudi, vendar pa so podrobnejše informacije o uresničevanju zamisli nadvse koristne. In izkazalo se je, da so imeli udeleženci informativnega večera veliko podrobnih vprašanj, pa tudi pomislekov in kritik na račun preteklega upravljanja podjetja, ki je izdajalo dnevnik, kot tudi na dejstvo, da se je tolikšno število ljudi odločilo, da prispeva najnizjo možno vpisnino. O zasnovi in uresničevanju projekta zadruge PD je v sredo zvečer govoril član upravnega odbora zadruge Adriano Kovačič, medtem ko je o položaju na dnevniku z vidika uslužbencev govorila novinarka Breda Pahor. Ob koncu dalj5® razprave je po obravrta preteklosti in sedanjo5 1 prišla v ospredje tudi D dočnost dnevnika: p° en strani je bil poudarjen P0^ men širšega sodelovanj pri volitvah novega, »Prd vega« odbora zadruge, P drugi pa je bila izP®. stavljena skrb za bodo »proizvod« PD. TRG GUTENBERG / VČERAJ URADNO ODRTJE Četrta izvedba v duhu trgovine Omejen doprinos centra »Alberti« Četrtič, vendar drugače: včeraj se je na Trgu Unita z uradnimi nagovori začela letošnja, četrta izvedba knjižnega sejma Trg Gutenberg, ki pa se je že v napisih in oznakah razlikoval od prejšnjih. Iz glavnih napisov nad velikim šotorom, pod katerim so razstavljene knjige, je »izpadlo« ime enega od glavnih pobudnikov prireditve Centra za mladinsko književnost »Alberti«, v programu je veliko manj pobud za otroke in mlade kot v prejšnjih letih, slovenska prisotnost pa se omejuje na sodelovanje Tržaške knjigarne. Glede na dejstvo, da je že predhodno iz letošnjega pripravljalnega odbora izstopila tržaška sekcija Državne knjižnice, ki je bila s centrom »Alberti« idea-torka in pobudnica prireditve, je povsem logično sklepati, da so organizatorji želeli trgu dati drugačno vsebinsko in zunanjo podobo. Pristop Trgovinske zbornice je pobudi že lani zagotovil obstoj - Državna knjižnica in center »Alberti« sta bila prej v stalnih finančnih težavah -, vendar je sejmu vtisnil veliko bolj trgovski pečat, na račun vsebinske pestrosti. Trg sta včeraj uradno odprla podžupan in odbornik za kulturo Damia-ni in predsednik Trgovinske zbornice Donnaggio v imenu glavnih organizatorjev, častni gost pa je bila založnica Inge Feltri-nelli (foto KROMA), Pri pobudi sodeluje šest krajevnih založnikov, knjigoveznik in 16 knjigarn s Tržaškega, med tem je tudi Tržaška knjigama. Po dogovoru bodo vsi razstavljale! prodajali knjige z 10 odstotnim popustom, na sejmu, ki bo odprt do 8. junija, se bo zvrstilo več predstavitev knjig. Dopoldnevi pa so večinoma namenjeni šolski mladini s pobudami, ki pa niso tako vabljive in dražljive, s katerimi nas je doslej razvajal center »Alberti«. (bip) ODPRTO PISMO Rojanski starši zaskrbljeni nad usodo šole Združitev s šolo v Barkovljah Predstavništvo staršev o.š. Bazoviških Junakov je poslalo ravnatelju in predstavništvu staršev o.š. Finžgarja naslednje pismo: »Starši otrok o.š. Bazoviških Junakov smo zaskrbljeni nad usodo naše šole. Naslednje leto, kot kaže, ne bo dovolj otrok niti za dva združena razreda (5. in 2.-3. razred). Ze dolgo let se preverja možnost o kakšni obliki združitve med barkovljansko osnovno šolo in rojansko, kar je po našem mnenju lahko edina trezna rešitev za ohranitev teh šol, toda vse skupaj zgleda, da je prepuščeno volji in sposobnosti staršev. Mislimo, da je tako gledanje popolnoma napačno in da bi se moralo prav ravnateljstvo v prvi vrsti zamishti o svojih šolah in izdelati načrt o racionalizaciji teh šol, morda tudi s sodelovanjem staršev. Sedaj pa je tako, da starši opazujemo, kako šola izumira, prihajajo nam vesti o odhajanju učiteljic, nobenega vpisa ni za naslednje leto, pravijo pa nam, da bo šola redno delovala. Nas pa zanima kaj pomeni za vas redno delovanje in kakšna je bodočnost te šole, vsaj v naslednjih 5 letih, da se lahko resno odločimo, če vztrajati z našimi otroci v tej šoli Zato Vas prosimo, da ukrepate in da na ravnateljstvu skličete sejo, poleg z nami, tudi s starši in učnim osebjem barkovljanske osnovne šole.« Spomin na žrtve Na travniku blizu proseške železniške postaje, kjer so nacifašisti 29. maja 1944 obesili deset talcev iz re-presalje po uspeh partizanski akciji, bodo v nedeljo 1. junija, ob 11. uri počastili spomin nedolžnih žrtev. Čeprav se je dogodek pripetil pred 53 leti, je še mnogo domačinov, ki ima ta srhljiv zločin v živem spominu. Na tem mestu so domačini po osvoboditvi postavih spomenik. Od tedaj prirejajo vsako leto spominske svečanosti. Tako bo tudi v nedeljo, ko bo na komemoraciji, ki jo prireja krajevna sekcija VZFI-ANPI Prosek-Kontovel, sodelovali Godbeno društvo Prosek, moški pevski zbor Vasilij Mirk in Amaterski oder Jaka Stoka s priložnostno glasbo, pesmijo in recitacijami. Govorila pa bosta sen. Paolo Šema in Jože Koren. (bx) ZGONIK / OB VZDR2ANJU OPOZICIJE Večina odobrila finančni obračun za prejšnje leto Zgoniški občinski svet je predsinočnjim odobril z glasovi večine in ob vzdržanju opozicije obračun za prejšnje leto, ki znaša nekaj več kot 3 milijarde lir. Se pred živahno razpravo o finančnem dokumentu je županja Tamara Blažina podala nekaj informacij o skorajšnji razstavi vin in o poletnem centru, ki bo prva dva tedna julija, omenila pa je tudi velike operativne novosti, ki jih uvajajo najnovejša določila o delovanju krajevnih uprav, kot je zakon Bassanini. Iz obračuna poslovanja lanskega leta izhaja preostanek 215 milijonov lir, kar dokazuje, da je delovanje občine urejeno in v skladu s predpisi. Predlanski preostanek je bil izkoriščen skoraj v celoti, letošnjega pa bodo namenili, po odobritvi nadzornih organov in torej šele v drugi polovici leta, predvsem tekočim stroškom, posegom za socialno skrbstvo, ker so se zmanjšali zadevni prispevki deželne uprave, ter za računalniško informatizacijo občinskih uradov. Za obračun 1996 so glasovali svetovalci večine, svetovalci Slovenske skupnosti in Pola svoboščin pa so se vzdržali. Tudi lllyvodbom za hitro železnico Novosti na progi Trst-Ljubljana Tržaški župan Illy je od včeraj član upravnega odbora, ki se ukvarja s hitrimi železniškimi programi. Odboru predsedujeta turinski župan Castellani in podjetnik Pininfarina, v njem pa med drugim sedi tudi novoizvoljeni milanski župan Albertini. Pooblaščeni upravitelj državnih železnic Re-non je glede hitre železnice prav včeraj povedal, da so strokovnjaki v glavnem izdelali strokovno študijo o izvedljivosti hitre železniške proge med Trstom in Ljubljano. AKCIJA KARABINJERJEV DANES PRI SV. IVANU NOVICE Mladinska levica podpira prof. Montijevo Mladinska levica Stranke demokratične levice ugotavlja v tiskovnem poročilu, da bosta na skorajšnjih volitvah za novega rektorja tržaške univerze, ki se bodo pričela 3. junija, predstavila dva kandidata: prof. Delcaro v bistvu zastopa kontinuiteto z dosedanjim rektorjem prof. Bonusom, medtem ko prof. Montijeva predstavlja nova stališča in predvsem večjo odprtost za dialog s študentsko komponento univerze. Zato Mladinska levica podpira njeno kandidaturo, da bi tako uveljavili sodobneje univerzo, v kateri naj bodo študentje aktivni subjekt, in zato vabi študentske predstavnike, naj že v prvem krogu glasujejo za prof. Montijevo. Krediti CRT banke CRTrieste banka obvešča podjetja, da nudi posebne ugodnosti pri kreditih za kritje davčnih predujmov zaradi pred kratkim odobrenega zakona o odpravninah. Banka bo nakazala do največ 300 milijonov lir v dveh obrokih. Podjetjem bodo zaračunali obresti v znesku prime rate ABI z možnimi odbitki za posojila, ki jih jamči Congafi. Več pokojnin Inps Deželno vodstvo Inps sporoča, da so v prvem letošnjem četrtletju izplačali 80 tisoč milijard lir prispevkov oz. 114 milijard več kot lani, kasirah pa 59 tisoč milijard lir oz. 75 milijard lir manj kot lani. Obračun za obdobje januar - april 1997 odgovarja predvidevanjem, ki so jih izdelali lani, sproča vodstvo Inpsa. Area za sodelovanje z Zda V prostorih raziskovalnega območja Area pri Pa-dričah je včeraj bilo srečanje z odgovornim za visoke tehnologije pri zunanjetrgovinskem zavodu Ice v New Yorku Alexem Collettijem. S predsednikom znanstvenega parka Area Domenicom Romeom so preverili možnosti sodelovanja med podjetji, ki se na obeh straneh Atlantskega oceana ukvarjajo z visoko tehnologijo. Area med drugim vodi finančni načrt za visoko tehnološko sodelovanje s Severno Ameriko, v okviru katerega finansirajo italijanska podjetja, ki so zainteresirana za sodelovanje v mešanih družbah predvsem na področju mikroelektronike in senzorjev. Danes 2-uma stavka Acega Vodstvo podjetja za vodo, elektriko in plin Acega obvešča, da bo danes dveuma stavka osebja službe za raziskave in kvaliteto storitev, ki so jo proglasili sindikati Cgil, Cisl in Uil. Zaradi tega bi lahko prišlo do zastojev pri nekaterih okencih za publiko. Deset delovnih mest Tržaški urad za delo sporoča, da bodo v ponedeljek in torek, 2. in 3. junija v uradih v Ul. F. Sveero od 8.30 do 12. ure sprejemali prošnje za naslednja delovna mesta (predstaviti bo treba formular C/I ah roza izkaznico). Tržaška občina: 1 uradnik za 60 dni od prihodnjega oktobra; 4 uslužbenci za nedoločen čas za pogrebno službo; 2 uslužbenca za isto službo (samo za vojaške obvezance). Trgovinska zbornica: 2 laboratorijska tehnika za nedoločen čas. Vsedržavni zavod za jedrsko fiziko: 1 specializiran delavec - strugar za obdobje 3 mesecev. Izide natečaja bodo objaviti v petek, 6. junija. Prvič ustavili transeksualce Prihajali naj bi iz Kolumbije in Peruja - Velike težave pri izgonu Tradicionalni praznik policije Podelili bodo tudi priznanja Karabinjerji so jih skupno ustaviti okrog petnajst, odpeljali so jih na pokrajinsko poveljstvo, vsi (ali vse) so biti brez dokumentov, tako da so jim odvzeli prstne odtise in )ih fotografirali. Povabili s° jih, naj se naslednje ju-j-r° zglasijo na kvesturi, Nor bi jih moral čakati dekret o izgonu. . Akcijo so karabinjerji izvedli v mestnem središču, sodila je v okvir ooja proti prostituciji in je bajala nekaj ur. Slučajno niso naleteli na nobeno dekle z Vzhoda, Italijanke Pa so imele dokumente. Ustavili so samo tiste, ki So bile brez dokumentov: izjavile so, da so iz Ko-mmbije, Gane, Nigerije, Paname. Prvič pa je bilo mdi pet transeksualcev. /'rije naj bi biti iz Kolum-°ije, dva iz Peruja. Biti so napol, nagi in so jih prija-vili sodnim oblastem tudi na podlagi zakona Merim. Poglavje zase je dekret 0 izgonu: prostitutke sicer povedo, od kod so doma, a ker so brez dokumentov, se jih vsaka država, od koder naj bi prihajale, otepa, tako da je tak dekret zatem v praksi zelo težko uresničiti. Velike težave so tudi pri ugotavljanju, kdo dekleta izkorišča. Za tistimi z Vzhoda je gotovo močna organizacija, tudi druge imajo »delodajalca«, vendar kaže, da imajo slednje v Trstu precej prosto roko, tako da je naše mesto nekakšna »oaza«, kar naj bi pridno izkoriščale. Tudi o vpraševanj e naj bi bilo precejšnje. »Državna policija: moč civilnega zavzemanja«: tako so poimenovali današnji praznik policije, ki se ga bodo v šoti za agente v Ul. Damiano Chiesa udeležiti predstavniki civilnih, verskih in vojaških oblasti ter sosednjih policij, s katerimi so navezati tesno in koristno sodelovanje. Ob tej priložnosti bodo tudi nagraditi osebje, ki se je še posebno izkazalo v minulem letu. Obračun tega obdobja, o katerem bo govoril tudi kvestor Vincenzo Santoro, je na vsak način pozitiven. Število kaznivih dejanj je namreč s 7.665 upadlo na 7.188, kar pomeni, da se je obrestovalo preventivno delovanje: kraj je bilo 4.206 (prej 4.633), od tega 814 v avtomobilih, 368 v stanovanjih, 1.535 je bilo primerov žeparjev, 974 drugih oblik kraje itd. Nič manj intenzivna ni bila represivna aktivnost. Zaradi raznih prekrškov so sodstvu prijavili 1.939 oseb, 298 so jih aretirati, v raznih operacijah pa so jih identificirali kar 23.917. Se posebno pozornost so posvetili prekupčevanju z mamiti. V tem okviru so priprti 38 oseb, 41 so jih prijaviti, okrog sto pa so jih evidentirati. Zapleniti so tudi kilogram heroina, skoraj dva kilograma hašiša in marihuane ter sedem tisoč tabletk ecstasyja. Danes bodo podeliti tudi 18 posebnih priznanj, a 30 agentov bo prejelo pohvalo. Priznanja bodo med drugim prejeti načelnik Di-gosa Emitio Di Vito za delo, ki ga je opravil v okviru podkupninskih preiskav na Goriškem, načelnik policijske šole Giovanni Spa-ragna za svoje delovanje na Goriškem, kjer je vodil leteči oddelek, in pa Massi-mo Lucati, Alfonso Aver-sa, Luciano Ponis, Paolo Ragazzi, Emanuele Cam-pone, Maurizio Tuccio, Sergio Tammetta, Antonio Di Gregoli in Gianfranco Morrone. V Nabrežino so prišli z mamilom Za trojico se je veseljačenje na nekem travniku nedaleč od nabrežinskega pokopališča končalo s prijavo sodnim oblastem: karabinjerji so ugotovili, da imajo pri ebi mamilo, dva sta imela hašiš, eden pa nekaj hašiša, gram heroina in tabletko ecstasyja. Vsi trije (letniki 1962, 1977 in 19076) so iz Trsta. »Praznika«, ki je bil že pred dnevi, v noči na soboto, se je udeležila večja skupina ljudi, bilo jih je preko 40. Čas so si kratili z glasbo, pili so pivo. Prišli so tudi nabrežinski karabinjerji, ki so želeli pobliže videti, kaj se pravzaprav dogaja. Vse prisotne so identificirali, pri podrobnejšem pregledu pa so pri omenjeni trojici našli nekaj mamila. Čeprav jih niso aretirali, se težavam s sodnimi oblastmi ne bodo izognili. »Kraljeva hči« na Opčinah Pred kratkim je pri založbi Devin izšla nova knjiga izpod peresa Igorja Skamperla. Njegov roman Kraljeva hči bodo danes predstaviti v prostorih Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah. Srečanje bo ob 20.30, na njem pa bo o avtorju in njegovem delu spregovoril časnikar in pisatelj Dušan Jelinčič, odlomke iz Skampelovega romana pa bo bral Drago Gorup. Jutri cvetje v Starem mestu Na pobudo združenja prodajalcev cvetja Assofiori-sti in v sodelovanju z občinsko upravo bo jutri od 9. ure do zatona prodajna razstava »Cvetje v Starem mestu«. Vseh vrst cvetja in stanovanjskih rastlin bo na prodaj na stopnišču pred cerkvijo S. Marija Maggiore. Praznik Skupnosti Družina Opčine Skupnost Družina Opčine bo priredila v nedeljo, 1. junija spomladanski praznik na svojem sedežu na Proseku 381. Praznik bo začel z mašo ob 11.15, nato bo kosilo, srečolov in glasba. Vabljeni člani, simpatizerji, ostareti in prizadeti nasploh. Razstava nalivnih peres V nedeljo bo na pomorski postaji razstava najlepših nalivnih peres, ki jih prireja trgovina la Sti-lografica v sodelovanju z združenjem zbirateljev La Meridiana. Od 10. do 19. ure bo na ogled nekaj tisoč nalivnih peres, od prvih, ki so jih proizvedli še v prejšnjem stoletju, do posebno dragocenih, kot na primer peresa z vgraviranimi prizori Raf-faellovih fresk. Predstaviti bodo tudi novosti najprestižnejših proizvajalcev in izdati priložnostno raglednico. Vstop na razstavo bo prost. DREVI V BAZILIKI SV. SILVESTRA ZA NAJUSPEŠNEJŠE DIJAKE ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Tretja zaključn akademija gojencev GM Nastop R. Petronio in A, Selja Maturantski izlet po Sloveniji Poučen ogled številnih znamenitosti Sedemdeset bogatih let Srečka Oita S predsinočnje druge zaključne akademije Danes bo v baziliki sv. Silvestra v Trstu že 3. zaključna akademija gojencev GM-Sole »M. Kogoj«. Po prvih dveh večerih, na katerih so se zelo uspešno predstavili številni gojenci iz različnih razredov, bo današnji večer posebno slavnosten, saj se bosta predstavila prva dva letošnja diplomanta šole (druga dva se bosta predstavila v torek, 3. junija, vedno v baziliki sv. Silvestra), in sicer violinistka Raffella Petronio iz razreda prof. Marka Bitežnika in harmonikar Adam Selj iz razreda prof. Eliane Zajec; obe bo pri klavirju spremljala prof. Beatrice Zonta. Raffaella Petronio je študij violine začela že s sedmimi leti in takoj pokazala veliko nadarjenost. Uspešno se je udeležila več tekmovanj, leta ’87 je v Farri prejela 3. nagrado. V zadnjih letih se je v Farri udeležila mednarodnega poletnega seminarja za komorno igro s prof. Fistrom. Nastopila je večkrat tako solistično kot v komornih zasedbah v Italiji, Sloveniji, Avstriji, snemala za radio, sodelovala v mladinskem simfoničnem orkestru, od vsega začetka pa sodeluje v šolskem godalnem orkestru (12 let). Ukvarja se tudi z zborovskim petjem in poezijo. Adam Selj je študij harmonike začel precej pozno, in sicer pri 14. letu na GM s prof. Eliano Zajec. Zelo uspešno se je udeležil več tekmovanj, med temi: leta 91 je odnesel 1. nagrado na regijskem tekmovanju harmonikarjev v Ajdovščini, leta 95 pa absolutno 1. na- grado na vsedržavnem tekmovanju v Modeni. Večkrat je nastopal v širšem okolju, v Italiji in Sloveniji. Udeležil se je mednarodnih seminarjev za harmoniko v Italiji in v tujini s priznanim glasbenikom V. Zubit-skim ter orgelskih tečajev s slovenskim organistom H. Bergantom. Poleg harmonike študira tudi kompozicijo s prof. Zanettovichem in je vpisan na tržaški Filozofski fakulteti. Oba izvajalca se bosta nocoj ob 20.30 predstavila z bogatim in pestrim sporedom iz svetovne glasbene literature. GM Kot vsako leto je tudi letos Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije organiziralo maturantski izlet za najuspešnejše učence slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem. Udeležilo se ga je štirideset učencev in učenk. Izlet je trajal tri dni, od 15. do 17 maja. Vodila ga je pedagoška svetovalka za slovenske šole na Tržaškem dr. Andreja Duhovnik. Učence so spremljali še ravnatelj A. Kriščjak ter profesorji O. Lupine, F. Premolin in M. Brajkovič. V Sežani se je pridružil skupini še simpatični vodič turistične agencije Danilo Avrigo. S Trga Oberdan, kjer smo se zbrali, smo se odpeljali z avtobusom do Šempetra v Savinjski dolini, kjer smo si ogledali najprej jamo Pekel. Ta jama je stara okoli 3, 5 milijona let. Odprli pa so jo šele leta 1959. Ime je dobila po navidezni obliki strašila na vhodu. V njej teče potoček, ki nastane pod slapom. Nato smo si ogledali še rimsko nekropolo, kjer nam je tamkajšnja turistična vodička razlagala o grobnih kamnih in pogrebnih svečanostih starih Rimljanov. Po kosilu smo se odpeljali naprej do Maribora, kjer smo si ogledali mesto in njegove znamenitosti, spomenik padlim, grad, frančiškansko cerkev in Florjanski stolp. Se posebej smo si ogledali spomenik A. M. Slomšku. Ob reki Dravi smo si ogledali še vinsko trto, ki utegne biti najstarejša na svetu. Iz Maribora smo se po krajšem odmoru odpeljali v Mursko Soboto v hotel, kjer smo prenočili. Naslednjega dne, v petek smo si v Bogojni ogledali cerkev, ki jo je predelal znani slovenski arhitekt Jože Plečnik. Od tam smo se nato odpeljali v Filovce, kjer nam je domači obrtnik lončar pokazal, kako izdeluje vaze. Vaze peče v po- Skupina članov VZPI-ANPI iz Verone obiskala Dolino Preteklo nedeljo je obiskala naše kraje večja skupina članov VZPI-ANPI iz Verone. Med drugim so si bivši partizani in njihovi svojci ogledali Rižarno, kjer so počastili spomin njenih žrtev, nakar so se podali v Dolino, kot vidimo na sliki (foto Magajna) kjer sta jih pred občinskim spomenikom padlim pričakala župan Boris Pangerc ter predsednik borčevskih organizacij iz Doline, Mačkolj in Prebenega Drago Slavec, ki sta jim spregovorila o deležu ljudi iz naših krajev v narodnoosvobodilnem boju. sebni peči do 12 ur, nato jih pa pusti, da se dva dni počasi ohlajajo. Mnogi učeni so si pri obrtniku kupih kak spominček, nato pa smo odrinili v Tesanovce, kjer smo si ogledali staro cerkev z znamenitimi freskami. Pot smo nadaljevali do Lipovcev, kjer smo si pri družini domačih obrtnikov lahko ogledali, kako nastane iz slamnatih bilk koš ah kak drugi okrasni predmet. Ko smo se vračali v hotel, smo si v Verzerju ogledali delujoči mlin na reki Muri. Prijetno doživetje na poti do botela je bila še vožnja na splavu po reki Muri do otoka ljubezni v Izakovcih. V popoldanskem času se je večina dijakov odprvi-la na kopanje v hotelski bazen, druga manjša skupina pa se je odpravila z ravnateljem Kriščjakom na ogled Murske Sobote. Naslednjega dne, v soboto smo si ogledali Ptuj. Veliko zanimanje je pri vseh vzbudil Ptujski grad, v katerem je polno raznih predmetov in opreme iz preteklih stoletij. Vsi so še posebej sledili razlagi grajskega vodiča, ko nas je ta pripeljal v muzej glasbil. Zanimivo je, da so nekatera stara glasbila še danes uporabna. Pot smo nato nadaljevali na Ptujsko goro, kjer smo si ogledali cerkev ravno ob koncu neke poroke in pred nekim krstom. Sledil je še ogled gradu Štatenberga, kje smo občudovali stropne freske, ki prikazujejo znane grške bogove. Veseli in bodo razpoloženi smo se proti večem vrnili v Trst. Zadovoljni smo bili, da smo lahko spoznali mnoge nove kraje in njihove znamenitosti. Med seboj smo tudi navezali nova prijateljstva. Ta izlet nam bo vsem, ki smo se ga udeležili, ostal v zelo lepem spominu. Ingrid Bresenda 3 Ar. šole I. Cankar FESTIVAL SODOBNE DRAMATIKE Za zaključek »Sladka Irma« Režiser tržaške odrske postavitve je Antonio Calenda Stalno gledališče FJk je ob zaključku abonmajske sezone in tudi za repek Festivala sodobne dramatike pripravilo glede na svojo običajno produkcijo malce neobičajno predstavo. Gre namreč za italijansko priredbo znanega musicala Sladka Irma, ki je po francoskem originalu zaslovel najprej na angleških gledaliških odrih in nato še v filmu. Sladka Irma je prvič zaživela na odru v malem pariškem gledališču leta ’56, glasbo je napisala Marguerite Monnot, songe pa Alexandre Breffort. Sloves je francoskemu musicalu leta ’58 priskrbel tedaj še izredno mlad režiser Peter Brook z zelo posrečeno angleško postavitvijo. Kasneje je Brook poskrbel tudi za-gledališko postavitev na Broadwayu, svetovni sloves pa je Sladki Irmi prinesel film Billyja Wil-derja s Shirley MacLaine in Jackom Lemmonom. Režiser tržaške postavitve je Antonio Calenda, v glavnih vlogah nastopajo Daniela Giovanetti, Fa-bio Camilli, Paolo Trie-stino in Gian (na sliki), premiera pa bo danes zvečer v Rossettiju. Prerana smrt Vojka Bizjaka Predvčerajšnjim so na Opčinah pokopali Vojka Bizjaka, zavednega in predanega Slovenca, starega niti 53 let. Vest je hudo prizadela vse njegove drage, pa tudi vse tiste, s katerimi je dolga leta delal in jim bil zvest prijatelj. Od svojega petnajstega leta dalje je bil vedno na delu. Skorajda vse svoje življenje pa je bil v službi podjetja Centralsped, kateremu je ostal zvest vse do konca svoje dejavnosti. V službi je bil vesten in tudi zelo sposoben, zato je tudi dosegel lepe delovne uspehe, pa tudi priznanje Tržaške trgovinske zbornice za svoje 3 5-let- no delovanje v istem podjetju. Čeprav ni bil aktiven elan naših društev, je bil redni obiskovalec številnih prireditev in drugih dejavnosti. Sožalju številnih prijateljev, se pridružuje tudi naš dnevnik. (n.l.) Srečko Orel z Devin-ščine (Prosek) praznuje danes 70-letnico rojstva. Čeprav se je večino svojega življenja poklicno ukvarjal s cvetličarstvom, mu le ni bilo vedno postlano z rožicami, vsaj ne v mladih letih, ko se je bilo treba šele pripravljati na življenjske naloge v časih, ki za naše primorske ljudi niso bile lahke. Rojen 30. maja 1927 v Trstu (Rocolu) je še kot dojenček prišel z družino očeta kovača, ki je tokrat delal za podjetje Matzger na železnici, na Posek. Po opravljeni osnovni in nižji srednji strokovni šoli v Rojanu, je moral študij na zavodu Volta zaradi očetove bolezni prekiniti. Kot vajenec se je zaposlil v Tovarni strojev in v njej delal do začetka maja 1944, ko je odšel v partizane. Dodeljen je bil 18. Bazoviški brigadi in po opravljenem tečaju v Dolenji Trebuši postal v njej pomočmik brigade intendanta. Avgusta 1944 je bil ranjen pri Šempasu v Vipavski dolini in se je zdravil v bolnici Pavla pod Golaki. Po prostovoljnem služenju v mornarici JLA v Dalmaciji po koncu vojne, se je po enem letu dokončno vrnil na Prosek in se takoj vključil v uradniška dela, ki so bila takrat na dnevnem redu, in pa v vaško prosvetno življenje. Postal je tajnik prostovoljnega društva »Ivan Vojko«, pel v zboru in nastopal v dramski skupini. Poskušal se je tudi vrniti na delo v Tovarno strojev, a so ga zavrnili češ naj si gre delo iskat tja, kjer je bil dotlej. Za preživljanje si je našel zaposlitev na pro-seški železniški postaji, leta 1947 pa je odšel v Koper in tam tri leta in pol delal pri gradbenem podjetju Edilit, kjer je bilo zaposlenih več mladeničev in mož iz naših krajev. Ker po povratku iz Kopra doma ni mogel dobiti dela, je vstopil v Civilno policijo in v njej ostal do leta 1954, to je do prihoda Italije. Nekaj prej se je tudi poročil z domačinko Anico iz znane Ruplove cvetličarske družine. Nekaj časa je še imel v najemu manjšo gostilno v Ul. S. Marc o, nadanje pa se je oprijel ženinega cvetličarskega poklica in mu ostal zvest do pred nekaj leti, ko je dobro vpeljano cvetličarsko podjetje prepustil sinu VValterju, sicer farma-cistu po izobrazbi. Pri delu se je tudi sam sproti izpopolnjeval predvsem v gojenju lončnic, se udeleževal raznih cvetličnih razstav v Trstu, Miramaru, Mariboru, Postojni in še kje. Po poklicnem delu pa se je Srečko vključil tudi v družbeno življenje, predvsem na zadruž- niškem področju. Okrog leta 1960 je postal član in odbornik Kmečke zveze, predsedoval je združitvenemu občnemu zboru Kmečke zveze in Zveze malih podjetnikov in bil tudi njen podpredsednik. V tem svojstvu se je udeležil kongresa Confcoltivatori v Rimu in bil kot kmet - borec sprejet pri predsedniku države Pertiniju na Kvi-rinalu. Dolgo let je bil odbornik Kmetijske zadruge in tri leta njen »začasni« predsednik, deset let predsednik Društvene gostilne na Proseku in je še vedno član mnogib drugih zadružnih ustanov: Cvetličarske zadruge, zadruge Naš Kras, zadruge Dolga krona itd. V prose-ško - kontovelski Zvezi borcev je bil njen predsednik v času, ko so postavili v vasi spomenik padlim v NOV in je še danes njen predsednik. Dve mandatni dobi v drugi polovici sedemdesetih let je bil svetovalec in odbornik za javna dela zgoniške občine. Ko sva se v prijetnem pogovoru sprehodila p° njegovi pestri, bogati in ves čas aktivni življenjski poti, sem ga pobaral, kako gleda na to pot in kakšne želje ima zdaj in za prihodnost? »S svojim življenjem sem pravzaprav zadovoljen - je dejal. Zadoščen sem, da nisem zapravljal časa in vesel sem, če lahko še kaj p°' storim koristnega za našo skupnost. Ponosen sem na svoje partizanstvo, ker sem ga takrat in ga tudi še danes doživljam kot edino mogoče izbiro vsakega rodoljuba. Zelja je seveda še mnogo a najbolj si želim, da bi mladi znali ceniti in spO' štovati preteklost svojin staršev in dedov in lZ njihovih idealov črpatl vodilo za danes. Pa 56 več sloge med nami, °P timizma si želim pri Pre magovanju težav, ki nan1 jih prinaša življenje. Z naše strani mu seve da pritrjujemo v teh ze Ijah in mu obenem v°$ Cimo, da bi mu nadaljuj3 leta tekla zdrava in sreC^ na in da bi še dolgo in miru užival zadoščenja družinskem in v naše širšem krogu. „ Jože Koren —J GLASBENA (jj MATICA V|lll TRST - Sola »M. Kogoj« Diplomski večer Raffaella PETRONIO, violina - raz. prof. M. Bitežnik Adam SELJ, harmonika - raz. prof. E. Zajec Danes, 30. maja 1997 ob 20.30 v Baziliki S. Silvestra SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN prirejata danes, 30. junija, ob 20. uri na Radovičev! domačiji v Nabrežini DRUŽ ABNI VEČER Vljudno vabljeni! OBČINA ZGONIK zzzmil EAZOTAm mm in drugih kmetijskih pridelkov ZGONIK, 30. in 31. maja ter 1. junija 1997 DANES, 30. maja 1997 ob 17. uri, tekmovanje osnovnošolske mladine »Med dvema ognjema«, za XVII. POKAL KRASA ob 19. uri OTVORITEV RAZSTAVE VIN, ob 21. uri ples z ansamblom FREE WAY. JUTRI, 31. maja 1997 ob 9. uri, mednarodni balinarski turnir SK Kras, za XXIV. POKAL KRASA (finale ob 18. uri), ob 16. uri Mednarodni turnir v ženskem in moškem rokometu za III. POKAL KRASA, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 21. uri finalna tekma v rokometu, v SKC v Zgoniku ob 21. uri ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET & BRACO KOREN NEDELJA, 1. junija 1997 ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.30 koncert pihalnega ansambla »BIG BAND LONG ZLUNK«, ob 20. uri nagrajevanje vinogradnikov nagrajevanje likovnega natečaja za otroke iz vrtca in osnovnih šol zgoniške občine v organizaciji KD RdeCa zvezda in KRD Dom BrišCiki, ob 20.30 ples z ansamblom ADRIA KVINTET. Ponudba tipične domače hrane. - Zagotovljen parkirni prostor. Vabljeni! PD SLOVENEC Priredi v parku v Hribenci v Zabrežcu 27. PRAZNIK VINA Petek, 30. maja ob 19. zakluCni dan športnega dneva otrok dolinskega didaktičnega ravnateljsta od 21. dalje zabavni večer z godbo Long Zlunk Sobota, 31. maja od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy day Nedelja, 1. junija ob 18. koncert godbe Arcobaleno od 20.30 dalje ples z ansamblom Status Symbol Ponedeljek, 2. junija od 20.30 dalje ples z ansamblom Kraški kvintet s pevcem Bracom Korenom. Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski. Razstava vin domačih vinogradnikov. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 30. maja 1997 FERDO Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.38 - Dolžina dneva 15.12 - Luna vzide ob 2.25 in zatone ob 14.23. Jutri, SOBOTA, 31. maja 1997 PANKRACIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,8 stopinje, zraCni tlak 1026,5 mb narašča, veter 12,2 km na uro vzhodnik, vlaga 56-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Hana in Leah Zidarič, Lorenzo Bia-sion, Angelica Hubert, Lorenzo Tamaro, Giulio Si-stiani, Lara Della Santina. UMRLI SO: 76-letna Maria Balocco, 68-letni Giuseppe Scognamiglio, 86-letna Carmela Pelle-grin, 90-letna Egidia Cat-tai, 78-letni Mario Perzi, 75- letni Raineri Fabbro, 76- letni Riccardo Ukmar, 7l-letna Nives Nesbeda, 81-letni Guido Dressi, 74-letni Luciano Fichfach, 76-letni Vito Codarin, 88-let-na Ida Bortolotti. H lekarTie Od PONEDELJKA, 26. do SOBOTE, 31. maja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do OBVESTILO IZLETNIKOM PO NIZOZEMSKI Nase izletnike, ki so se udeležili potovanja Primorskega dnevnika po Nizozemski, obveščamo, da bo družabni sestanek danes, 30. t. m„ od 19. ure dalje v osmici pri Zupanovih v Medji vasi. Ob kozarčku vina bomo komentirali potovanje in si izmenjali fotografije. Pridite v Cimvečjem številu, tudi s prijatelji. 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI - (tel. 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89.. FERNETIČI - (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odbrpta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Came-re da letto«, r. Simona Iz-zo, i. Diego Abatantuono, Maria Grazia Cucinotta. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Musič Graffity, i. Tom Hanks. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 19.30, 22.00 »La dodicesima notte«, po komediji VVilliama Shakespeara. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Potere assoluto«, i. Clint Eastvvood. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Hamlet«, R. K. Branagh. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’ulti-mo appello«, i. Gene Hackman. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II Max in Murizio vabita stranke in prijatelje na otvoritev nove trgovine 3 AUTO v ulici Flavia 22, v soboto 31. maja 1997 od 15. ure dalje Santo«, i. Val Kilmer. NAZIONALE 4 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Mela e Tequila«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le piccanti passio-ni di un maschio latino«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Un giorno per caso«, i Michael Pfeiffer, George Clo-ney. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »II bagno tur-co-Hamam«, r. Ferzan Oz-petek, i. Alessandro Gas-sman, Francesca D’AIoja, Carlo Cecchi. LUMIERE - 20.20, 22.10 »Tutti dicono I love you«, r. Woody Allen, i. Julia Roberts. a PRIREDITVE GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO gojencev jutri, 31. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo komorne skupine pihal, trobil in tolkal ter gojenci pripravnice. JUTRI, 31. MAJA bo po večerni maši ob 20. uri v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah SLOVESNI ZAKLJUČEK ŠMARNIC. SmarniCni koncert bodo oblikovali zbori Vesela pomlad pod vodstvom Franca PohajaCa, CPZ Sv. Jernej pod vodstvom Aleksandre Pertot, Komorni zbor Resonet, ki ga prav tako vodi dirigentka Aleksandra Pertot. Priložnostno misel bo podala gospa Nataša Sosič. Vabljeni! VZPI-ANPI , ANED in ANPPIA tržaške pokrajine vabijo na proslavo 53. obletnice obešanja 10. talcev, ki bo v nedeljo, 1. junija, ob 11. uri pri spomeniku na travniku blizu proseške železniške postaje. Danes praznuje 70 let Srečko Orel Kmečka zveza iskreno Čestita svojemu dolgoletnemu podpredsedniku in odborniku in mu želi vse najboljše. H ČESTITKE Dragi nuno SREČKO, danes ti pošiljava 70 toplih poljubčkov iz Doline. Tvoja Robert in VValter. Danes praznujeta.25. obletnico poroke LJUBICA in MILAN Ravbar iz Repna. Se na mnoga sku- pna leta v sreči in zdravju vama želi MePZ in župnijska skupnost Repentabor. Minilo je 25 let odkar sta si v tej lepi cerkvi v Repentabru obljubila večno zvestobo MILAN in LJUBICA. Vse najboljše in še na mnoga leta jima kliče vsa njuna klapa. S_____________IZLETI ŠD GRMADA - jamarski odsek organizira v nedeljo, 1. junija avtobusni izlet in pohod v prelepo dolino Tolminke v Triglavskem narodnem parku. Ogledali si bomo cerkvico Javorco iz 1. svetovne vojne, večnadstropne bunkerje in nato še sotesko Tolminske Korite. Za informacije in vpis telefonirati od 18. do 20. ure vsak dan razen ob sredah na št. 200587. Pohitite! PARTIZANSKI KLUB - Boljunec priredi v nedlejo, 8. junija 1997, izlet v SLOVENIJO. Ogledali si bomo Idrijo in partizansko bolnišnico Franjo. Spremljali nas bodo VESELI GODCI. Podrobnejše informacije dobite v Klubu ali na tel. št. 228050. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 11. junija izlet v Sirmione ob Gardskem jezeru. Vpisovanje v torek, 3. junija na sedežu društva v ul. Cicerone 8, tel. 360324. 73 OBVESTILA KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in TOVARIŠI na Opčinah priredi danes, 30. maja 1997, ob 20.30 predstavitev knjige IGORJA SKAMPERLA, »KRALJEVA HCI«. O romanu bo spregovoril DUŠAN JELINČIČ. Odlomke bo bral Drago Gorup. PD SLOVENEC priredi v parku v Hribenci v Za-brežcu 27. PRAZNIK VINA. Danes, 30. maja: ob 19. zakluCni dan športnega dneva otrok dolinskega didaktičnega ravnateljsta, od 21. dalje zabavni večer z godbo Long Zlunk; jutri, sobota 31. maja: od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy day; nedelja 1. junija: ob 18. koncert godbe Arcobaleno, od 20.30 dalje ples z ansamblom Status Symbol; ponedeljek, 2. junija: od 20.30 dalje ples z ansamblom Kraški kvintet s pevcem Bracom Korenom. Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski -razstava vin domačih vinogradnikov. OBČINA ZGONIK -XXXIII. RAZSTAVA VIN in drugih kmetijskih pridelkov. Zgonik, danes, 30. maja 1997: ob 17. uri, tekmovanje osnovnošolske mladine »Med dvema ognjema«, ob 19. uri otvoritev razstave vin, ob 21. uri ples z ansamblom Free Way. Jutri, 31. maja 1997: ob 9. uri, mednarodni balinarski turnir SK Kras, za XXIV. Pokal Krasa (finale ob 18. uri), ob 16. uri Mednarodni turnir v ženskem in moškem rokometu za III. Pokal Krasa, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 21. uri finalna tekma v rokometu, ob 21. uri ples z ansamblom Kraški kvintet & Bra-co Koren. Nedelja, 1. junija 1997: ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.30 koncert pihalnega ansambla Big band Long zlunk, ob 20. uri nagrajevanje vinogradnikov in otroškega likovnega natečaja v organizaciji KD Rdeča zvezda in KRD Dom Briščiki, ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet. Ponudba tipične domače hrane, zagotovljen parkirni prostor. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB - ul. Donizetti 3, vabi jutri, 31. maja, ob 19. uri na večer na katerem bo mladi snemalec Marko Ci-vardi predstavil otočje Maldive in njen podmorski svet. Prisrčno vabljeni! SAGRA V TREBČAH -v borovem gozdičku pri nogometnem igrišču jutri, 31. maja in nedeljo, 1. junija 1997. Nudimo sveže jedi na žaru in izvrtsna vina. Igrala bosta ansambla Kraški ovčarji in Fenix. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na okroglo mizo ob izidu knjige dr. Rafka DOLHARJA »Leva sredina in tržaški Slovenci - II. del«. Diskusijski večer, pri katerem bodo sodelovali protagonisti takratnega političnega dogajanja, bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 v Trstu, v ponedeljek, 2. junija, ob 20.30. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, vabi v torek, 3. junija ob 20.30 na predstavitev knjige »Mračna leta v Benečiji« (Gli an-ni bui della Slavia). Knjigo bo predstavil s svojim sodelavcem odgovorni urednik Doma monsignor Marino Qualizza. Nekaj utrinkov iz knjige bo prebrala naša priznana umetnica, benečanka Claudia Raza. KRUT obvešča, da je še nekaj mest na razpolago za 9-dnevno letovanje na Malem Lošinju v prvi skupini in sicer od 17. 6. do 26. 6. 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE (ul. Donizetti, 3) obvešča, da so na razpolago informacije o raznih pobudah za preživetje poletnih počitnic za mlade in študente: POLETNI TEDNI V TAIZEJU, v Franciji, INTERNATIONAL SUMMER ČAMP v Logarski dolini, DRAGA MLADIH na temo »Prihodnja postaja: Evropa!«, na Opčinah, POTOVANJA za študente (Irska, Škotska, Skandinavija, južna Italija in Sicilija, Aqua-fun, Češka in Slovaška, Grčija, Turčija, Egipt, ZDA), ki jih ponuja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Za vse informacije: tel. št 370846 - od pon. do pet. od 9. do 17. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. KD O. ŽUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert rock skupine U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave čimprej! Tel. 0481/537525. H ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 POTREBUJETE LESTVE za nabiranje češenj? Nudimo vam to in veliko drugega - Pohištvo Koršič, ul. S. Cilino 29, Trst, tel. 54390. NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 0038667/42250. PRODAM STANOVANJE v bližini velesejma: soba, manjša soba, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, shramba - vsega 65 kv.m. / II. nadstropje z dvigalom in ogrevanjem. Popolnoma opremljeno, s pralnim strojem, hladilnikom in kuhinjskimi pripomočki. Garaža za avto srednje velikosti. Takoj vseljivo, za 200 milionov lir. Tel. 040/368310. TRGOVINA s sanitarnimi artikli nujno išCe pro-dajalca-ko. Ponudbe na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »sposobna«. HIŠICA na Krasu, priključena, 60 kv.m. s 60 kv.m. kleti, 700 kv.m. terena, mogočna amplacija 60 + 60 kv.m., 200 milijonov lir. Tel. 229121. HIŠA na Krasu, 140 kv.m. s 140 kv.m. kleti, mogočna amplacija 60 + 60 kv.m., 3200 m terena, 500 milionov lir. Tel. 229121. GARDALAND! GAR-D AL AND! GARDALAND! Udeležite se tudi vi izleta v Gardaland dne 7. junija. Odhod z avtobusom je predviden v jutranjih urah iz Kopra. Prijave in informacije v turistični agenciji Gec tours na Škofijah, 1500 m po mejnem prehodu Škofije in pred bencinsko črpalko. Tel/fax 0038666549588. 26-LETNO DEKLE išče delo kot sekretarka, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine in nemščine, v zadostni meri angleščine, vešCa rabe računalnika programov windows, word, star. Tel. 040/211941 ob urah kosila oz. večerje - Katja. AVTO SKODA Forman, bele barve, letnik ’95, klimatiziran, v odličnem stanju, prodam po oceni Quattroruote. Tel. 228015. PRODAJAMO HARMONIKO znamke Victo-ria, »120 bassi sciolti«, za 2.500.000 lir. Tel v večernih urah na št. 040/299577. ZASTONJ DAJEMO kokošji gnoj, od 26. 5. do 31. 5. Za informacije tel. 040/232577 ali pa 0330976962. PODJETJE išče delavca avtoličarja z večletno prakso. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »avtoličar«. PRODAJAMO hišo v Sovodnjah. Informacije po 20. uri na tel. (0481) 391974. GOSPA srednjih let išCe kakršnokoli zaposlitev, kot hišna pomočnica ali varuška. Tel. na št. 0038667 - 84437. OPRAVLJAM vrtnarska dela. Tel. 228547. IŠČEMO v najem pritlične prostore, vsaj 30 kv.m., primerne za obrtniško oz. manjšo trgovsko dejavnost na Opčinah-Proseku in okolici. Po- nudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, pod šifro »delavnica«. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara - Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 200898. MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica. V RICMANJIH je odprl osmico Zoran. Vabljeni! V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Silvana Kocijančič. Prej ko ga spijemo, prej bo mir v hiši. OSMICO sta odprla Cvetko in Ivan Colja v Sa-matorci št. 20. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudijo domačo kapljico in domač prigrizek. OSMICO je v Saležu odprl Jožko Škrk. OSMICO je odprl Brajnik Alfredo, Domjo 172. Toči belo in črno vino, ima domač prigrizek. Tel. 281244. OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot - Špjl-ni, Nabrežina št. 16. LOVRIHA BORIS iz Doline toči belo in črno vino. PRISPEVKI * v Ob obletnici smrti Se-rafina Hrovatina prispeva žena Lucija 50.000 lir za MoPZ Tabor in 50.000 lir za ŽePZ Tabor. V spomin na Viktorja Pernarčiča daruje družina Junc 50.000 lir za SPDT. Ob obletnici smrti Alberta Vrbca daruje žena 100.000 lir za SSG. V spomin na Igorja Križmančič darujejo sosedje ob cvetju 90.000 lir za bazovsko cerkev ter 200.000 lir za Onkološki oddelek v Trstu. V spomin na Angela Legišo daruje družina Marega 50.000 lir za odbojkarsko društvo Bor. V spomin na Pepija Zuccolija in Stojana Lisjaka daruje Marija Sonce 50.000 lir za zbor Jacobus Gallus. Namesto cvetja na grob Andreja Starca (Drejčka) daruje Marija Sonce 50.000 lir za zbor Jacobus Gallus. Ob priliki uspešne uvrstitve na tekmovanju pevskih zborov v Mariboru daruje Miran Kuret 50.000 lir za ženski zbor Glasbene matice in 50.000 lir za zbor Jacobus Gallus. Ob isti priložnosti darujeta Stevo in Sonja 100.000 lir za zbor Jacobus Gallus. V spomin na šantlo Santino darujeta družini Žerjal in Žerjul 150.000 lir za gradnjo športno-kultur-nega centra v Lonjerju. V spomin na Stanka Škrinjarja, Santino Biščak vd. Pertot in Lina Drusco-vicha darujeta Fabio in Majda PeCar z družinama 50.000 lir za gradnjo športno-kulturnega centra v Lonjerju. V spomin na Karla Ten-ce darujejo soletniki 135.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Jurija Slokar darujeta Neva in Aldo Štefančič 50.000 lir za SKD Barko vij e. Namesto cvetja na grob Jurija Slokar daruje družina Kemperle 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na prof. Jurija Slokar darujejo Mirella, Peter, Valentina in Igor Merku 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. 30. 5. 1989 30. 5. 1997 Mirko Radovič Cas mineva, a ti si vedno med nami. Tvoji dragi Nabrežina, 30. maja 1997 VIDEM / OD 3. JULIJA Največ koncertov bo v Furlaniji, eden po tudi v Trstu Tudi letos bo vrsta trgov, ulic, vil, dvorišč in parkov številnih vasi in mest naše dežele gostilo vrsto izredno zanimivih glasbenih srečanj, ki sodijo v okvir festivala Folkest. Mednarodni festival etnične glasbe in novih glasbenih struj je že tradicionalna poletna pobuda, ki v juliju pripelje v naše kraje preko petdeset glasbenih skupin in izvajalcev z vsega sveta. Na včerajšnji predstavitvi osemnajste izvedbe Folkesta sta prireditelja, kulturno društvo Folkgiornale in založba Edit, orisala izredno bogat program, ki bo od 3. do 27. julija polnil deželno glasbeno kroniko. Skupni imenovalec festivala je še vedno tradicionalna ljudska oz. etnična glasba različnih koncev sveta. Glavni del Folkesta bo tudi letos v Furlaniji, predvsem pomenljiv bo petdnevni zaključni del v Spilimbergu, kot v prejšnjih izvedbah pa se bo tudi to poletje nekaj koncertov odvijalo v sosednjih deželah, in sicer v Beljaku, Kopru in Bertonigli. Prisotnost in pomoč sponzorjev. pivskega koncerna Heineken z blagovno znamko Sans Souci, ljudske banke Friuladria ter deželnega od-borništva za kulturo in deželne turistične ustanove so omogočili zelo pester program, ki je morda celo boljši do lanskega. Folkest se bo začel 3. julija v Vidmu s predstavitvijo furlanske avtorske pesmi na trgu Matteotti, generalka festivala pa bo teden ni prej v Padovi. V okviru koncertov letošnjega Folkesta bomo lahko med drugimi poslušali norveško kantavtorko Mari Bolne, ameriškega multime-dialca Davida Byrneja, irsko skupino Chleftaing, piemontsko skupino Mau Mau (na sliki), newjor-ški bend Klezmatics, kitarista Ar-manda Corsija, sardinsko skupino Tazenda, švicarskega harfista Andreasa Wollenweiderja, kalifornijsko skupino The Byrds in na zaključnem koncertu celo angleško skupino Jethro Tuli. Poleg teh bolj znanih imen bo nastopila še vrsta drugih manj znanih, a zato prav nič manj zanimivih evropskih skupin in seveda tudi cela vrsta deželnih glasbenikov. Folkest bo tudi letos obkrožili vrsto furlanskih vasic, Videm, Gorico, Benečijo (Podbonesec) in po nekaj letih bo prišel tudi v Trst, kjer bo 16. julija madžarska skupina Amaro Suno igrala v parku mi-ramarskega gradu. AW ______LJUBLJANA / EMK_ Kultum(Himetniški dosefti v NOB Več prireditev do 1. junija V okviru Evropskega meseca kulture bo od danes do 1. junija potekal tudi projekt z naslovom Kultumo-umetniški dosežki v NOB (1941-1945), ki obsega filmsko predstavo, simpozij, ogled razstav, koncert partizanskih pesmi in ogled Tehničnega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki. V Slovenski kinoteki na Miklošičevi bo drevi filmska predstava Dosežki filmskih snemalcev v NOB z "avtentičnimi partizanskimi živimi slikami, posnetimi med letoma 1943 in 1945 predvsem v Beli Krajini, na Kočevskem in v osvobojeni Ljubljani." Jutri dopoldne bo v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine potekal simpozij Kulturno-umetniški dosežki v NOB. V uvodni besedi bo Boris Paternu govoril o kulturi v NOB v najširšem pomenu te besede kot o načinu življenja v pogojih narodno-osvobodilne vojne. Prozo v omenjenem času bo predstavil Franček Bohanec, poezijo Emil Cesar, glasbo Franc Križnar, likovno umetnost Iztok Durjava, gledališko dejavnost Dušan Moravec in dosežke filmskih snemalcev Lojz Tršan. O kulturi v Sarajevu v letih nedavno minule vojne pa bo govorila Metka Kraigher-Hozo. Simpozij je med drugim namenjen študentom umet- nostnih šol iz Ljubljane, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije. Se pred simpozijem bo prav tako v Muzeju novejše zgodovine ogled razstave Likovna umetnost in fotografija v NOB, popoldne bo v NUK ogled razstave Naša beseda in karte slovenskega ozemlja, zvečer pa bo v Slovenski filharmoniji koncert partizanskih pesmi. Poleg pevskih solistov ljubljanske Opere bosta izbrana dela izvajala še Partizanski pevski zbor Ljubljana in Delavska godba Trbovlje. V nedeljo dopoldne bo v Muzeju novejše zgodovine ogled stalne razstave Slovenci v 20. stoletju, nato pa še ogled Tehničnega muzeja Slovenije v Bistri Radovedna sem: rumeno in modro Slovenska kinoteka je v sodelovanju s švedskim veleposlaništvom na Dunaju v Ljubljano povabila švedskega režiserja Vilgota Sjoemana (1924), kijev 60-ih letih filmsko in širšo svetovno javnost izzval s filmoma Radovedna sem: rumeno (1967) in Radovedna sem: modro (1968). Filma so uvrstili v program Retrospektive evropskega filma, M sodi med prireditve Evropskega meseca kulture, na ogled pa bosta še danes v Slovenski ki-noteki.(STA) OPČINE / LIKOVNA RAZSTAVA »Nekdanje« Kraševke Bogomile Doljak V Prosvetnem domu na Opčinah bo Se do prvega junija odprta razstava Bogomile Doljak »Srečanje dveh pripovedi: življenskih zgodb lesa in likovnih zapisov«. Ustvarjalko in njeno delo je predstavil Janez Bogataj z ljubljanske univerze. Se leto dni in trideset let bo minilo, ko sta zakonca Albert in Bogomila Doljak začela z izdelovanjem replik kraških skrinj. Pred tem sta se ob redni mizarski obrti ukvarjala tudi z izdelovanjem stilnega pohištva in restavriranjem. Bogomila Doljak, ki je bila stalno in predvsem enakovredno prisotna v delu mizarske delavnice, se je vedno bolj začela posvečati tudi ljubiteljskemu likovnemu ustvarjanju, ki je izviralo iz osnovne dejavnosti in predvsem iz srečanj z lesom ter njegovimi »zgodbami«. V likovno znanje in nadarjenost je na eni strani vključevala izkušnje »ponovitev zgodovine«, na drugi strani pa poskušala ob nekaterih mentorskih nasvetih privesti svoja ljubiteljska iskanja do skoraj abstraktnih, vendar še vedno pripovedujočih izčiščenj. Prav to je bilo morda izhodišče za njeno slikarsko ustvarjanje, ki sega sicer v leto 1984, vendar pa je bilo potrebno veliko let iskanj, ki so privedla do predstavitve njenega slikarskega ustvarjanja zadnjih štirih let. Ta razvoj in predvsem ustvarjalni napor ni povezan toliko s samo formalno tehnologijo slikanja, saj jo je Doljakova spoznavala že v prvih letih svoje ustvarjalne poti, ki je povezana s študijem poslikav starih kraških skrinj. IzčišCenje likovnega izraza temelji torej predvsem v sami ikonografiji upodobitev in oblikovanju motivov. In v teh sestavinah je novost tokratne predstavitve Bogomile Doljak. Njena ustvarjalnost še vedno izhaja iz dediščine. Torej iz sestavine in predmeta, ki mu je namenila vso raziskovalno, konservatorsko in predstavitveno pozornost že v svojih prvih delih. Vendar tokrat so dediščinske sestavine, te ponovitve zgodovinskega spomina, postale le izhodiščnice za oblikovanje sočasnega ustvarjalnega izraza. To oblikovanje opredeljuje npr. že sama tehnologija, ki se je Doljakovi odkrila ob študiju poslikav kraških skrinj. Njena tokratna predstavitev svojevrstnih slikarskih stvaritev pa se z dediščino sreča tudi v ikonografskem smislu. Upodobitve na slikovitih prerezih starih lesov odkrivajo svet ritualov, verske zavesti, šeg in navad. Posamezne motive je Doljakova oblikovala zvesto kraški dediščini, bodisi na formalni strani same zgodbe rituala, pripovedi ali šege, bodisi z uporabo ali preobleko »tradicionalnih« nastopajočih v značilnih kraških razpoznavnih znakovnih sistemih (npr. oblačilni videz ženske, botanični svet Krasa, itd.). Predstavlja nam nekatere značilne kraške svetniške legende, ki imajo seveda razlago posameznih sestavin ali sveta, ki ga navajajo. Tako napr. v legendi o Mariji, ki je z otrokom bežala pred Herodom izvemo, od kod in zakaj ima brinjeva jagoda vtisnjeno značilno podobo križca. Podobno je tudi z legendo o Kristusu in sv. Petru, ki sta s culama potovala čez Kras, iz katere na razlagalen način izvemo, zakaj Kraševci trpijo žejo in sušo. Vse te »pripovedi« je z razmeroma okleščenim in stiliziranim likovnim jezikom, ki se vrača v nekakšen skrinjski ornament, naslikala Bogomila Doljak na delih oz. kosih različnih lesov. Pri tem je spoštovala oz. upoštevala tudi zgradbo in zgodbo lesa, njegovo rast, težave in grčava vozlišča in jim namenila enakovredne vloge likovnih sogovornikov. Naslednjo skupino slikarskih del predstavljajo upodobitve »popularnih« kraških svetnikov in zavetnikov. Tako srečamo sv. Petra in Pavla, sv. Jerneja, sv. Florjana, sv. Roka, sv. Cirila in Metoda in Marijo z otrokom. Vsi imajo nekakšen kraški značaj ali so vsaj kraško predstavljeni. Prepoznavna in splošna ikonografija z atributi je nadgrajena ali pa postavljena v lokalni kraški kontekst, pa čeprav ga lahko opredeljuje le z vejico ruja ali z bodicami osata. Tudi pri tokratni predstavitvi, ki je Slikarska, se Doljakova ne odpove priljubljenemu motivu, ki mu je namenila v preteklih letih veliko pozornosti in dosegla s kiparsko rezbarskim ustvarjanjem prav gotovo enega svojih kakovostnih vrhov, ki jo umešča zunaj ljubiteljskega snovanja. »To so motivi »nekdanjih« Kraševk, slokih in postavnih žensk v temnih oblačilih, ki se pojavljajo na nekaterih motivih. K temu moramo dodati tudi upodobitve noše ali de- diščine prazničnega ter vsakdanjega oblačilnega videza na Krasu, ki ima na njenih slikah bolj predstavitveno reprezentativen značaj. Prav ta sestavina je odločilnega pomena pri poudarjanju kulturne podobe Kraškega sveta. Slikarska dela Bogomile Doljak so torej nov razmislek in motiv novih poglobitev. Tako izhodišče narekujeta način slikanja in predvsem vsebinsko ikonografski koncept. S tem pa se približamo dediščini še z eno točko ali sestavino, ki nam pokaže, kako je človek v posameznih obdobjih zgodovinskega razvoja živel v medsebojni povezanosti s svojim naravnim in družbenim okoljem. Prav ta sestavina dediščine se vsem nam skozi dela Bogomile Doljak ne kaže le kot del zgodovinskega spomina ampak predvsem tudi kot izziv in alternativa našim sodobnim (?) življenjskim prizadevanjem, hotenjem in željam.. Skupnost zgodbe in likovne pripovedi na lesu je kakor kaplja v brezmejnem oceanu. Tudi les ima namreč svojo lastno zgodbo. Aldo Bressanutti se tokrat predstavlja v Cartesiusu Jutri popoldne bodo v tržaški ga- Bressanuttija. Njegova najnovejša leriji Cartesius odprli razstavo Al da dela bodo na ogled dober mesec. Darbar Mantra je ime glasbene skupine, ki je pred nekaj leti nastala na območju Krmina in bi v staroindijskem jeziku nekako pomenilo: Dajati barvitost razumu. Gre za glasbeno zvrst, v kateri se stikata staroindijska glasba in pa neko poskusno iskanje sodobnih glasbenih tokov. Darbar Mantra pomeni tudi srečanje treh ljudi s povsem različnimi glasbenimi izkušnjami. Massi-mo Felcaro, ki v skupini igra kitaro, prihaja z goriškega glasbenega konservatorija in zato predstavlja klasično glasbeno pripravo. Mauro Bon igra na bas kitaro ter ima za sabo izkušnje rocka in bluesa, Alberto Zurco pa igra na sitar ter je velik privrženec in oboževalec indijske glasbe. Igranja na to glasbilo se je naučil pri raznih indijskih mojstrih v Benetkah. Kot pravijo trije glasbeniki, je bilo na začetku precej težav, ki pa so jih s trmastim pristopom vendarle premostili ter uspeli spojiti tako različne sestavine v dokaj homogeno celoto. Pri tem so si seveda precej pomagali tudi s tehnološkimi pripomočki. Zelo zanimivo je njihovo pojmovanje o glasbi, ki jo izvajajo. Ker se indijska glasba rada poistoveti s prvinami, ki nas obkrožajo, kot so lahko zrak, zemlja, ogenj, itd., - so na vprašanje o svoji glasbeni usmeritvi odgovorili, da njihova glasba spominja na zrak. Je nekaj, kar je in ni. Občutiš ga, a ga ne vidiš. Tudi če zapreš oči, čutiš, da je prisoten. Nosi te in ti pomaga sanjariti. Čeprav banalni, te ti občutki privedejo do tega, da dobiš odgovor na sleherno vprašanje. V tej glasbeni zvrsti petje ni predvideno, kvečjemu se glas uporablja zgolj kot dodaten instrument. Glede pristopa k tej glasbeni zvrsti so člani skupine Darbar Mantra trdno prepričani, da je za Evropejca povsem nesmiselno posnemati svojevrstne indijske duhovne razsežnosti; kulturni pogledi in drug6 vrednote pa mu omogočajo, da spozna tudi drugačne vidike in prijeme, ki jih bo uvedel v glasbeno izvajanje. Darbar Mantra je tore) neke vrste »glasbeni prostor«, kamor se stekajo različnosti... Skupina »Darbar Mantra« se bo goriški publiki predstavila drevi na koncertu, ki bo v Kulturnem domu z začetkom ob 21. uri in prostim vstopom. NEMČIJA / OPOZICIJA OB BANČNIH IN FINANČNIH KROGIH PODPIRA EMISIJSKI ZAVOD NOVICE Kohl išče časten izhod po jasnem »ne« Bundesbanke Italija ima sedaj več izgledov, da bi bila sprejeta v prvi krog evra BONN - Dan po jasnem in odločnem »ne« Bundesbanke predlogu finančnega ministra Thea VVaigla o že letošnjem delnem ovrednotenju nemških zlatih rezerv se je vlada kanclerja Kohla (na sliki AP) znašla na udaru nemške opozicije in ban-Cno-finanCnih krogov, medtem ko v drugih evropskih državah marsikdo le s težavo prikriva svoje zadovoljstvo ob spodrsljaju nemške vlade. Theo VVaigel je tudi včeraj branil svoj načrt ovrednotenja zlatih rezerv, ker ne razume, zakaj bi bilo letošnje ovrednotenje zgrešeno, leta 1999 pa dovoljeno. Dodal je, da bodo rezerve ovrednotili le za 60 odstotkov, s knjigovodskim presežkom pa naj bi razpolagala predvsem emisijska banka, ki bo tako povečala svoj kapital, in le minimalni del bo na razpolago zvezne vlade. Finančni minister »razume« skrbi Bundesbanke, a trdi da so pretirane. Vseeno pa lahko vlada izpolne maastrichtska določila ti brez ovrednotenja zlatih zerv Bundesbanke, vse odvisno od gospodarske sti v prihodnjih mesecih. Ob taki izjavi se vsilji sum, da Kohlova vlada bo vztrajala in da išče i sten umik, ne da bi b: Prehudo poražena. Bu desbanka ima navsezach dovolj streliva, tako da k ko zagreni življenje Koh ki bi ob vztrajanju bržko pmisijske banke, je vCi l^no povedal, da lal vlada ovrednoti zlate re Č 1® s sprejetjem poprav-0v k zakonu, ki ureja poslovanje nemške osrednje anke. Kohl pa to lahko stori le v parlamentu. 2e res, da ima tu večino, a z izsiljevanjem takega spornega zakona in proti mnenju Bundesbanke si lahko zapravi ves politični kapital, ki ga bo krvavo potreboval na prihodnjih volitvah. Nemška socialistična opozicija je medtem že zahtevala VVaiglov odstop. Rudolf Scharping, načelnik poslanske skupine SPD v zveznem parlamentu, je ožigosal ravnanje vlade, ki ogroža trenutno za Nemčijo najvažnejšo dobrino - mednarodno verodostojnost. O izgubi verodostojnosti in ugleda odkrito govorijo v vseh bančnih in finančnih krogih in ne samo nemških, ki pa ugotavljajo, da se sedaj veCajo možnosti Italije, tako da bi bila lahko sprejeta že v prvi krog evra, saj Nemčija Italiji ne more veC očitati »knjigovodskih olepšav«, ko pa je sama segla po takih sredstvih. Izgledi za Italijo bodo še večji, ee bo v nedeljo v drugem krogu francoskih volitev zmagala levica. Da bo imel VVaiglov spodrsljaj predvsem politične posledice, pa priča dejstvo, da ni bistveno vplival ne na tečaj marke in ne na borzne indekse. Seveda so še najbolj zadovoljni v Italiji. Zakladni minister Ciampi je navedel, da sedaj »Italija ni veC "Črno pišCe" Evrope«. Zunanji minister Diru pa je poudaril, da so nemški zapleti dokaz, da imajo vsi težave. Di-ni je branil nemško ovrednotenje zlatih rezerv, če bodo z njim znižali javni dolg, a je nasprotoval tej knjigovodski operaciji, Ce bi služila za znižanje primanjkljaja. FRANCIJA / JUPPEJA ZAMENJALA NENARAVNA DVOJICA Chirac zaigral svojo poslednjo karto Po raziskavah javnega mnenja pa bi lahko le čudež preprečil zmago levice PARIZ - Francoski predsednik Jacques Chirac je-kot kaže poveril Philippu Seguinu, predsedniku razpuščene skupščine in voditelju neodegolistiCnega levega krila, nehvaležno nalogo, da v zadnjem trenutku prepreči zmago levice v drugem krogu političnih volitev. Da ne bi prestrašil desničarskih krogov je Chirac ob bok »levičarja« Seguina postavil skrajnega liberista Alaina Madelina, ki bi lahko postal minister za gospodarstvo. Nenaravna dvojica naj bi uresničila tisto kvadraturo kroga, s katerim bi si Chirac zagotovil zmago. Po skupnih nastopih na volilnih shodih, sta sinoči ramo ob rami nastopila tudi na televiziji. Le redki pa verjamejo, da mu bo to uspelo. Raziskave javnega mnenja, ki jih zaradi prepovedi objavljanja pred volitvami Francozi najdejo na Internetu, pa prepisujejo zmago levici. Da je Chirac v izrednih težavah, priča tudi dejstvo, da se je dosedanja desnosredinska vladna večina odločila za »mehkejšo« varianto maastrichtskega sporazuma. Segu-in kot levi neodegolist ni presenetil, ko je izjavil, da je treba revidirati maastrichtski sporazum, ker je nemogoče, da je neka država mo-Cna, Ce deficit ne preseže 3 odsto-tokov bruto domače proizvodnje, in postane šibka, ko deficit znaša 3, 3 odstotka. Presenetljiva pa je ugotovitev, da to sedaj trdijo vsi predstavniki desnosredinskega bloka. Kljub ugodnim anketam pa levica nadaljuje s svojo volilno ofenzi- vo, ki ji je omogočila zmago v prvem krogu. Premostitev razhajanj s komunisti glede maastrichtskega sporazuma so odložili na prihodnji teden, ko se bodo po zmagi za skupno mizo vsedli vsi voditelji francoske levice in sprejeli skupni program, od katerega ne bodo smeli odstopati. Levica in desnosredinski blok pa z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da bo po anketah v nedeljo Le Penovo Nacionalno zavezništvo izvolilo enega ali celo tri poslance. Levica ocenjuje to kot pravo sramoto, za desnosredinski blok pa je izvolitev nevarnejša, ker pomeni, da bi se lahko v bodoCe skrajna desnica po italijanskem zgledu prelevila in začela odjedati politični prostor desnosredinskemu bloku. Danes podpis rusko-ukrajinskega sporazuma o prijateljstvu MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin bo danes odpotoval v Kijev, kjer bo podpisal rusko-ukrajinski sporazum o prijateljstvu, s katerim naj bi premostili težave in odprte raCune, ki so nastali po ''krajinski proglasitvi neodvisnosti leta 1991. Sporazum med drugim predvideva, da bodo delali razlik glede državljanstva in narodnosti, tako da bodo Rusom v Ukrajini priznali vse pravice in prepovedali vsako obliko asimilacije. To naj bi pomirilo krimske Ruse, ki se še vedno niso sprijaznili, da je HmšCov leta 1954 Krim »daroval« Ukrajini. Sporazum rešuje tudi vprašanje Črnomorskega brodovja in sevastopolskega pomorskega oporišča. Rusija in Ukrajina sta torej premostili razhajanja in se napotili na pot tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Rusko obrambno ministrstvo končno potrdilo Jelcinov sklep MOSKVA - Ruske jedrske rakete niso veC usmerjene na države Članice zveze Nato, je za rusko tiskovno agencijo lnterfax zatrdil neimenovani vir v ruskem obrambnem ministrstvu. Pri vseh strateških raketah, ki so bile doslej usmerjene na cilje v državah Članice zveze NATO, so odstranili ciljne kode, še navaja Intejfax in dodaja, da odstranitev raketnih konic ni predvidena. (STA) V Albaniji berishevci nočejo preklicati izrednega stanja TIRANA - Izredno stanje v Albaniji, kar so kot pogoj za predčasne politve, 29. junija zahtevale najpomembnejše opozicijske stranke, ne bo odpravljeno, je sporočil generalni sekretar Demokratske stranke Gene Pollo. Odprava izrednega stanja bi po njegovemlahko samo poslabšala položaj v državi ter opogumila oborošene skupine, predvsem na jugu države. Tako stališče so takoj obsodile opozicijske stranke, ki poudarjajo, da bo Demokratska stranka prav po zaslugi izrednega stanja lažje izpeljala morebitne volilne prevare. Medtem se spopadi med oboroženimi tolpami na jugu Albanije stopnjujejo, tako da je pravi Čudež, da se vanje še niso vpletle mednarodne zaščitne sile. •; Spremembe v češki vladi PRAGA - Češki predsednik Vaclav Havel je sprejel spremembe v vladi, hkrati pa izrazil dvom, ali bo vlada v sedanji sestavi sposobna dršavo pripeljati iz sedanje gospdodarske krize. Havel je po srečanju s predsedniki treh liberalno- konservativnih koalicijskih strank dejal, da podpira program za zdravstvo in gospodarsko stabilizacijo, ki so ga sprejeli predvčerajšnjim, vendar je ob tem opozoril na pomanjkanje dolgoročnih ciljev. (-STA/dpa) Miloševič ne bo kandidiral ATENE - Slobodan Miloševič ne bo kandidiral na prihodnjih srbskih predsedniških volitvah. To je včeraj v Solunu napovedala MiloševiCeva žena Mirjana Markovič. Ni pa hotela povedati, ali bo Miloševič kandidiral za predsednika ZRJ. Kot običajno je Markovičeva naredila »slavospev srbski demokraciji« in zatrdila, da v Srbiji vladajo »izredno dobri medetnicni odnosi«. PORTUGALSKA / PRED VRHUNSKIM SREČANJEM V MADRIDU Nato razpravlja o ključnih vprašanjih O sprejetju novih članic zveze so včeraj le razpravljali, ne da bi sprejeli odločitev sintra (PORTUGAL- ČA ■ Generalni sekretar jjeze Nato Javier Solana (| V(’:eraj na sestanku zu-ailjih ministrov držav g. ic zveze NATO v 'Ftri na Portugalskem ajal, da bo »ta sestanek JČ.apaval k pripravi klju-, *h odločitev, ki jih bo-0 Julija sprejeli vodje dr-si v iu vlad na vrhun-em srečanju v Madri-*• »Ta vrh bo ob zori °vega stoletja oblikoval ^ ovi Nato in pripravil te- za vzpostavitev var-1 0s*njh struktur za sode-v vsej Evropi,« je Nadaljeval Solana. .Napovedal je, da bo na JU]UnSnjem sestanku zu-s. ministrom pred-,] . . svoje poročilo o ra->, n*h dejavnikih, ki so nJ116®!®! za poces širi-zavezništva na nove o j. ave Članice, odločitev nČ111’ katere države bodo b abili k včlanitvi, pa Sj,.? sprejeli vodje zave-Ve držav v Madridu. f;®jsnja razprava zuna- njih ministrov bo po Solanovih besedah prispevala k oblikovanju predlogov o kandidatkah v prihodnjih tednih. Včerajšnji sestanek je bil namenjen tudi parafiranju listine o posebnem partnerstvu med zvezo Nato in Ukrajino. Nato je vCeraj razpravljal tudi o nadaljnjem poglabljanju Partnerstva za mir, zlasti njegove po-litično-p o svetovalne razsežnosti in operacijskih zmogljivosti. Solana je napovedal, da bo Nato skupaj s partnericami za mir ustanovil novi Evroa-tlantski partnerski svet, ki bo nasledil sedanji Severnoatlantski svet za sodelovanje (NACC), glavni forum, v okviru katerega so se doslej sestajale zavezniške in partnerske države. V okviru Evroatlant-skega partnerskega sveta (EAPC) se bodo danes v Sintri prvič sestali zunanji ministri šestnajstih držav članic zveze NATO in sedemindvajsetih partnerskih držav, med njimi slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Novi mehanizem bo omogočil posvetovanja o političnih in varnostnih vprašanjih ter sodelovanju v okviru Partnerstva za mir. Ministri so vCeraj ra-zpravljajli tudi o notranjem prilagajanju zveze Nato, zlasti o oblikovanju nove poveljniške strukture in zasnovi kombiniranih skupnih sil za posebne naloge. Nato in Zahodnoevropska unija (-WEU) sta se po Solanovih besedah v večji meri že dogovorila o praktičnih pogojih, pod katerimi bo WEU lahko izvajala operacije s sredstvi zveze Nato. Ena od pomembnejših tem včerajšnjega sestanka so izkušnje iz operacij Iforja in S for j a v Bosni in Hercegovini. Zunanji ministri so o tem razpravljali v navzočno- sti visokega predstavnika za mirovni proces na območju nekdanje Jugoslavije Carla Bildta. Pohvalno so tudi ocenili napore Italije pri vodenju mednarodnih zaščitnih sil in pri obnovi te balkanske države.(STA) NATO / ŠIRITEV ZVEZE PROTI VZHODU Italija za članstvo Slovenije Največ dvomov glede slovenskega članstva naj bi imele ZDA SINTRA - Tiskovne agencije v svojih poročilih z ministrskega sestanka držav clanic zveze Nato poročajo o možnostih posameznih držav kandidatk za Članstvo v Severnoatlantski zvezi v prvem krogu njene širitve. Nemška Dpa ugotavlja, da bodo odločitev o tem, katere države bodo povabljene na pogajanja o članstvu, sprejeli šefi držav in vlad Clanic zveze Nato na sestanku 7. in 8. julija v Madridu. Kot kandidatke z največ možnostmi veljajo, piše dpa, »Madžarska, Češka in Poljska, možnosh pa dajejo tudi Romuniji in Sloveniji«. Dpa še piše, da so »možnosh, da bo sprejetih navedenih pet držav, 50:50«. Južne države Članice zveze Nato pod vodstvom Francije močno navijajo za Romunijo. Kot poroča dpa, »je malo verjetno, da bi Slovenija ostala zunaj, Ce bo povabljena Romunija«. Italijanska agencija Ansa pa je posredovala stališče zunanjega ministra Dinija, ki se zavzema za sprejetje Slovenije in Romunije. Avstrijska APA pa iz Sintre piše, da naj bi bilo »članstvo Slovenije in Romunije sporno«. »Slovenijo podpirata predvsem Italija in Kanada, medtem ko se ZDA zaradi prejšnje navezanosti na nekdanjo Jugoslavijo obotavljajo,« in dodaja, da Ljubljana, »polaga upe v Avstrijo, ki bi Slovenijo lahko "pritegnila" v Nato v drugem valu širitve po koncu tisočletja. (STA) POKRAJINA / VČERAJ 2E TUDI PRVA SEJA ODBORA Brandolin predstavil ekipo Napovedi so se uresničile Podpredsednik pokrajinske uprave je Vifforio Brancati, drugi odborniki Buttignon, Masau, Di Doto, Sfiligoi, Minin Z včerajšnjim dnem je nova goriška pokrajinska uprava postala operativna. Predsednik Giorgio Brandolin je na popoldanskem srečanju z novinarji predstavil odbornike, ki so se ob 18. uri že sestali na prvi seji. Podpredsednik pokrajinske uprave je nekdanji pokrajinski tajnik sin- Silvano Buttignon dikalne zveze CISL Vit-torio Brancati, s pristojnostmi na področju gospodarstva, načrtovanja, kmetijstva, sodelovanja ob meji; Silvano Buttignon, predstavnik SKP, odgovarja za vprašanja s področja prostorskega načrtovanja in okolja; Maria Masau Dan'je prevzela referat za kul- Maria Masau Dan Vincenzo Sfiligoi Edi Minin turne dejavnosti, turizem in prireditve; finančno poslovanje bo imel na skrbi Vincenzo Sfiligoi, sicer upokojeni glavni knjigovodja na pokrajini; z vprašanji s področja zdravstva, skrbstva, šolstva, športa se bo ukvarjala Rosaria Di D ato, medtem ko bo Edi Minin vodil odbomištvo za javna dela in obenem imel pristojnosti na področju osebja in premoženjski zadev. Maria Masau Dan in Vincenzo Sfiligoi sta, tako po besedah predsednika Brandolina, čista "tehnika”, Di Datova, pa predstavlja žensko gibanje Oljke. Izbira je bila opravljena že pred kakimi desetimi dnevi, vendar so bila medtem potrebna številna preverjanja in predvsem usklajevanja. Brandolin je poudaril pomen skupinskega dela in nanizal nekaj vprašanj ki jih bo treba reševati po hitrem postopku. Danes bo že tudi jasno, kako bo z odnosi z zelenimi ("cenimo njihov temeljni doprinos k nastanku in uveljavitvi Oljke, ne mečemo jih ven”) in kakšni bodo odnosi s predstavniki opo- Giorgio Brandolin zicije. Rešitev bodo skušali poiskati na sestanku načelnikov svetovalskih skupin, ki bo ob 15. uri kot priprava na umestitveno sejo, ki je napovedana ob 18. uri. Sicer pa je bil pozno sinoči v Gradišču še en sestanek, kjer naj bi med Oljko in zelenimi le poiskali skupni jezik. Zgleda, da je do zamrznitve odnosov prišlo zaradi neupoštevanja predloga, da bi moral v odboru sedeti tudi predstavnik zelenih. Odprto ostaja tudi vprašanje istitucionalne funkcije predsednika in podpredsednika skupščine, oziroma pokrajinskega sveta. Dogovor bodo skušali poiskati na današnjem srečanju, če pa do tega ne pride, bodo imenovanje, oziroma volitev preložili. Zakon namreč ne določa rokov. Glede imenovanja slovenskega predstavnika v odbor, so se pred nekaj dnevi še kazale možnosti, da bo do tega prišlo. "Mest je samo šest in porazdelitev ni bila lahka”, je povedal Brandolin, ki je ob tem potrdil, da ostajajo stališča in pozornost za reševanje-specifičnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti nespremenjena. 2e v prihodnjih dneh se bodo konkretno lotili najbolj nujnih zadev. Od šestih odbornikov jih je pet zunanjih, medtem ko bo Buttignona zamenjal Luigi Bon. Predsednik Brandolin si za sebe ni pridržal specifičnih pristojnosti, razen tistih, ki jih predvideva Statut. GORICA / INDIJSKA GLASBA V Kulturnem domu koncert skupine ”Darbar Mantra” Staro indijska in sodobna glasba “Darbar Mantra” je ime glasbene skupine, ki je pred nekaj leti nastala na območju Krmina. V staroindijskem jeziku pomeni "darbar mantra” dajati barvitost razumu. Skupina izvaja posebno zvrst glasbe, v kateri se stikata staroindijsko izročilo in iskanje sodobne glasbene govorice. “Darbar Mantra” pomeni tudi srečanje treh oseb s povsem različnimi glasbenimi izkušnjami. Massimo Fel-caro, ki v skupini igra kitaro, prihaja iz glasbenega konservatorija in zato predstavlja klasično osnovo. Mauro Bon igra na bas kitaro ter ima za sabo izkušnje rocka in bluesa, Alberto Zurco pa igra na sitar, najbolj znano indijsko glasbilo, ter je velik privrženec in oboževalec indijske glasbe. Igranja na sitar se je naučil pri raznih indijskih mojstrih v Benetkah. Kot pravijo člani ansambla, je bilo na začetku precej težav, ki pa so jih s trmastim pristopom vendarle premostili ter uspeli spojiti tako različne sestavine v neko dokaj homogeno celoto. Omeniti velja, da je koncert glasbene skupine "Darbar mantra” drugi glasbeni dogodek v tednu dni. V petek je v Kulturnem domu nastopil kitarist Alfredo Chi-cayban. Skupina “Darbar Mantra” (na sliki) se bo goriški publiki predstavila v Kulturnem domu, danes, ob 21. uri. Vstopnine ne bo. J PRIREDITVE KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi danes ob 18. uri na predstavitev knjige Milana Gregoriča, Politični ciklon nad Istro ali izjalovljen poskus njene destabilizacije. Delo in avtorja bo predstavil prof. Jože Hočevar. O vsebini knjige bo spregovoril tudi avtor sam. SKPD ”F.B.SEDEJ” vabi danes ob 20.30, na predstavitev knjige Kamniti velikan na Soči inž. Gorazda Humarja. Na večera, v Sedejevem domu bo sodeloval zbor Primorje iz Ajdovščine. '3 OBVESTILA VZPI / ANPI vabi danes ob 20.30 na sejo članov, somišljenikov in prijateljev. Sejo bo v SRC Danica. DRUŽBA se dobi jutri, v soboto, 31. maja, ob 19.30 na Placuti. KD O. ŽUPANČIČ organizira briškolo z bogatimi nagradami danes, 30. maja, ob 20.30 v domu A. Budal. KINO GORICA VTITORIA 1 17.45-20.00-22.15 »Hamlet« 0.30 »Strep-tease«. VTITORIA 3 18.00-20.15-22.30 »Potere assoluto«. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Mars Attacks«. :: lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manli° 14/B, tel. 480405. pogrebI Danes: 8.00, Maria Pečen-ca vd. Fonda iz kapele glaV' nega pokopališča; 9.30, Maria Zaban vd. Ballus iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in pokopališče v L°f niku; 10.30, Bruno Fratini iz splošne bolnišnice v Gra dišče; 12.45, Elisabetta Cu mar iz bolnišnice sv. Justa v Koprivno. NOVICE Praznik ob 145-letnici policije Tako kakor v vseh pokrajinskih glavnih mestih, bodo tudi v Gorici danes obeležili 145. obletniuco ustanovitve zbora državne policije. Slovesnost bo ob 10.30 v vojašnici Pri rdeči hiši. Pohcijski sindikat LISIPO je za danes napovedal protestno pobudo. Pred vojašnico bodo od 10. do 12. ure delili letake. 25-letnica atentata pri Petovljah Pri Petovljah bo jutri, 31. t.m. spominska slovesnost ob 25. obletnici atentata. Udeleženci se bodo ob 10. uri zbrali pred obeležjem; ob 10.15 bo uradni del komemoracije s polaganjem vencev. Po slovesnosti se bodo udeleženci zbrali v sejni dvorani županstva v Zagraju. Natečaj Bohinjske Železnice V dvorani Goriškega telovadnega društva (UGC) bo danes ob 16. uri slovesnost ob izročitvi priznanj in nagrad učencem in dijakom goriških in novogoriških osnovnih in srednjih Sol, ki so sodelovali pri natečaju Ob devetdesetletnici Bohinjske železnice. Natečaj je razpisal rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto. Nesreča v šoli v ulici Cappella V goriški splošni bolnišnici je na zdravljenju 9-letna V.D. učenka osnovne šole pod Kapelo. Včeraj, nekaj po 13.30 jo je doletela neobičajna nesreča: padla je skozi okno in trdo pristala kake štiri metre niže. Težko ranjena turistka V prometni nesreči, zgodila se je včeraj okrog 17.30 v Gradežu, je bila hudo ranjena 50-letna Gloda Herzog iz Nemčije. Herzogovo, ki se je peljala na kolesu s 5-letnim sinčkom, je z avtomobilom zadel senegalski državljan Modeon Seck. Ponesrečenko so prepeljali v Trst, lažje poškodbe pa je zadobil otrok. SOVODNJE / SOVODENJSKA DEKLETA VABIJO Koncert ob IStefnici delovanja zbora Drevi ob 20.45 bo v Kulturnem domu v Sovodnjah velik praznik. Vokalna skupina Sovodenjska dekleta prireja jubilejni koncert z naslovom Da v srcu vašem bi ostale, ob 15. letnici svoje ustanovitve. Koncert prireja kulturno društvo Sovodnje, v katerem so Sovodenjska dekleta vključena. Koncert bo obsegal bogat spored slovenskih narodnih kot umetnih pesmi in tudi s klavirsko spremljavo. Režiser te pevske predstave je gledališki igralec Janez Starina. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu pevska skupina in petje, vsi iz občine Sovodnje in predstavniki drugih zborov in orga- nizacij z Goriškega in Tržaškega, pa tudi preko meje. Ob tej priložnosti je kulturno društvo Sovodnje poskrbelo za priložnostno publikacijo, ki bo na razpolago tudi danes zvečer, ob koncertu. Poimenovali so jo, prav tako kakor koncert ” Da v srcu vašem bi ostale”. Na jubilejnem koncertu bodo pele: Nada Devetak, Sonja Pelicon, Danila Petejan, Vesna Tomšič, Valentina Milocco, Nadja Fajt, Tatjana Cotič, Irena Gulin, Alenka Flore-nin, Majda Pelicon, Dorjana Devetak in Ivana Butkovič. Vodja skupine je v vseh teh petnajstih letih bila Sonja Pelicon. Seveda bo zraven tudi na jubilejnem koncertu. DOBERDOB / V ZNAMENJU ČASTNIH JUBILEJEV Začenjajo se Glasbena srečanja V Doberdobu začenjajo danes niz kulturnih, športnih in razvedrilnih prireditev. Odvijale se bodo v velikem šotoru v občinskem parku, ob koncu tega in prihodnjega tedna. Prirejata jih godba na pihala Kras, ki letos praznuje petdeset let dejavnosti in občinska uprava, v sodelovanju z vaškimi društvi in organizacijami. Okroglo obletnico pa beležijo tudi druga društva in organizacije. Danes ob 19. uri bodo odprli razstavo, ki so jo oblikovali lovci, jamarji in člani godbe, ob 20.30 bo tekmovanje v briškoli. Jutri ob 15. uri napovedujejo vaške igre, ob 20.30 pa ples z ansamblom Zamejski kvintet. V nedeljo, 1. junija bodo 25-letnico delovanja obeležili krvodajalci. Slovesnost bo ob 11. uri, pred tem pa se bodo člani društva zbrali pri maši. Popoldanski spored predvideva ob 17.30 sprevod in nato nastope pihalnih godb, ob 21.30 pa še frizerski in modni delile. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE Da v srcu vašem bi ostale Ob 15. letnici Sovodenjskih deklet Danes, 30. maja, ob 20.45 v Kulturnem domu v Sovodnjah KATOLIŠKA KNJIGARNA - TRAVNIK 25, GORlCA Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige Milana Gregorica Politični ciklon nad Istro ali izjalovljen poskus njene destabilizacij Delo in avtorja bo predstavil prof. JOŽE HOČEVAR O vsebini knjige bo spregovoril tudi avtor sam Danes, 30. maja 1997, ob 18. uri Čtostilna o/f /p. OO na ofoo/uteo Devetaki 2, drž. cesta GO-TS, tel. 0481/78^ Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 CEFTA / AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA Fiat je na vzhodnih tržiščih spet prekosil Volksvvagen Korejska Daewoo gradi na Poljskem nov proizvodni obrat V petih držav Cefte so lani prodali 842.577 motornih vozil, kar je pomenilo kar 40-odstotni porast v primerjavi z letom prej. Ta porast je bil nekaj izrednega, najbrž se ne bo ponovil nikdar vec. Letos v januarju je namreč porast bil 19, 7 odstoten, v februarju pa 19, 4 odstoten, seveda v primerjavi z lanskimi podatki. Morda bodo efektivne številke letos zelo podobne lanskim, seveda Ce pri tem ne uporabljamo odstotkov. Gospodarski položaj se v teh petih državah (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska in Slovenija) izboljšuje. Poleg vsega v teh državah kroži veliko starih avtomobilov, ki so jih v prejšnjih Časih domaCe tovarne izdelovale po zelo podobnih si merilih. »Lakota« po novem avtomobilu je velika. Od blizu vidimo, kaj se dogaja v Sloveniji. Podobno je tudi v drugih državah. Nekatere zahodne tovarne so tam prisotne. Italijanski Fiat je že dolgo let sodeloval s tovarnami na Poljskem. Pred nekaj leti so tam kupili dve tovarni. Enako je s Češko Škodo naredil nemški Volksvvagen. Francoski Renault je danes lastnik Revoza v Novem mestu v Sloveniji. V vseh teh tovarnah sedaj izdelujejo avtomobile zahodne kakovosti. Dolgo let je bil Fiat v teh državah vodilna družba, zahvaljujoč se tovarnam na Poljskem in predvsem prodaji v tej državi. Med petimi ima največ prebivalcev in zaradi tega sorazmerno večji avtomobilski trg, pa čeprav je standard v drugih državah višji. Lani je Fiatu prvenstvo prevzel Volksvvagen, bodisi s svojim golfom kot z novimi modeli češke Škode. V prvih mesecih letos je Fiat spet prvi. V letošnjem februarju je v teh državah bilo prodanih 19.682 fiatovih vozil in samo 17.409 vozil grupe Volksvvagen. Na tretjem mestu je korejski Daevvoo, na četrtem ameriški General Motors s 5.602 prodanima voziloma. Fiat se za ta skok mora zahvaliti predvsem Poljakom, ki so letos februarja kupili kar 34 odstotkov vec vozil kot lani v istem mesecu. Lani so v fiatovih tovarnah na Poljskem izdelali 307.000 avtomobilov, 162.000 jih je šlo v izvoz, Fiat pa je uvozil druge vrste svojih vozil, ter jih na Poljskem vsega skupaj prodal 327.000. Cisti zaslužek je bil 311 milijonov zlotov, kar v lirah pomeni 170 milijard. Nekje v Cefti bo veliko tovarno zgradila korejska Daevvoo. Tu nameravajo izdelati pol milijona avtomobilov letno. Ker tolikšnega števila vozil ne bodo zmogli prodati na področju Cefte, je jasno, da mislijo predvsem na zahodnoevropsko tržišče. Konec koncev bodo te države najbrž že kmalu pristopile v Evropsko unijo. Marko VValtritsch __________SDGZ / SEJA GOSTINSKE SEKCIJE_________ Potrebne nove pobude in prijemi Samo tisti, ki se bodo prilagopdili novim razmeram, imajo možnost razvoja Prejšnji teden se je sestal v gostilni Guštin v Zgoniku odbor gostin-ske sekcije pri SDGZ. Srečanja so se udeležili tudi obrati, ki so na Vinski poti terana in gostinci, ki redno sodelujmo pri promocijskih akcijah Združenja. Pripravlja se namreč skupna pobuda s Konzorci-]em vin Kras, degustaci-]a kraških vin Enokras 97. Po prvi izvedbi na Devinskemg gradu bo ta sedaj na gradu sv. Justa, Ner bodo vinogradnike spremljali gostinci s krasa in mesta z značil-Mrni krajevnimi prigrizki. Nekateri gostinci, ki so bili na prvi izdaji, 2e potrdili udeležbo. Pstlai gostinci, ki bi že-en nasotpiti na Enokra-SP, 97, se lahko še prija-Vljo. Pokličejo naj Cim-Pjej orgnaizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (-. . 362949), saj sodelu-lejo pri pobudi tudi itla- ijanski gostinci in so mesta omejena. Sestanek je nudil priložnost za pregled opravljenega dela in sindikalne probmetike v gostinstvu in turizmu. Vsi posegi v razpravo so bili enoglansi. Zlata doba za krajevne operaterje, trgovce, gostince in povezane sektorje je dokončno mimo. Zato si je treba krepko zavihati rokave in samo obrati, ki se bodo prilgodili novim razmeram in povpraševanju, imajo možnost razvoja in obstanka na tržišCu. Potrebne so promocijske akcije, pri katerih naj sodelujejo vsi zainteresirani osebki na teritoriju za učinkovito ovrednotenje le-tega in reklamizacijo v sosednjih deželah. Nekatere akcije, ki se že izvajajo, npr. ponudbe ob vikendih T For You, nagrada za tuje kupce Trieste City Club, niso dovolj odmevne ali so nezadostno povezane z našim okoljem, zato bi morali spodbuditi nastanek novih. Združenje bi moralo prevzeti vlogo pobudnika. Dobiti pri javnih upravah podporo in sredstva za uresničitev ambicioznih in perspektivnih, tudi skupnih zanimivosti in tradicij, drugih novih in neizkoriščenih področij. Ti inovativni projekti bi lahko pritegnili mlade, pospešili nastanek novih dejavnosti in obogatili obstoječo ponudbo. Kar se zadnje Čase uspešno dela na področju kmetijstva (vinogradništvo, oljkarstvo), naj bi se preneslo na sorodne sektorje gostinstva in turizma. Vsestransko zanimivo srečanje je popestrila predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc Je več dnevou kot klobas. Na predstavitvi je poleg avtorice sodeloval še urednik knjige in založbe Devin Andrej Furlan. Knjiga je poznana, saj so jo že večkrat predstavili, tokrat pa prvič gostincem. Guštinova je izpostavila dva cilja: želela je dokumentirati dragocen in doslej neobdelan izsek krajevnega ljudskega izročila pred izginotjem pričevalcev: še bolj pa si želi, da bi zbrani recepeti ponovno zaživeli v jedilnikih kraških gostiln. Tudi gostinci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so knjigo sponsorizirali, so bili mnenja, da je ta lahko res povod za ponovno odkritje pradavnih receptov, prav tako pa izziv za uporabo le-teh v utečeni gostinski ponudbi, Čeprav mora ta spošto-vatil določene zakonitosti ekonomsko-komerci-alne logike. TEDENSKI KOMENTAR Kaos hromi konkurenčnost Run Fornazarič 1989/90 do leta 1993/94. Globo naj bi Veliki industrijski obrab v Italiji (po statisbCni definiciji pripadajo tej zvr-sb tovarne z veC kot 500 zaposlenimi) že nekaj Časa stalno odpuščajo presežno delovno silo. To se dogaja prakb-Cno v vseh proizvodnih branžah, kot zadnji primer pa navajajo viri industrijsko družbo Galbani, eno izmed največjih, če že ne kar naj večjo italijansko proizvodno enoto s področja mlečnih izdelkov. Vodstvo družbe, ki zaposluje danes okrog 5200 ljudi, je namreč sporočilo sindikalnim organizacijam, da bo v kratkem primorano »odredih mobilnost« za 1200 ljudi. V bistvu gre za njihovo izločitev iz proizvodnih obratov oziroma za obsodbo prav toliko družin na negotovost, pomanjkanje in socialno bedo. Vodstvo Galbani naglasa, da ne more vzdržah konkurence tujih družb in ugotavlja, da delujejo tudi konkurenb v neprimerno boljših proizvodnih pogojih, ker si lahko zagotavljajo potrebne surovine (predvsem seveda mleko) .po občutno nižjih cenah. Predelo-vancem mleka v Nemčiji da je na primer osnovna surovina na voljo po 504, 2 lire za liter, to je po ceni, ki je za kakih 50% nižja kakor v Italiji (772 lir za liter). Glede Francije (kjer je sicer Galbani prisotna prek svoje partnerice Danone), Belgije in še zlasti in še zlasti Nizozemske, kjer je živinoreja zelo razširjena, pa so menda odkupne cene za predelovalno industrijo še ugodnejše kakor v Nemčiji. Kako to, da so odkupne cene za mleko pri hlevu v Italiji kar za 50% višje kakor v drugih državah Evropske unije in kako to, da se italijanski živinorejci kljub temu pritožujejo, da se jim vzreja krav mlekaric danes kot danes sploh ne splača? Apeninski polotok se kajpak ne more pohvalib z mestnimi nižinskimi pašniki, kakršni so na voljo živinorejcem v nekaterih drugih predelih Evrope, in pri nas je iz tržnih razlogov tudi živinorejska tehnika že od nekdaj uravnava tako, da daje prednost vzreji živine za zakol kot pa vzreji krav, selekcioniranih za pridobivanje mleka. Toda razloge za italijanski »gap« je treba po vsej verjetnosti iskati tudi drugje, in sicer tudi »med vrshcami« poročila, ki ga je prav te dni sestavila posebna komisija za ugotavljanje nepravilnosti v zvezi z izvajanjem evropskega pravilnika o proizvodnji mleka. Komisijo je ustanovil minister za kmebjske resuse M. Pinto, in sicer v benutku, ko je Evropska unija naložila Italiji globo, in to v višini kar 3.600 milijard lir, kot kazen za prekoračitev kvote mleka, ki jo je unija dodelila Italiji za čas od kmehjskega leta v obrokih poravnali italijanski živinorejci, ki pa so se kakor znano pred Časom podali na cesto in v znak protesta s svojimi baktorji prekinili promet na več mestih v vseh deželah Severne Italije (tudi pri nas). In medtem ko je komisija skušala ugotovib, kolikšna je dejanska proizvodnja mleka v Italiji in v kolikšni meri je kdo kriv za prekoračitev kvote in torej za odmerjeno globo, je iz Bruslja že prispelo obvesblo o novi denarni kazni, in sicer tokrat za 320 milijard lir, in to za isb prekršek v obdobju 1995 - 96. Kljub vsem svojim prizadevanjem komisija vsaj doselj ni mogla ugotoviti, koliko mleka se vsako leto efektivno proizvaja v Italiji in koliko ga evidentirajo pristojne institucije (na prvem mestu AIMA - Azienda di Stato per Intervenh sui Merčah Agricoli, pa tudi večje organizacije a la Coldireth). Vzporedno s tem ni mogla ugotovib, v kolikšni meri so evropske globe dejansko upravičene. Ugotovila pa je, in tega ni beba bra-b med vrshcami, ker je v poročilu napisano Cmo na belem, da smo na področju mlečne proizvodnje v Italiji že od vsega začetka, se pravi od leta 1983, priča »gorostasnim napakam, slabi administraciji, organiziranim prevaram, pomanjkljivi konboli, ohlapnemu obravnavanju dejanske verodostojnosti izdanih dokumentov...« Človek bi dejal, da smo tu priča novemu škandalu, ki se sicer ne more enostavno primerjah s »tangentopoli«, a ki se nedvomno opira na nekatere izmed njegovih prvin, in sicer toliko bolj, ker je - glej no - prav v benutku, ko je škandal evropskih mlečnih kvot prodrl v italijansko javnost, furanski predsednik Coldireth Michelini odstopil, kar da bi se rad preselil k nekemu svojemu sorojaku na njegovo farmo v Texasu. Hallo boys! Vrli Michelini gre, problemi pa ostajajo. (Craxi docet). NiC Čudnega torej - Ce so stvari okrog mlaCne proizvodnje v Italiji tako zapletene, kakor pravi v svojem poročilu Pintova komisija - da je družba Galbani primorana odrajtati za vsak liter mleka tudi nemajhen ceh za obstoječi mleCni kaos. Jasno je namreč, da je v takih pogojih res težko uspešno tekmovati z drugimi konkurenti. Se težji ceh pa bo nedvomno plačalo tistih 1.200 delavcev, ki bodo tudi zaradi tega kaosa okusili »mobilnost«. Njim in njihovim družinam najbrž ne bo v veliko tolažbo napoved, da se bo rimsko ministrstvo za kmetijske resurse v kartkem uradno preimenovalo v mi-nisbstvu za kmetijske politike... .'SS* 2 j 29. MAJ 1997 v Ul > X valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1667,00 1712,00 nemška marka 981,00 1001,00 funt šterling 2735,00 2790,00 švicarski frank 1174,00 1202,00 belgijski frank 47,02 498,02 francoski frank 288,00 298,00 danska krona 255,00 265,00 nonreška krona 233,00 243,00 švedska krona 213,00 223,00 kanadski dolar 1203,00 1243,00 portugalski eskudo 9,29 10,19 nizozemski gulden 865,00 890,00 avstrjski šiling 138,30 142,80 španska pezefa 11,19 12,29 grška drahma 5,87 6,67 irski šterling 2506,00 2586,00 japonski jen 14,00 14,90 avstralski dolar 1242,00 13125,00 madžarski florint 8,75 11,50 hn/aška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,00 29. MAJ 1997 v Ul 1AH 29. MAJ 1997 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1671,00 1701,00 ameriški dolar 1686,060 nemška marka 983,00 1001,00 EKU 1929,360 francoski frank 288,00 298,00 nemška marka 990,640 nizozemski gulden 866,00 891,00 francoski frank 293,180 belgijski frank 47,22 49,02 funt šterling 2762,270 funt šterling 2713,00 2793,00 nizozemski gulden belgijski frank 880,360 47,980 irski šterling 2505,00 2600,00 španska pezeta 11,693 danska krona 256,00 266,00 danska krona 260,010 grška drahma 5,99 6,59 irski funt 2542,070 kanadski dolar 1202,00 1237,00 grška drahma 6,184 švicarski frank 1176,00 1201,00 portugalski eskudo 9,784 avstrijski šiling 138,48 142,98 kanadski dolar 1223,640 slovenski tolar 10,70 11,10 japonski jen 14,511 švicarski frank 1191,560 - avstrijski šiling 140,740 norveška krona 237,930 švedska krona 218,600 finska marka 328.410 29. MAJ 1997 INDEKS MIB-30: -0,78% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 10.975 -1,39 Montedison 1.042 -0,47 Bca di Roma 1.232 -1,20 Olivetti 499,50 -1,12 Bca Fideuram 4.463 -0,91 Parmalat 2.434 -0,61 Benetton 23.525 + 1,69 Pirelli Spa 3.632 -0,49 Comit 3.371 +1,72 Ras 13.230 -1,15 Credit 2.525 -0,94 Rolo 17.563 -0,88 Edison 8.045 -0,71 Saipem 8.619 -1,75 Fiat 5.620 +0,01 San Paolo To 10.632 -0,14 Generali 29.021 -0,04 Sirti 9.668 -1,75 Imi 15.046 + 1,72 Štet 8.626 -0,67 Ina 2.396 - TIM 5.034 -0,98 Italgas 5.286 -1,60 Telecom ita 4.678 -0,76 La Fondiaria 6.227 -1,92 Mediaset 7.302 -1,48 Mediobanca 9.751 -2,14 Mediolanum 17.079 -2,28 , NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL KOLESARSTVO / DIRKA PO ITALIJI Zmaga Vicenze po podaljških Zasluženo je premagala Napol! Italijan Di Grande v sprintu Tankov zanesljivo v vodstvu Dvanajsta etapa nekoliko bolj razgibana - Napadi na Tonkova - Benin hudo zaostal - Polom Italijana Petita Vicenza - Napoli 3:0 (1:0,1:0) STRELCI: Maini v 20. min., Rossi v 118. min., lanuzzi v 120. min. VICENZA: Brivio, Viviani, Sartor, Lopez, Beghetto, Gentilini (97’ Rossi), Di Carlo, Maini, Ambrosetti (108’ lanuzzi), Murgita, Cornacchini (72’ DTgnazio). NAPOLI: Taglialatela, Bogosjan, Ayala, Baldini, Milanese, Crasson (97’ Panarelii), Bordin (62’ Aglietti), Longo (72’ Altomare), Pecchia, Caccia, Espo-sito. SODNIK: Braschi iz Prata. IZKLJUČEN: Caccia (92). VICENZA - Vicenza je sinoči na povratni finalni tekmi premagala Napoli po podaljških s 3:0 in je tako osvojila letošnji italijanski pokal, ki ji omogoča tudi igranje v pokalu evropskih pokalnih zmagovalcev. Na prvi tekmi v Neaplju so zmagali varovanci trenerja Montefusca z 1:0. Vicenza je tako v svoji 95-letni zgodovini prvič posegla po tem pokalu. Sinočnja zmaga moštva trenerja Gui-dolina je povsem zaslužena, čeprav je Napoli nudil gostiteljem močan odpor. Vicenza je povedla v 20. minuti z Mai-nijem, potem ko neapeljski vratar Taglialatela ni zadržal žoge. Domačini so skušali stanje podvojiti, toda Napoli je bil pazljiv v obrambi predvsem z Bogo-sjanom in Milanesejem. Gostitelji so v drugem polčasu sicer stalno imeli pobudo v svojih rokah, toda niso uspeli doseči drugega gola. Verjetno do odločilnega trenutka je prišlo takoj na začetku prvega podaljška, ko je gostujoči napadalec Caccia s komolcem udaril domačega branilca in je bil povsem upravičeno izključen. Neaplejčani so tako ostali v desetih. Hrabro so se borili skoraj do konca drugega polčasa. Dve minuti pred iztekom srečanja in ko je že vse kazalo, da bosta ekipi za določitev zmagovalca morali izvajati enajstmetrovke, je Rossi dosegel drugi gol in s tem tudi prislužil svoji ekipi pokal. Po tekmi je policija ostro posegla na tribune, kjer so bili Napolijevi navijači, ki so skozi vso tekmo metali na igrišče petarde in druge predmete. Srečni zmagovalec Di Grande (AP) VARAZZO - Italijan Giuseppe di Grande (Mapei) je zmagovalec 12. etape kolesarske dirke po Italiji. Na 212 kilometrov dolgi progi med La Spezio in Varazzom je bil najmočnejši v Sprintu peterice vodilnih kolesarjev. Skupno vodstvo je obdržal Rus Pavel Tonkov, ki je prišel v cilj v zasledovalni skupini z zaostankom 12 sekund. V drugi skupini šestih kolesarjev sta bila tudi drugo in tretjeuvrščeni v skupni razvrstitvi Francoz Luc Leblanc in Italijan Ivan Gotti. Včerajšnja etapa je bila le nekoliko bolj razgibana kot prejšnje. Leblanc in Gotti sta namreč skušala na lažjih vzponih pobegniti Tonkovu, ki pa ju je naposled dohitel. Spet pa je zaostal eden izmed favoritov tega Gira, Rus Jevgenij Berzin, ki je privozil v cilj z več kot tremi minutami zamude. Pravi polom pa je doživel Italijan Roberto Petito, ki je po včerajšnji etapi zdrknil celo na 79. mesto in sedaj zaostaja z več kot 15 minutami zamude. VRSTNI RED 12. ETAPE: 1. Giuseppe Di Grande (Ita) 5:47:14 s poprečno hitrostjo 36, 798 km na uro, 2. Marcos Serrano Rodri-guez (Spa); 3.Elaexandre Chefer (Kaz); 4. Axel Merckx (Bel); 5. Leonardo Liepoli (Ita), 6. Wladi-mir Belli (Ita) po 12 sek.; 7. Giuseppe Guerini (Ita); 8. Luc Leblanc (Era); 9. Ivan Gotti (Ita); 10. Pavel Tonkov (Rus) itd. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Pavel Tonkov (Rus) 49 ur 34 minut 40 sekund; 2. Luc Leblanc (Era) po 41 sek.; 3. Ivan Gotti (Ita) po 1:07; 4. Andrea Noe (Ita) po 1:49; 5. Leonardo Piepoli (Ita) po 2:37; 6. Alexandre Chefer (Kaz) po 2:49, 7. Paolo Sa-voldelli (Ita) po 2:51; 8. Giuseppe Di Grande po 3:38, 9. Gilber-to Simoni po 3:56; 10. Giuseppe Guerini (vsi Ita) po 3:58. Danes bo 13. etapa Varazze -Cuneo (145 km). NOVICE Favoritinje uspešne PARIZ - Prva teniška igralka sveta Švicarka Martina Hingis je na odprtem prvenstvu Francije v tenisu na igriščih Roland Garros v Parizu v drugem krogu premagala Italijanko Glorio Pizzichi-ni s 3:6, 6:4 in 6:1. Tretja nosilka Američanka Monika Seleš ugnala Francozinjo Sarah Pitkovv-ski s 6:3 in 7:5. Seleševa bo v nadaljevanju igrala z boljšo iz dvoboja med Francozinjo Nathalie Tauziat in Američanko Venus VVilliams. Med moškimi je enajsti nosilec Spanec Albert Costa šele po hudem boju ugnal Romuna Andrea Pavela s 6:1, 4:6, 0:6, 6:3 in 6:4. Rezultati, moški, drugi krog: Bruguera (Spa/16) -Van Scheppingen (Niz) 6:2, 6:3, 6:3, Costa (Spa/11) - Pavel (Rom) 6:1, 4:6, 0:6, 6:3, 6:4, Blanco (Spa) - Gustafsson (Sve) 6:4, 4:6, 6:4, 7:6 (7:1), Korda (Ceš) - Costa (Spa) 6:3, 7:5, 6:4, Fer-reira (JAR) - Carretero (Spa) 7:6 (7:4), 4:6, 6:1, 2:6, 6:4; Boetsch (Era) - Ondruska (JAR) 6:3, 6:2, 6:1, Larsson (Sve) - Mantilla (Spa/10) 6:2, 6:4, 3:6, 6:3. Zenske, drugi krog: Hingis (Svi/1) - Pizzichini (Ita) 3:6, 6:4, 6:1, Seleš (ZDA/3) - Pitkowski (Era) 6:3, 7:5, Sanchez (Spa/6) - Sugiyama (Jap) 6:3, 6:1, MJ Femandez (ZDA/12) - Glass (Nem) 6:1, 6:0, Farina (Ita) - Begerovv (Nem) 6:4, 6:2. O medaljah Evropejci med seboj KUMAMOTO - Polfnalna para na 15. svetovnem rokometnem prvenstvu za moške v japoskem Kumamotu sta Rusija - Francija in Švedska -Madžarska. Evropske reprezentance bodo torej med seboj odločale o nosilcih medalj na letošnjem SP. Francozi so v četrtfinalu izločili tihe favorite prvenstva Egipčane z 22:19 (13:8), evropski prvaki Rusi pa so visoko z 32:15 (16:6) odpravili Južno Korejo. Moštvo okoli Vladimirja Maksimova je v sedmem nastopu na SP zabeležilo sedmo zmago in je pred nadaljevanjem prvenstva najbližje naslovu. Najbolj dramatično je minilo srečanje med olimpijskimi podprvaki Švedi in drugim moštvom z zadnjega svetovnega prvenstva Španijo. Srečanje se je končalo z 28:24 za Švede, pred tem pa je bilo ob polčasu izenačeno 12:12, ob koncu rednega dela 21:21 in po prvem podaljšku 23:23. V dvoboju "outsiderjev" med Madžarsko in Islandijo so bili s 26:25 (14:11) boljši Madžari, ki so zanesljivo največje presenečenje prvenstva, saj nanje ni nihče resno računal. (STA) Ronaldo: Lazio ali Inter? RIM - Brž, ko se je razširila vest, da je Ronaldo prekinil pogajanja z Barcelono in da odhaja v milanski Inter, se je z novo ponudbo baje spet oglasil Laziov predsednik Cragnotti. Toda njegov kolega pri Interju Massimo Moratti ohranja mirno kri in je prepričan, da bo mladi brazilski as naposled pristal v Milanu. »Toda ne bo nobene dražbe. Naša ponudba je jasna in znana, ne bomo je spreminjali,« je poudaril Moratti, ki pa pravi, da so pogajanja zapletena in bodo trajala še nekaj časa.* KOŠARKARSKA NBA LIGA / 2E PETIČ V TEM DESETLETJU Chicago prvi finalist CHICAGO- Košarkarji Chicago BuUs so v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA premagali Miami Heat s 100:87. Branilci naslova iz Chicaga so se še petič v tem desetletju uvrstili v veliki finale NBA, saj so slavili s 4:1 v zmagah. V finalu se bodo biki pomerili z zmagovalcem zahodnega finala med Houstnom in Utahom. Letošna zaključna serija NBA se bo v primem zmage Utaha začela že v nedeljo. Ce bosta ekipi v obračunu zahodnega dela lige igrali še sedmo tekmo, pa se bo finalni del NBA pričel 4. junija. Na peti tekmi Chicaga in Miamija je bil ponovno najboljši Michael Jordan z 28 točkami. Ker si je Šcottie Pip-pen že v sedmi minuti zvil gleženj in dvoboja ni mogel nadaljevati, je bila potrebna velika pomoč igralcev, ki niso v startni peterki. Ti so svoje naloge dobro opravili in skupaj zadeli 33 točk Hrvat Toni Kukoč je kljub težavam z nogo prispeval osem točk imel je sedem podaj in šest skokov. Za nameček pa je bil center bikov Luc Longley v neposrednem dvoboju s 14:13 v koših boljši od Alonza Mouminga (oba na sliki AP), ki ima pogodbo za 100 milijonov ameriških dolarjev. Longley, ki je imel tudi tri blokade več (6:3), je bil na prejšnjih tekmah v Moumin-govi senci in praktično neopažen, tokrat pa je prisilil zvezdnika Miamija v osem napak, po katerih je prišla žoga v posest bikov. V ekipi Miamija, H je v petih tekmah zadela le 393 točk (78,6 na tekmo, kar je najslabša serija v končnicah te ekipe), je bil najučinkovitejši Tim Hardaway (27). Jordan na četrti tekmi v prvih 14 metih ni zadel niti točke. Dan pred tem naj bi se sproščal v igri golla in zlobni jeziki so po porazu njegove ekipe trdili, da naj bi bil prav to razlog za njegov slab učinek. Na peti tekmi je Jordan v prvi četrtini zadel 15 točk, po izjemnem začetku pa je zgrešil 16 od zadnjih 21 metov. S tem je, nenamenoma sicer, dokazal, da golf le ni bil poglavitni razlog za slabe mete. Jordan, za svoje nastope je letos dobil 30 milijonov dolarjev, je hkrati zagrozil, da bo končal svojo kariero, če uprava bikov ne bo podaljšala pogodbe s trenerjem Philom Jacksonom. (STA) NOGOMET / PO FINALU LIGE PRVAKOV Obvestila Bettega jezen, Nemci evforični, Platini trezen MUNCHEN - V Juventusovem taboru poraza v finalu Lige prvakov proti Borussii niso zlahka prebavili, dobršen del krivde pa so zvalili na madžarskega sodnika Puhla. Najbolj vnet zagovornik te teze je bil podpredsednik kluba Roberto Bettega: »Izgubili smo proti moštvu, ki ima za sabo močnejšo zvezo kot mi,« je po tekmi jezno izjavil Bettega in celo svetoval svojim kolegom, naj nehajo kritizirati italijanske sodnike in njihovega mentorja Paola Casarina. »V tujini lahko spoznamo, kako kvalitetni so naši sodniki,« je svojo ugotovitev podprl Bettega. Trener Marcello Lippi je bil v svoji oceni bolj trezen in umirjen, čeprav je bil tudi on kritičen do Puhla. »Tekmo so odločile epizode in naši igralci niso bili vedno na pravem mestu. Sploh nismo bili slabši od Nemcev in nekatere sodnikove odločitve so nas oškodovale, pa tudi sreča nam je obrnila hrbet. Vendar nočem tarnati. Naša sezona je bila kljub temu porazu izredno uspešna,« je dejal Juventusov trener. Turinčani so se še posebej razburjali zaradi dveh dogodkov: domnevnega prekrška nad Jugovičem v kazenskem prostoru takoj na začetku tekme in razveljavitve Vierijevega gola. »Enajstmetrovka je bila čista,« je dejal Jugovič. »Žoge sem se z roko dotaknil popolnoma nehote,« je pribil Christian Vieri. V taboru Borussie je bilo ozračje evforično, saj je le malokdo verjel v zmago dortmundske-ga moštva. »To je bila zmaga složnosti in požrtvovalnosti, Riedle pa je napadalec svetovnega formata,« je dejal trener Hitzfeld. S posebnim zanimanjem je srečanju sledil nekdanji francoski as Michel Platini, ki je z Ju-ventusom pred trinajstimi leti doživel v Atenah v finalu proti Hamburgu podobno hladno prho. »V nogometu ne zmaga vedno najboljši. Ju-ventus je bil boljši od Borussie, Peruzzi se žoga ni dotaknil, a je žogo kljub temu trikrat pobral iz svoje mreže,« je povedal popularni Michel, ki pa absolutno ni podprl Juventusovih kritik na račun sodnika. Oglasil se je kajpak tudi Casarin, M je takoj izkoristil priložnost, da bi se malce pohvalil. »Puhla ne bom ocenjeval, toda jasno je, da na teh tekmah razlika med tujimi in našimi sodniki vedno pride na dan. Mi smo tehnično in fizično boljše pripravljeni. Garamo desetkrat več kot ostali, naši sodniki so vajeni biti pod pritiskom.« Toda Puhi je vendarle sodil na finalu svetovnega prvenstva! »Res je, a to je bilo v Ameriki, poleg tega pa leta minevajo za vse. Sicer pa vsakdo lahko naleti na slab dan,« je še dejal Casarin. »Puhi je najboljši sodnik na svetu!«Kdo to pravi? Interjev predsednik Moratti! SZ SLOGA prireja odbojkarski tečaj za fante letnikov ° do ’90 in deklice letnikov '85 do ’90, ki bo na Opčinah od ponedeljka 16. do srede 25. ju-nija od 9. do 16:30. VkluCeno je tudi kosil0 1 restavracijah Veto in Rino. Vpisovanja U informacije lahko dobite na uradu ZSSDL S. Francesco 20, od 8. do 16. ure, tel. 63562 Vpisovanje bo možno tudi neposredno v telo vadnici na Opčinah ob začetku tečaja. SK KRAS - odsek za rekreacijo organizira tečaj tenisa za osnovnošolske srednješolske otroke ter odrasle rekreativce-Za vpisovanje in informacije pokličite v t ništvo društva, tel. 229477 v dneh: p°n® deljek, od 9. do 12. ure, Četrtek, od 17. do 1 ure in petek, od 9. do 12. ure. PLAVALNI KLUB BOR vabi vse elane na sklepno tekmovanje se ne, ki bo jutri, 31. maja 1997, v bazenu P Al turi v Trstu z začetkom ob 15. uri. RazP vanje od 14.30 dalje. Nagrajevanje bo v Bo vem športnem centru ob 17.30. YC CUPA d0 prireja tečaje jadranja za otroke od 23. 6-4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1- 8‘ ? vvindsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21-do 26. 7. Za informacije in vpisovanja tele nirati na 040/299858 ob sobotah od IB-O® . 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.0° 14.00. TPK SIRENA , d„ prireja tečaje jadranja za otroke od 16-6-27.6. in od 7.7. do 18.7. Informacije in vpj^ vanje na sedežu kluba v Miram arskem voredu 32 ah po tel. in faxu 422696 ob P° deljldh in Četrtkih od 18. do 20. ure. KOŠARKA / JUTRI V ŽTARANCANU Domovci za prestop v C2 ligo Začetek srečanja bo ob 19,30 Jutri, v soboto, bo padla odločitev, orožje proti temu nasprotniku čvrsta in kdo bo končni zmagovalec v košarkar- agresivna obramba. Na obrambi bomo ski D ligi in si bo s tem prislužil pravico gradili našo igro in v ta igralni element napredovanja v C2 ligo. Po 30 napornih zelo zaupan. Vse ostalo bo postransko, kolih, to je skoraj 9 mesecih tekem, sta Res je, na takih srečanjih je potrebno tu-tako Dom Agorest Rob Roy kot Santos di malo sreče, toda ponavljam: vse bo končala ligo s 50 točkami, torej le s peti- odvisno od naše obrambe.« mi porazi. Oba bi si zaslužila napredo- Katerega Santosovega posameznika vanje, po pravilniku pa je lahko zmago- pa se najbolj bojiš? valeč v skupini le eden, torej... »Verjetno je Pitacco le močnejši od Domovega trenerja Livia Semoliča ostalih v tej ekipi,.toda vsa ekipa je zelo smo vprašali, kako se ekipa pripravlja izkušena in predvsem umirjena v svoji na ta odločilen spopad s Santosom? igri. Z našo agresivnostjo moramo do »Najprej bi poudaril, da ne posluša- sed to, da bo njihova igra bolj živčna, mo raznih glasov in govoric, ki pravijo, prenagljena.« da smo že v C2 ligi, saj bo prišlo do Seveda računate na pomoč na-reorganizacije prvenstev. Edina naša, vijačev? tako za igralce kot zame, je osredotoče- »Številna prisotnost navijačev na trt- na na sobotno tekmo. To je velik izziv bunahbo za vso ekipo v veliko pomoC. za vse, saj bo po 40 minutah padla od- Ve se, kako so navijati na takih tekmah ločitev o zmagovalcu v tej ligi.« pomembni. Zato upam, da bomo tudi 2e dvakrat ste se v tej sezoni srečali s tokrat računali na njihovo 'dragoceno Santosom. Obakrat ste tudi izgubili. Ka- pomoč.« tero taktiko boste ubrali, da boste lahko Srečanje v Starancanu med Domom premagali tega nasprotnika? Agorest Rob Roy in Santosom bo ob »Mislim, da je našo glavno taktično 19.30. TRIESTE TRST BRIONI 1997 TRK CNT SIRENA TS YC VEGA PULA Danes ob 20. uri start v Barkovljah Mednarodna regata Trst - Brioni, ki jo prirejata TRK Sirena in JK Vega iz Pulja, ob sodelovanju Turistične ustanove Vodnjan, sodi gotovo med naše najodmevnejše jadralne prireditve sploh. Letos bo na sporedu že 12. izvedba in za to prireditev so se organizatorji še posebno temeljito pripravili. Za udeležence so zares poskrbeli, da bi imeli najboljše pogoje za regato. Ze s samim vpisom Čaka udeležence lepo presenečenje: vsako posadko Čakajo lepa darila (priložnostna ura, majčka in drugi pokloni). Start bo drevi ob 20. uri v Barkovljah izpred Si-reninega sedeža in regata se bo odvijala na ruti od Barkovelj do Fažanskega kanala in Brionov. Prve jadrnice naj bi priplule že jutri zgodaj zjutraj (seveda bo to odvisno od vremenskih pogojev). Druga regata bo v nedeljo okoli Brionskega otočja s startom ob 8. uri in ciljem pred Brionsko luko. Za obe regati so predvidene bogate nagrade. Najbolje uvrščena jadranica bo prejela pokal Marina Veruda, pokal Sirena pa bo dobila najbolje uvrščena jadrnica v najštevilnejšem razredu. Nagrade bodo dobili prvi trije uvrščeni v vsakem razredu z več kot petimi udeleženci. Bogate bodo tudi nagrade za drugo regato (pokal Brioni - Regata prijateljstva in pokal Vega). Pokal prijateljstva bo dobila jadranica, ki se je najbolje uvrstila na obeh regatah, pokal istrske županje pa bo prejela jadrnica v najštevilnejšem razredu, ki se je najbolje uvrstila na obeh regatah. Do včeraj ob 21. uri se je prijavilo 35 posadk in , danes je pričakovati najmanj še 10 novih vpisov, tako da bodo letos najbrž presegli dosedanji rekord (lanski s 40 udeleženci). JNOGOMET / DEŽELNI POKAL_ ODBOJKA / 2 ŽENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM Gaja na »svoji« travi Za združeno nogometno ekipo najmlajših Gaje je letošnja sezona polna zadoščenj. Premočno so zmagali v pokrajinskem prvenstvu, uveljavljajo se na kakovostnih turnirjih, v nedeljo pa se bo zanje zaCelo novo, pravo »miniprvenst-vo« med zmagovalci posameznih pokrajinskih faz, veljalo pa bo za deželni pokal. Poleg naših nogometašev nastopajo še ekipe Ca-stionese, Aris San Polo, SanfOdorico, Savorgnese in Povoletto. Ekipe se bodo med sabo pomerile po siste- mu vsak proti vsakemu, tako da bo prvenstvo trajalo kar pet kol. Gaja se bo v prvem kolu pomerila z ekipo Castionese, pravo poslastico pa pomeni dejstvo, da se bo srečanje odvijalo na travnatem igrišču Gajinega športnega centra na PadriCah. Prenovljena zelena površina, ki jo Gajini odborniki že drugo leto skrbno negujejo, bo tako doživela svoj neuradni krst Tekma bo v nedeljo, s pričetkom ob 18. uri. Pari prvega kola: Savorgnese - Aris San Paolo; Gaja - Castionese, SanfOdorico je prost. (d.gr.) Slogašice napredovale že po zmagi v polfinalu Alturo še drugič ugnale - Finalna tekma le za prestiž ODBOJKA / 2. ZENSKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM Multiservice na končnem 4. mestu Pro Romans - Multi-®ervice 2:3 (9:15, 16:14, 15:12,12:15,16:18) MULTISERVICE: Car-^ra, Benedetti, Cettul, 'hsintin, Batistič K. in •»Sfiligoj, Prše, Cemic. Ekipi Multiservica je UsPel° zmagati tudi Zadnjo prvenstveno tek-1110■ ta pa je bila najbrž jtajbolj napeta v sezoni. 6 v prvem setu so bile aSe bistveno boljše od Nasprotnic, v ostalem elu tekme pa je vladalo . iko ravnotežje. Ome-lmo lahko, da je v dru-8em setu Multiservis vo-1 že s 13:9, v tretjem Pa z 8:0. Y Četrtem setu je asim uspelo ugnati na-Protnice le v končnici, ako da je odločitev Pfešla na tie break. Nkaj so začele do-acinke mnogo bolje in P°Vedle s 6:1 in 8:9 na re.Co pa je prišlo do preobrata in rezultat je bil 9:8 za naše. Na 14:12 so imele naše dve zaključni žogi, zmaga pa je prišla šele pri 18. toda. Omeniti je treba, da je ob odsotnosti trenerke na klopi zelo suvereno vodila ekipo na igrišCu Monica Carrara, ki je bila tudi najbolj učinkovita v napadu. (LP.) Ostali izidi: Corridoni - Torriana 3:1, Farra -Ronchi 3:0, Lucinico -Fossalon 3:0, Staranza- no - Villesse 3:1. KonCni vrstni red: Caffe Morocco Lucinico 40, Corridoni 36, Farra 32, Multiservice 22, Fossalon, Torriana in Lib. Gorizia, Staranzano in Pro Romans 10, Villesse 8, Ronchi 0. Altura - Sloga 1:3 (15:12, 6:15, 8:15,5:15) SLOGA: Canziani, Cauter, Ferlu-ga, Gregori, Sossi, Strajn, Žagar Slogina ekipa je napredovala v prvo divizijo. Na dobri poti, da dosežejo ta uspeh so bile slogašice že prejšnji teden, ko so v prvi finalni tekmi gladko odpravile Alturo. V sredo zvečer pa so svojo premoč Se potrdile in z enakim rezultatom zmagale tudi v gosteh. Tudi tokrat je Sloga izgubila prvi set, v katerem je Altura takoj visoko povedla z 8:1. Naše igralke so nato reagirale, svoje nasprotnice dohitele, Altura pa si je spet priborila rahlo prednost. Sloga je nato zopet izenačila pri 12. točki, vendar so bile domačinke v končnici prisebnejše. V drugem setu pa se je stanje povsem spremenilo. Slogašice so takoj prevzelo iniciativo in vse do konca tekme vsiljevala svoj ritem in svojo igro, tako da je srečanje potekalo le v eno smer. Že po osvojenem drugem setu je bilo jasno, da bo napredovala Sloga, ki bi kljub morebitnemu porazu imela boljši količnik v točkah. Igralke pa so kljub temu hotele zmagati, kar jim je brez težav tudi uspelo. Napredovanje v prvo divizijo pa je tudi povsem zasluženo, saj je Sloga že med rednim delom v svoji skupini zasedla prvo mesto. Naše igralke Čakata zdaj še dve tekmi z ekipo Prevenire, ki pa sta zgolj prestižnega značaja. (Inka) NOVICE Mladinini rolkarji v Feltrah V nedeljo bo 18 rolkarjev kriške Mladine tekmovalo v Feltrah na 1. preizkušnji za italijanski pokal v ravnini. Naši predstavniki imajo dobre možnosti, da posežejo po zmagah ah vsaj po visokih uvrstitvah v raznih kategorijah. Tu so predvsem David Bogateč in Guido Masiero ter Eros Sullini, Ana Košuta, Veoronika Bogateč in Mateja Paulina. Naš prapor 2. v Marianu Po napredovanju v D figo so odbojkarji Našega pra-porja pred dnevi sodelovali še na turnirju Intrepi-de iz Mariana in se uvrstili na končno 2. mesto. Naš prapor je bil vključen v skupino s Turriacom in Cormonsom. Oba ta nasprotnika, ki sta bila trd oreh tudi v prvenstvu, je premagal z 2.T in se uvrstil v finale, v katerem se je pomeril s Torriano, ki je bila v drugi kvalifikacijski skupini boljša od Mosse in Mariana. V finalu je Torriana zmagala s 3:1, treba pa je reti, da so za šesterko iz Gradišča nastopili tudi štirje igralci prve ekipe iz C2 lige, do zmage pa jim je res po nepotrebnem pomagal tudi glavni sodnik z nerazumljivimi odločitvami, ki so razburih celo nevtralne gledalce. Pred koncem bo Naš prapor sodeloval še na Memorialu Golob, ki bo v začetku junija v Štandrežu. Na tem turnirju se bodo med sabo pomerili štirje zmagovalci prvenstev 1. divizij v FJK. »Eviva minibasket«: sklepna prireditev Pred kratkim je bil vsportni palači Calvola v Trstu zaključni del turnirja »Eviva il minibasket«, ki ga je priredil tržaški pokrajinski odbor minibasketa in ki je trajal od novembra lani vse do aprila letos. Pred številno publiko se je predstavilo kar 24 ekip, skupno 250 dečkov in deklic. Organizator je vse minikošarkarje porazdelil v mešane skupine po manjših igriščih, kjer so v poldrugi uri vsi prisotni lahko večkrat odigrali eni prod drugim v formuh 3:3. Ob koncu so vsi prisotni poleg kolajne prejeli lepa darila, predvsem pa so lahko vzpostavili nove prijateljske stike z igralci drugih društev. Od slovenskih ekip so bili prisotni Bor La nuova edile z dvema ekipama in Kontovel, medtem ko so bili odsotni poletovci in Brežani, ki so tudi nastopili na tem organizacijsko uspešnem turnirju. Tudi za naše minikošarkarje se tako sezona počasi izteka. Na vrsti je še nagrajevanje turnirja za najmlajše, ki bo 7. junija na igrišCu Libertasa. Vsi pa že pričakujejo tradicionalni košarkarski kamp, ki ga organizira SD Polet in bo tudi letos na igrišCu prosvetnega doma na Opčinah od 23. do 28. junija. Torej vsi mladi (ne samo minikošarkarji) so seveda vabljeni, da se kampa množično udeležijo. (Mat) 11. memorial S. Čevdek V ponedeljek se je zaCel 11. memorial Simon Cev-dek v malem nogometu na Peci, na katerem nastopajo 4 ženske in 8 moških ekip. Zenske ekipe (Gabrje, Rupa PeC, Sovodnje, Standrež) so že odigrale polfinalni del in v ponedeljek bosta na vrsti finalni srečanji. Moški turnir se je začel v torek. Dosedanja izida: Rupa PeC - Doberdob 5:3, Sovodnje - Dol Poljane 9:1, danes: Standrež - Steverjan, torek: Vi-pacco - Vrh. GORICA / 2. DEL OSNOVNOŠOLSKEGA ŠPORTNEGA DNE V KuHumem domu nastopilo 172 otrok prvih treh razredov FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA GORICA Osnovne šole obeh ravnateljstev na Goriškem -172 učencev osnovnih šol 0. Župančič (Gorica), P. Voranc (Doberdob), F. Erjavec (Standrež), P. Butkovič (Sovodnje), J. Abram (Pevma), A. Gradnik (Standrež), L. Zorzut (Plešivo), Vrha in Pomjana se je pred dnevi zbralo na športnem dnevu v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Učenke in učenci 1. in 2. razredov so se preizkusili v poligonu. Vijugali so med ovirami, se kotalili po blazinah, plazili pod gred, preskakovali iz obroča v obroč, metali žogo v »koš« in hitro stekli na cilj. Učenci 3. razredov so se pomerili v igri med dvema ognjema. Vzdušje je bilo športno in prav vsi udeleženci se bodo spominjali tega dne, še zlasti tisti, ki so prejeli medalje iz rok naše jadralke Arian-ne Bogateč, kateri se organizator zahvaljuje za udeležbo pri nagrajevanju in za prijetni nagovor. Zmagovalci turnirja so prejeli v dar pokal, ki jim ga je izročila ravnateljica Mirka Bralni. Zahvala gre tudi vsem učiteljem, ki so pomagali tako pri meritvah, kot tudi pri bodrenju otrok. Nasvidenje naslednje leto! Rezultati Deklice 1. razred 1. Mateja Fajt (Abr.) 29, 2; 2. Valentina Sivec (Rom) 31, 8, 3. Harjet Antonič (But) 34, 2, 4. Ilaria Černič (Erj) 34, 4, 5. Romi-na Cijan (But) 34, 4; 6. Maja Devetak (But) 35, 3, 7. Ilenija Brajnik (Zup) 35, 3; 8. Lara Prinčič (Grad) 36, 8; 9. Daniela Vižintin (Vor) 36, 9; 10. Jerica Klanjšček (Zup) 36, 9; 11. Anna Roversi (Zup) 38, 5; 12. Alenka Spazzapan (Zup) 38, 8; 13. Alessia Zangrando (Zup) 39, 2; 14. Nicol Turri (Erj) 39, 5; 15. Giulia Braida (Rom) 40; 16. Sara Baglieri (Rom) 43. Dečki 1. razred 1. Mattia Namor (Zup) 27, 7; 2. Jan Černič (Vrh) 28, 4; 3. Francesco Ivone (Zup) 29, 4; 4. Stefan Pe-tejan (But) 29, 6; 5. Slaviša Brankovič (Erj) 29, 6; 6. Patrick Fiorinelli (Vor) 30, 6; 7. Sanel Redzic (Zup) 30, 7; 8. David Croselli TRST Kulturni dom SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 30., ob 19.30 v Celju. Ponovitev Se jutri, 31. t.m. Gledališče Verdi Pomladna simfonična sezona 1997 Danes, 30. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo 1. junija ob 18. uri (red B) koncert orkestra gledališča Verdi, Dirigent Georg Mark, solist violinist Franco Gulli. Na programu Nieder, Busoni, Brahms. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722298 ali 6722299). Matineje V soboto, 31. maja ob 11. uri, koncert Filar-monikov gledališča Verdi; dirigent Severine Zannerini. Na programu Haydn in Mozart.. Ponovitev 1. junija ob 11. uri. Gledališče Rossetti Danes, 30. t.m., ob 20.30 bo na sporedu mu-sical Alexandra Brefforta »Sladka Irma«, glasba Marguerite Monnot, režija Antonio Ca-lenda. Nastopajo Daniela Giovanetti, Fabio Camilli, Paolo Triestino in Gian. Predstava v abonmaju: odrezek 4 rdeč. Naša jadralka Arianna Bogateč z nagrajenci (Vor) 31,1; 9. Luka Sancin (Zup) 31, 3; 10. Gabrijel Zavadlal (Erj) 31, 5; 11. Ruben Hoban (Erj) 31, 6; 11. Martin Devetak (Vrh) 31, 6; 13. Albert Vončina (Abr) 31, 9; 13. Nikolas Ju-retic (Zor) 31, 9; 15. Filip Princi (Abr) 32, 3; 16. Michael Turus (Abr) 32, 4; 16. Alan Cadez (Vor) 32, 4; 18. Aleš Kodrič (Abr) 32, 6; 19. Peter Giovarmini (Vor) 32, 7; 20. Gegor Černič (Zup) 33; 21. Luca Brumat (Vrh) 33, 1; 21. Miro Černič (Rom) 33, 1; 23. Enrico Menon (Zup) 33, 8; 24. Vannick Pozzo (Vor) 34; 25. Federico Gre-co (Zup) 34, 2; 26. Jacopo Mucci (Erj) 34, 8; 27. Mattia Mozetič (Erj) 34, 9; 28. Aljaž Srebrnic (Zor) 35, 6; 29. Martin Persolja (Abr) 36, 5; 30. Gabriele Jarc (Rom) 36, 9; 31. Aram Klanjšček (Zup) 37, 3; 32. Erik Graziani (Abr) 37, 4; 33. Peter Perše (Abr) 38, 5; 34. Matteo Carlesso (Zor) 38, 7; 35. Ivan Černič (Zup) 39, 4; 36. Alex Jakin (Zup) 41; 37. Miro Gradnik (Zor) 43, 2; 38. Manuel Butkovič (But) 43, 6; 39. Allen Visintin (Zup) 44; 40. Tomas Peric (Zup) 46, 1; 41. Aaron Podversic (Zup) 1, 43. Deklice 2. razred 1. Tjaša Corva (Zup) 25, 4; 2. Ivana Nanut (Erj) 27, 2; 3. Francesca lancig (But) 27, 3; 4. Ambra Makuc (Erj) 27, 7; 5. Karen Ulian (Vrh) 27, 8; 6. Carol Frandoli (Erj) 28, 1; 7. Lo-redana Perdec (Erj) 29, 1; 8. Valentina Sivilotto (Zup) 29, 9; 9. Tina Fran- dolic (Vor) 30, 1; 10. Pa-mela Perdec (Erj) 30, 9; 11. Tania Petroni (Vor) 31, 2; 12. Petra Pavšič (Zup) 32; 13. Sara Stella (Zup) 32, 4; 14. Deborah Stocca (Rom) 32, 4; 15. Roberta Ressi (Erj) 32, 6; 16. Tania Lau-rentig (Vor) 32, 7; 17. Mar-lenka Petejan (Zup) 25, 4; 18. Fabiana Torroni (Erj) 32, 9; 19. Noemi Cristiani (Zup) 33; 20. Anja Petrovčič (Zup) 33, 6; 21. Rebeka Bernetič (Erj) 33, 7; 22. Katja Coceani (Zup) 33, 8; 23. Irene Costariol (Vor) 33, 8; 24. Greta Beu-ciar (Abr) 34, 4; 25. Lara Bressan (Zup) 35, 1; 26. Alenka Tomšič (But) 35, 9; 27. Elisabet Gergolet (Vor) 36, 2; 28. Tamara Suligoi (Grad) 38, 4; 29. Tanja Tomas (Vor) 38, 6; 30. Dana Morgut (Abr) 43, 6. Dečki 2. razred 1. Marco Braini (Grad) 24, 7; 2. Elija Fajt (Abr) 25, 5; 3. Manuel Devetak (But) 26,4; 4. Sandi Gej (Erj) 26, 8; 5. Erik Cevdek (But) 26, 9; 6. Diego Furlan (Abr) 29, 2; 7. Maro Gregori (Zup) 29, 6; 8. Gregor Nanut (Erj) 29, 8; 9. Michele Novosel (But) 30, 1; 10. Juri Klanjšček (Abr) 30, 1; 11. Juri Devetak (Vrh) 30, 3; 12. Zacaria Colja (Gra) 30, 4; 13. Mauro Galiussi (But) 30, 6; 14. Tadej Lan-go (Gra) 31; 15. Tomaž Pahor (Abr) 32, 1; 16. Julijan Černič (Vrh) 32, 5; 17. Sebastian Valentinčič (Abr) 33, 2; 18. Robert Ba-stiani (Vor) 33, 4; 19. Leonardo Fomasari (Abr) 33, 4; 20. Ivan Fabiani (Zor) 33, 4; 21. Valentin Radinja (Abr) 33, 6; 22. Matevž Cotar (Zup) 33, 8; 23. Luca Riaviz (Erj) 34; 24. Ame-deo Borghes (Zup) 34, 5; 25. Denis Corsi (Abr) 40, 1; 26. Marco Castellani (Zup) 42, 2. Med dvema ognjema ZUPANČIČ (2. skupini): Dimitri Brandolin, Sterfano De Monte, David Škorjanc, Nicolo Spadati, Jan Tratnik, Nicolas Trud-du, Arnel Redžič, Laura Codeglia, Vanessa Kerse-vani, Elena Lavrenčič, Marta Lombardi, Maja Pahor, Arianna Pinna, Ivana Stjepanovič, Danijela Gajič. ERJAVEC STANDREŽ: Oleg Blasi, Jan Komel, Fabio Marussi, Joahim Nanut, Saša Pahor, Matej Rutar, Sabrina Bizaj, Martina Quaggiato. ABRAM IN GRADNIK: Ferdinand Klanjšček, Kristjan Knez, Erik Pelesson, Marco Prinčič, Sava Ter-cic. Andrea Passoni, Luca Raccaro, Marlene Vittor. DOBERDOB: 1. Elisa Antoni, Marco Boscariol, Martina Croselli, Manuel Ferletti, Dennis Heric, Dean Petean, Emanuel Ra-detič, Michele Andrea Visintin. SOVODNJE: Stefan Batistič, Andrea Bin, Fabio Caudek, Sara Cocetta, Martina Degano, Paolo Zanfagnin. VRH IN ROMJAN: Debora Brumat, Ivan Černič, Marija Cotič, Lorena Visintin, Danijel Ferlež, Sara Peric, Kevin Simonetti. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA_________________________ CELOVEC Pri Joklnu - KSSS Celovec: danes, 30. t.m., ob 20. uri Indijanska glasba s skupino Pa-chakuti. PLIBERK Farna dvorana - SPD Edinost: juti, 31. t.m., ob 20.30 komedija »Lažnjivka«. Nastopa »Oder 73«; režija Anita Hudi. Ponovitev v nedeljo, 1. junija. ŠKOFIČE Nad Posojilnico-Bank: v soboto, 31. t.m., ob FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica Danes,-30. t. m., ob 20.30 Baziliki sv. Silvestra zaključna akademija gojencev Glasbene matice . GORICA Kulturni dom Danes, 30. t. m., ob 20.30 koncert indijske glasbe s skupino Drabar Manira. SLOVENIJA Konjske dirke p^Giorgiopiettersech ■ Danes igro za vas Totocalcio 1. dirka (Firence); favorit je nedavni zmagovalec podobne sheme L’Heros (X). Top the gan (2) nazadnje ni imel sreče. Po-zom na konja Toto d’Asola (1). 2. dbka (Rim): Signorina Ob (X) in na tovrstno shemo vajeni Solemio SG (1) so naši favoriti. Za zmago se bo potegoval tudi Meraton (2). 3. dbka (Padova): če ne za-galopira, bo zmagal Racket (X). Omembo si zaslužita Oxford Pap (1) in Perfect Bond (2). 4. dbka (Taranto): Pericle Egral (1) je vzdržljiv. Ottone Dei (X) je na dobrih vajetih. Saba Roc (2) je najboljši v skupini. 5. dirka (Milan, galop); Thieffry (1) ima največ možnosti. Nevama zanja sta Nero Dan-cer (X) in Micio (2). 6. dirka (Neapelj, galop): Paolone (2) tekmuje v nižji kategoriji. band of dances (1) je v formi. Pozom na Mister Nasha (X). Dhkatris Meran, 18 konj. Naši favoriti: št. 4 Prince asba, št. 7 Miss the point; št. 3 Magic Rama. Za sistemiste: št.17 Moka Express; štl5 Ketabi; št.6 Flammeo. 1. — prvi X drugi 12 2. — prvi X2 drugi 1 3. — prvi X drugi 12 4. — prvi 1 drugi X2 5. — prvi 12 drugi X 6. — prvi 2X drugi 1 Simon Černič Bologna - Inter 2 Juventus-Lazio IX Milan - Cagliari 1 Napoli-Vicenza 1 Piacenza - Perugia X Reggiana - Atalanta 1X2 Roma - Udinese 1 Sampdoria - Fiorentina X2 Verona - Parma 2 Caltagirone - Ragusa 1X2 Cerignola - Nardo’ 1 Legnano - Casale X2 Narnese - Sambened. X2 Simon Černič (letnik 1978) se je začel ukvarjati z odbojko pri sedmih letih pri Soči. Eno leto je nato istočasno igral nogomet pri Sovodnjah in odbojko pri Soči, v tem društvu je nato nastopal v vseh mladinskih ligah do under 16. Z Valom Sočo je nastopi v ekipi under 18, nato eno sezono igral v 1. diviziji, eno v D ligi, naposled pa je prestopil v Volovo člansko vrsto, s katero je napredoval v BI ligo. Simon je vsestranski športnik in se občasno ukvarja tudi z malim nogometom, košarko in drugimi športi. Prejšnji teden je Milan Škabar pravilno napovedal 8 rezultatov. LOKEV (Sežana) Jutri, 31. t. m., ob 20.30 koncert skupine Gi Napajo, ironični avantrock. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Palača Costanzi: do 8. 6. je na ogled razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je raz-stava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutd«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Galerija Lipanjepuntin: v četrtek, 5. junija, ob 18.30 otvoritev razstave S. Etkin, B. Fitzgeralda in N. Guattija. Razstava bo odprta do 10. julija. Gledališče Miela: do 4. 6. je na ogled fotografska razstava »Natura minima«, ki sta jo priredila Zadruga Bonavventura in Photo Imago . LONJER KD Lonjer-Katinara: razstava »Lonjer - od kljuk do strešnikov« bo odprta Se danes, 30. t. m.: urnik ogleda od 17. do 20. ure. OPČINE SKD Tabor: do 1. junija je na ogled je razstava Bogomile Doljak »Srečanje dveh pripovedi: življenjskih zgodb lesa in likovnih zapisov«. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 20. ure. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava umetnikov Adriana Velussija in Antonia Veroneja. Kulturni dom V ponedeljek, 2. junija (Red A) in v torek 3. junija (Red B), ob 20.30 bo na sporedu gostovanje ljubljanskega gledališča »Kulturni dom Španski borci« s komedijo »Denar z neba« R. Cooneyja. Režija: Marjan Bevk. SLOVENIJA UUBUANA Evropski mesec kulture Narodna in univerzitetna knjižnica: jutri, 31. t.m., ob 22. uri Slovensko mladinsko gledališče: »Bertolt Brecht, Galileo Galilei«, skupni projekt SMG in NUK; režija Matjaž Berger. Ponovitvi 1. in 3. junija. Mestni in Prešernov trg ter obrežje Ljubljanice: v torek, 3. junija, ob 18. uri lufkovno-ambientalni spektakel »Povodni mož« . Helena Sobar Zajc in Lutkovno gledališče Jože Pengov. Ponovitvi 10. in 14. junija. Cafe Teater: danes, 30. t. m., gostuje Švedska skupina Gycklargruppen. Ponovitev jutri, 31. t. m. Slovenska kinoteka: danes, 30. t. m., ob 20. uri filmska predstava dosežkov filmskih snemalcev med NOB. 20.00 koncert s pevko Stanko Macur, spremlja Janko Avsenik: »Kaj je storil z mano maj?«. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V Farni dvorani: juti, 31. t.m., ob 20.30 koncert - Ivan Amšek (bariton), Andrew Wil-liam Brovm (konhabas). BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 7. junija, ob 19. uri koncert Jazz Session s Harryjem Stojko . ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU Višja Sola za gospodarske poklice: danes, 30. t. m., ob 20. uri sklepna prireditev dijakov. UUBUANA Evropski mesec kulture Cankarjev dom - Gallusova dvorana: danes, 30. t. m., ob 19.30 koncert Orkestra slovenske filharmonije (8. koncert modrega abonmaja), dirigent Serge Baudo. Atrij Nadškofijskega ordinariata: jutri, 3L t.m., ob 20.30 koncert Pihalnega kvinteta Slovvind. Ljubljanski grad: juti, 31. maja, in v nedeljo, 1. junija, glasbeno scenski projekt Čarnima profana v priredbi KUD France Prešeren in Jani Kovačič. Stolnica: v nedeljo, 1. junija, ob 19.30 Kon-zertchor VVulfenia. Na programu Velika maša v H-molu J. S. Bacha. V ponedeljek, 2. junija, ob 10. uri otvoritev sa' mostojne razstave ilustratorke Vesne BenedetiC-Razstava bo odprta do 20. junija. ARS Galerija (Katoliška knjigarna): Se danes, 30. t. m. razstavlja Teresa Lendaro (urnik knjigarne). SLOVENIJA SEŽANA d Kosovelova knjižnica: do 20.6. je na ogle razstava Lojzeta Spacala. ŠTANJEL Spacalova galerija: danes, 30. t.m., ob predstavitev knjige Marka Pozzetta »b*1 2 3 4 5 6 Fabiani - vizije prostora« in otvoritev raz® ve z enakim naslovom. KOROŠKA Sol CELOVEC Deželna galerija: do 30.6. razstavlja LeVVitt. e Kavarna Karner: odprta je razstava Tat]’ Jenko. ŽITARA VAS ka Kulturni dom Kumst: na ogled je etnol°s razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«- ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled e®,j, loška in zgodovinsko-socialna razstava » vi lov v Karavankah« in pa razstava sb risb Antona Repnika. TINJE Galerija Tinje: razstavlja Hartwig Bisc ROŽEK Galerija Sikoronja: do 22.6. razstav Franco Vecchiet. schof , RAI3 s slovenski program S RAI 1 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Domenica d’ agosto (kom., It. ’50, i. Massimo Serato, Ave Ninchi) HIBO Aktualna odd.: 145. obletnica policije [] Dnevnik Dnevnik in vreme Nan.: Gospa v rumenem -Tistega dne v Dallasu (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Nan.: Velika dolina Dok: Kvarkov svet i P RAI 2 §5 RETE 4 ^1> ITALIA 1 Variete za najmlajše Nan,: Lassie ■ Nad.: Lasciati amare Otroški variete Ciao ciao ni Film: Dueiratelli (’87) mattina in risanke Aktualno: To scrivo, tu- n Pregled tiska Nan.: A-Team, 10.15 Ma- seri vi - Jaz pišem, ti pišeš Nad.: Vendetta d’ amore, gnum P.I. Nad.: Quando si ama, 10.00 Perla nera, 10.30 I tm Aktualno: Planet 10.00 Santa Barbara due volti deli’ amore. Nan.: Mc Gyver Perche? - Zakaj? 11.00 Regina, vmes Šport studio, 12.25 Odpr- Rubrika o zdravstvu (11.30) dnevnik ti studio, 12.50 Fatti e Dnevnik 2 Šport: L’ Italia del Giro misfatti Variete; I fatti vostri - Variete: La ruota della Nan.: Happy Days Vaše zadeve Fortuna - Kolo sreče Variete za njamlajše: Dnevnik, 13.30 Navade Dnevnik Ciao Ciao Parade in ri- in dražba, 13.45 Zdravje Aktualno; Es 1’ essenza sanke Street Sharks Variete: Ci vediamo in della vita Glasba: Free Pass TV (vodi P. Limiti) Nad.: Sentieri - Steze Variete: Colpo di fulmine 17.15 dnevnik Kolesarstvo: Arriva il Gi- (vodi A. Marcuzzi) Aktualno: Kronika v živo ro, 15.30 13. etapa, 17.00 Nan,,: Alta amrea (vodi David Sassoli) Studio tappa Variete za najmljaše Bim Dnevnik in šport Kviz; OK, il prezzo 6 giu- Bum Bam, risanke, 17.25 Oddaja o izletih in poto- sto (vodi I. Zanicchi) L’ allegra fattoria vanjih Sereno variabile 185 Dnevnik Tg4, vreme Nan.; Primi baci, 18.00 Nan.: Hunter 1*5 Kolesarstvo: Giro sera Karine in Ari Variete; Go-Cart ► H Variete: Game Boat Odprti studio, vreme, Večerni dnevnik Tg2 Nan.: Dove čomincia il 18.50 Šport studio Variete: Furore (vodi sole (i. B. De Rossi) Nan.: Baywatch Alessandro Greco) Stefano Quantestorie Variete: Edizione straor- Tg2 Dosje dinaria! (vodi E. Papi) Dnevnik in vreme Odprti studio Danes v parlamentu Šport B CANALE 5 H Nan.: X-Files - Tunguska (i. G. Anderson) Aktualno: Zgodbe (vodi Variete: 8 mm Gianni Minš) MAM Aktualno: Hotel Califor- Glasb. replay: Dino Na prvi strani nia, 23.45 Free Pass Variete: Maurizio Costan- Aktualno: Fatti e misfatti zo Show Italija 1 šport {r Slovenija 1 Slovenija 2 RAI 3 Variete za najmlajše: Sol- letico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro se- no), vmes risanke Lassie, Heidi in Aladdin, nan. Zorro Dnevnik Aktualna oddaja: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Giancarlo Magalli) Vreme in dnevnik Šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Dokumenti: S up er Kvark - Ptičja simfonija (vodi Piero Angela) Dnevnik Film: Il ladro di barabini (dram., It. ’92, r. Gianni Amelio, i. Enrico Lo Ver-so) Dnevnik, zapisnik, horo- skop, pogovori, vreme Aktualno: RAI educational Nočni pogovori: Sottovo- ce - Potihoma Aktualna oddaja Dnevnik, vreme Rai Educational: Islam, 20. stoletje, itd. Temamagazine Dnevnik 3 Aktualno: Telesogni, 12.40 Eureka, 13.00 Me-dia/Mente, II grillo Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Znanstveni dnevnik Sredozemlje Športno popoldne, vmes gmnastika, nogomet v 5-ih, plavanje, tenis Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20-ih do 20-ih Variete: Blob Film: Duro da uccidere (krim., ZDA '90, i. Števen Seagal, K. LeBrock) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Maastricht, Italija (vodi Alan Fried-man) Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori oraio Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) Aktualno: Domini e don-ne -Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Voglia di rico-minciare (dram., ZDA ’93, i. Donna Mills, Daniel J. Travanti) Nan.: Blondinka za očeta - Velika upanja Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti in Franco Oppini) Variete: La sai 1’ ul tima? (vodita Gerry Scotti in NataliaEstrada) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Sbow, vmes (0.30) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregled tiska tele 4 tM 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Gospodarstvo In diretta - V Živo |MW| Eta a confronto Nanizanka Glasba: Ramble Tamble Zoom Film: Cime tempestose MONTECARLO Vremenska panorama Euronevvs Euronevvs Tedenski izbor: Mostovi Včeraj, danes, jutri Oddaja o računalništvu Videoring Realna resničnost Otroški program: nan. Igrani film Poslednji dinozaver Gibljive slike (ZDA, 17.) Forum Tedenski izbor: nad. Zgodbe iz školjke Svojeglavi politik (VB, Tedenski izbor: Ameriški zadnji, del) film: Mož iz Alama Film: Nedeljski angeli Nanizanka: Frasier (ZDA, (Norveška) 14. epizoda) Poročila Nanizanka: Izzivalci TV igrica - Kolo sreče (Francija, 29. epizoda) (ponovitev) Avstralska nanizanka: Videostrani Snežna reka - Saga o Mc- Evropski mesec kulture : Gregorjevih (13. epizoda) Slovenski študenti Mo- Kanadska nadaljevanka: zarteuma (1. del) Jake in Ben (3. del) Povečava (pon.) Okolje in mi Videostrani Francoska nanizanka: Iz- Obzornik zivalci (30. epizoda) Otroški pr.: Dogodivščine Včeraj, danes, jutri iz živalskega vrta Film: Pogojno na svobodi Po Sloveniji ((ZDA, 1981, r. Oz Scott, TV prodaja i. Richard Pryor, Cicely TV igrica: Hugo Tyson, Robert Christian) Včeraj, danes, jutri Včeraj, danes, jutri Risanka Dokumentarna oddaja: TV Dnevnik, vreme, šport Mehika - Dežela realnega Planet In surrealizma - Devica Ma- Dok. serija: Mesta rija Tatanzin prihodnosti (VB, 2. del) Slovenski jazz v jazz klu- Včeraj, danes, jutri bu Gajo: Irena Vidiš Trio Odmevi, vreme, šport Humoristčna nanizanka: Murphy Brown (ZDA, i. Candice Bergen, Pat Cor-ley, 20. epizoda) Film: Sin teme (ZDA, 1991, r. David F. Priče, i. Rosalind Allen, Steve Bond, Scott Jacoby) Oddaja o računalništvu: Resnična resničnost (ponovitev) Videoring TV jutri, videostrani Koper 19.30, 22.450, 1.20 Dnev- nik, 13.30,19.50 Šport Due come voi Strettamente personale Film:Suez (pust., ZDA ’38, i. T. Power) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Check Point Otto Nogomet: Norveška - Bra- zilija (prijateljska) Film: Ore contate (krim,, ZDA ’89, i. J. Foster) ■ Euronews Četrtkova športna oddaja Meridiani Peter Pan Club- otroška oddaja (vodi Edda Viler) Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Gost tedna, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, Šport Risanke: Baba Malu Filmi, ki jih delajo otroci: Oscar Junior Vsedanes, 20.30 nan. Police News, 21.30 Sredozemlje Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Rhythm & News (vodi Andrea F.) Dokumentarna oddaja: Gore sveta Vsedanes - TV Dnevnik Slovenija 1 5'00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00,13.00,14.00,18.00,19,00,21.00,23.00 oročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Sve-tovaini servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raia; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na da-PaSnji dan; 12.15 Pregled tiska; 12.30 Kme-'jski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 5'30 DIO, šport; 17.05 Studio ob 17-ih; 8-20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otro-Cl: 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slo-^encem po svetu - v živo!; 22.00 Zrcalo aneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 ^■30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, '4'30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; •°0 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; _05 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve; 0-00 Avtomobilske minute; 11.35 Obvestila; 3.45 Gost, kult. drobtinice; 15.30 Dogodki in °dmevi; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glaso-^anje za novi popevki tedna; 18.50 Črna ror*ci; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zr-Ca|o dneva; 22.20 Klub klubov. Slovenija 3 ^pO. 8.00, 9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 13.00, r1'00-18.00,22.00 Poročila; 10.05 Vodomet . ^elodij; 11.05 Repriza; 12.05 igramo in Vejemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30Giasb. tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Opera; 19,30 Koncert mariborske filharmonije; 21.30 Glasb, nokturno; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 410.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan; 7.45 Ever-green; 8.45 Delo, 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije, vreme, razmere na cestah; 11.15 Za in proti; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informnativni servis; 17.00 Računalniška rubrika: Radionet; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pet neresnih; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18,15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koleda in Pravljičar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.15 Odprta knjiga: Izza kongresa (I. Tavčar, r. J. Povše, 4. del); 9.45 Jezikovno ogledalo 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Pot-puri; 15,30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba. Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba, (18.45) Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER , ,. SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEG1A FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 x\ C A VREMENSKA SLIKA Nad Črnim morjem je plitvo ciklonsko območje s frontalnim valom, drugod nad Evropo in deloma tudi nad našimi kraji pa je območje visokega zračnega pritiska s središčem nad Britanskim otočjem. S severnimi vetrovi doteka k nam hladnejši in suh zrak. 1010 1020 J 6 6 jši s c 1010 S HELSINKI 5H7 OSLO STOCKHOLM ;6/16 5/16 o S A KOBENHAVl) ■ A > im ° - MOSKVA 3/14 ° -6 Sl Jj —LONDONo ^ST^^PAM 4/14 BERLIN 6/16 VARŠAVA 9/14 »KIJEV ------- oBRUSELJ 1030 A°' ■Si.............. oBRUSELJ 1030 oPARIZ 6/16 DUNAJ 9/13 o UBUANA -/- ŽENEVA 9/19 ° MILANO ° 16/29 6 C M0oGMD,Iff6 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.38. Dolžina dneva 15.12. SPLIT -/- osoKJ v ^^RIM ~<^KOPJE_o^XJ> ^ - S' f LUNINE MENE Luna vzide ob 2.25 in zatone ob 14.38. J PLIMOVANJE Danes: ob 5.21 najvišje 5 cm, ob 11.15 najnižje -27 cm, ob 18.23 najvišje 40 cm. Jutri: ob 1.19 najnižje -27 cm, ob 6.58 najvišje 10 cm, ob 12.28 najnižje -25 cm, ob 19.11 najvišje 45 cm. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 17,4 stopinje. J BIOPROGNOZA Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno. Zvečer in ponoči se bo jakost vremenskega vpliva krapila, zato bo spanje vremensko občutljivih ljudi moteno. (i Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 16 2000 m 3 1000 m 12 2500 m 0 1500 m 7 2864 m -3 jr DANES M. SOBOTA O 7/19 O KRANJSKA GORA _ 3/17 O TRZIC 6/19 lil- '"SS-SSS: ; ^6.: --"vRs O KRANJ MARIBOR o 8/19 O PTUJ OVIDEM 8/22 —»N. GORICA GORICA o 7/M 14/ieO V ČRNOMELJ O CELJE o LJUBLJANA 7 ZAGR|?m ' " 8/21 A N. MESTO 7/20 ® ^Slovenija: SonCno bo, proti veCeru se bo v severnih krajih pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, na Primorskem do 12, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C. Sosednje pokrajine: Delno jasno bo, burja ob Jadranu bo oslabela. JUTRI 669 OVIDEM 6/21 _^N. GORICA GORICA 0 5/21 O ^jCRANJ °UUBUANA 5/18 N. MESTO 4/18 POSTOJNA o O 0/16 KOČEVJE O CRNOMEU _ PORTOROŽ r --------------I Mii rek 1—^ OPATIJA OPATIJA PAZIN q REKA 6/20 16, l- ZAGREB o — V petek bo na Primorskem večinoma sončno, drugod po Sloveniji bo pretežno oblačno.Ponekod bo še rahlo deževalo. Popoldne se bo zjasnilo. V soboto bo suho vreme. Temperaturnih sprememb ne bo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Dinozavri Stevena Spielberga znova polnijo blagajne LOS ANGELES - Zadnji film Stevena Spielberga The Lost VVorld: Jurassic Park, nadaljevanje njegove uspešnice Jurski park, je minuli konec tedna dosegel rekordni blagajniški izkupiček v ameriških kinodovoranah. V štirih dneh je film namreč s prodajo vstopnic zaslužil 90, 1 milijona dolarjev ali 60 odstotkov veC kot prejšnji "rekorder", film Misija nemogoče, ki je lani v štirih dneh na koncu tedna zaslužil 56, 8 milijona dolarjev. "Izgubljeni svet" je presegel celo svojega izvirnika, Jurski park, ki je pred štirimi leti prvi vikend zaslužil 50, 1 milijona dolarjev, v celoti pa po vsem svetu skupno 900 milijonov dolarjev. Izgubljeni svet so ta konec tedna predvajali v šest tisoC kinodvoranah v ZDA, potolkel pa je še en rekord. V nedeljo je namreč znašal blagajniški izkupiček kar 25, 6 milijona dolarjev, kar je najvišji izkupiček doslej v enem dnevu. (STA/AFP) Na Marsu oblačno in hladneje VVASHINGTON - Ameriška uprava za aeronavtiko in vesolje NASA je sporočila, da se je v zadnjem Času na Marsu povečala oblačnost, ozračje pa se •je ohladilo.Predstavnik Nase, ki je sporočil to novico, se je pri tem skliceval na podatke, ki jih je poslal vesoljski teleskop Hubble. Po prejetih podatkih se je vreme na Marsu od takrat, ko sta pred 21 leti proti temu planetu leteli ameriški samodejni vesoljski sondi viking, vreme opazno spremenilo, poroča radio Svoboda. Pristajalna odseka z Vikinga 1 in s sestrske sonde Viking 2 sta pristala na rdečem planetu 20. julija 1976 in 3. septembra 1976. Pristajalni odsek Vikinga 2 je po pristanku izmeril temperaturo -37 stopinj C. Celo podoben odsek z Vikinga 1, ki je pristal bližje ekvatorju, ni nikoli izmeril veC, kot -27 stopinj C, ponoči pa je zdrsnila temeperatura celo do -65 stopinj C. Toda zdaj je, kot kaze, na Marsu še hladneje. (STA) George Bush superstar NEW YORK - Bivši ameriški predsednik George Bush je med najbolj uspešnimi in plačanimi predavatelji v ZDA. Rudarski koncern Atlantic Richfield Go. je odštel bivšemu predsedniku 100.000 dolarjev (okoli 170 milijonov lir), da bi si zagotovil njegovo prisotnost na predstavitvi projekta za izkoriščanje ležišC naravnega plina na Kitajskem. Bush uživa velik mednarodni ugled in zato ga vsa ameriška podjetja snubijo, ker upajo, da jim bo s svojimi poznastvi odprl pot za uveljavitev zlasti na azijskih tržiščih. Računajo, da je v štirih letih, od kar je zapustil Belo hišo, Bush zaslužil s svojimi konferencami nekaj milijonov dolarjev honorarjev. Schonbrunn na seznamu Unesca Na Dunaju so z vrsto slovesnosti proslavili dejstvo, da je Unesco vpisal grad Schonbrunn v seznam svetovnih umetniških znamenitosti. Na gradu se je zvrstila vrsta kulturnih in umetniških prireditev, goste pa sta sprejemala igralca na hoduljah, ki sta sicer oblekla slavnostni obleki iz »zlatih« časov avstrijskega cesarstva (AFP) Pomela L. Anderson nedolžna LOS ANGELES - Losangeleško sodišče je presodilo v prid igralki, nekdanji zvezdi televizijske serije Obalna straža, Pameli Lee Anderson, ki jo je neka neodvisna produkcijska hiša tožila za pet milijonov dolarjev odškodine zaradi prekinitve pogodbe za snemanje filma Hello, She Lied (Halo, lagala je). Igralka je trdila, da ni nikoli pristala na vlogo v filmu, ker iz scenarija niso hoteli umakniti več seksualnih prizorov. Produkcijska hiša pa je trdila, da je Pamela Lee Anderson ustno pristala na sodelovanje pri filmu, Čeprav pogodbe ni podpisala. (STA/AFP) Opičja "usodna privlačnost" LOS ANGELES - Samice šimpanzov se pogosto parijo s samci iz sosednjega tropa, Čeprav jim grozi nevarnost, da jih bodo njihovi samci pretepli ali jim celo ubili mladice, Ce odkrijejo ta nevarna razmerja, so ugotovitve raziskave, ki jih je objavila kalifornijska univerza v San Diegu. Raziskava, ki je trajala 30 let in spodbija trditve, da opičje samice vedno ostanejo s samcem iz svoje skupine. "Takšnega obnašanje ne moremo imenovati varanje, saj ne obstajajo pravila, norme in zakoni. Samice imajo svoje lastne običaje, ko gre za parjenje, kar velja tudi za samce. Kadarkoli lahko, samice delujejo v lastnem interesu, " trdi voditelj raziskave Pascal Gagneux in dodaja, da morajo biti opičje samice "zelo zvite, saj jih veliki samci pogosto pretepajo". (STA/Hina) V Franciji samo Mel PARIZ - V Franciji ne bodo več pisali, "daj mi svoj E-mail", pac pa samo "daj mi svoj Mel". Osrednji urad za terminologijo in neologijo, ki ga je nedavno ustanovil premier Alain Juppe, je sprejela za pravilno okrajšavo Mel, kot ime za elektronsko pošto-Omenjeni urad je tako iz prevoda angloameriškega izraza electronic mail in besede messagerie electronique naredilo okrajšavo mel, ki naj bi j° Francozi uporabljali v prihodnosti pri pisanju naslovov elektronske pošte na papir za pisanje pisem ali posetnic. Francoska akademija je že junija 1996 sprejela odločitev o "pofrancozenju" ameriške kratice CD-Rom (Compact disc read only memory) v "ce-derom". (STA/Hina) Poraz tobačne industrije MIAMI - Tobačna industrija je v ZDA doživela še en poraz na sodišču. Sodnik sodišča v West Palm Beachu je namreč presodil, da je zahteva tobačne industrije, da bi zvezna država Florida lahko zahtevala izplačilo stroškov za zdravljenje le 25 kadilcev, zavrnil, in presodil, da mora izplačati stroške zdravljenja za 4000 kadilcev, kolikor zahteva Florida. Stroški in odškodnina bi tobačno industrijo lahko stali tudi do tri milijarde dolarjev. (STA/AFP) ___^