^__________ '} LJUBLJANA, 11. FEBRUARJA 1958 GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 12 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR skupna seja Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev OLO dne 31. januarja 1958 POROČILO IN RAZPRAVA 0 PROBLEMIH STANOVANJSKE IZGRADNJE (izvleček iz zapisnika) Frane D rubež, predsednik Sveta J1* stanovanjske zadeve OLO, je k objavljenemu poročilu o delu '/Vetu za stanovanjske zadeve izvu-Jal Se naslednje: Lovami odbornikiI Poročilo Sve-za stanovanjske zadeve je bilo pojavljeno v »Glasniku« št. 7. in 8. !" bom zato obravnaval samo tisto, kur je bilo značilno za stanovanjsko Politiko v letu l‘)>7. Stanovanjska izgradnja v letu se je pravzaprav razvijala v Zaželenem tempu, tako kot snto pred-Vulevali. Kaže se porast stanovanjih enot od 765 v letu 1975 na 912 | letu 1956 in na 1295 v letu 1957. 0 velja za območje mesta Ljjiblja-•'e. I‘ruv tako jo porasla stanovati j-. a izgradnja v vsem okraju, tudi 'zven mestnih občin. Ta porast so je r?*vijal s predvidenimi sredstvi sklada za stanovanjsko izgradnjo in * sredstvi gospodarskih in politično-'eritorialnih enot in privatnikov. Značilen je pri tem porast tudi pri Občinah izven Ljubljane zn 2f/o, iz '■'■sur je razvidno, da je bila tudi *lr'_ zunanjih občinah posvečena Paznja stanovanjski izgradnji. Če 1Q pogledamo še stanovanjske cno- e, ki so v izgradnji, katerih tudi '' nialo, vidimo, rla bomo imeli sta-”°van jsko izgradnjo razvito tudi v 1 1 1958, to se pravi, da ni lx)>azni, s,!l "e bi enako in še bolje rastla . "iiovanjska izgradnja v tem letu. ok "k.lT!,e' k' s*a jih pod vzela i r" P" ljudski odbor in mestni svet, J značilno, da se postopoma ne gra-Mo več velika stanovanja in da se ^Pirajo škarje, *ako kot se zaklju-z /e Kradnja velikih stanovanj, pri-j '7 *o v preišnjili letih. Tako je .V,.9 poudarili, da je značilno zn Hano Center to, da je dosegla at,njo preprostejših stanovanj s . 11 vibiim prostorninskim povprečij!.'1' L1'*0 S(‘ predvideva tudi v letu , Se posebej je treba poudariti 1 značilnost, da so se škarje v po-proeiu zaprle v Ljubljani in da L to povprečje na eno stanovanjc ^ ,95 m* in celo prehaja že na 5,2om*. V občinah izven Ljubijunc f? Pride na eno stanovanje tudi v 'ločuj gradnji 59,51 m*. To pa se do-k,Ma zaradi tega. ker zunanje ohči-preveč popuščajo odnosno niso „'7"*j odločne glede določanja sta-^'Vnnjskih površin na eno enoto. lii?r.r,m° r<'č>. da je uspeh dokaj ve-i *n da bi bil ši‘ večji, če se ne bi i• j"čavule gradnje, ki jih je še pri-.Po. ki so bile pričete že v prejš-J'1' lotili in to leta 1955, 1956. Zato p s°t l»o rezultat .še izboljšal in j^dvidovamo. da se bo lo povprečij v letu 1958 normaliziralo ua po-1 ročje evropskih držav, kjer je 48 m* [mvršin na eno stanovanjsko enoto. Iz tega vidimo, da so vsi ukrepi usmerjeni v izboljšanje gradnje in normalizacijo povprečja, to pa predvsem' s sistemom finansiranja in tudi drugimi ukrepi. Drugo vprašanje pa je povprečje na eno stanovanjsko enoto pri vrstnih hišah. Tu je analiza oziroma obračun pokazal, da je povprečje na eno stanovanje oziroma na eno družino preveliko in da bodo zaradi tega la stanovanja predraga. Zadružniki tovrstnili gradenj že razmišljajo o tem, kako bi se dalo zožiti gradnjo no manjše površine, ker se, sami zavedajo, da bo to zanje prevelika obremenitev, ker bodo morali plačevati previsoke anuitete. Dalje omenjam, da se je izboljšalo stanje pri individualnih gradnjah, to pa zaradi tega, ker so se uporabljali -tipski projekti, ki so jih sestavljali projektanti, na katere smo mi vplivali. Tu znaša povprečje na eno stanovanjsko enoto 64 m* in je to še kur primerno povprečje. Struktura stanovanj se normalizira. ko sc normalizira povprečje in je jasno največji odstotek 57,4 m* na dvosobno stanovanjc ali dvosobno stanovanje s kabinetom. Struktura je pokazala, da je najbolje, da gradimo čimveč dvosobnih stanovanj. Tildi glede Števila večjih stanovanj je značilno, da je ta odstotek padel na minimum, posebno če upoštevamo, da je v tem številu zapo-padeno tudi število stanovanj iz prejšnjih let. Prepričan sem, da v letu 1958 v programu ne bomo več našli večjili stanovanj, kar je normalno za naše prilike in glede na stanovanjsko krizo. Posebno sliko, kakšno politiko smo vodili v pogledu gradenj v okraju, nam kaže vrsta gradenj. Tu vidimo, da je odstotek ra s tel pri Močnih gradnjah, kar je zelo pozitivno. To odstotek nnm pokaže, du smo v letu 1955 gradili Močno gradnjo le 58,2»/o. ž>- v letu 1956 pa je poraatel nn 61,5%> in v letu 1957 na 7I,8%>. Individualna gradnja se izgublja v glavnem mestu. V letu 1955 smo gradili v okrajnem merilu 56,6°/« individualnih stanovanjskih .hiš. v letu 1956 25,1»/«, v letu 1957 pa je ta odstotek padel na 20,5»/». Ta odstotek bi bil še ugodnejši, če ne bi bilo tistih individualnih gradenj, ki se že gradijo nekaj let, nekje po 4 ali celo 5 let. Zato se bo ta odstotek prav gotovo v lotu 1958 še zmanjšal. Kljub temu, da se ta odstotek zmanjšuje, tx> treba-vložiti še nekaj truda, da se individualne gradnje zmanjšajo v korist Močnih in vrstnih gradenj. To bo treba pod-vzeti predvsem v zunanjih občinah, kjer je la odstotek še sorazmerno visok. V vseli zunanjih občinah bi bilo treba prevzeti sistem gradnje vrstnih hiš, ker bi na ta način dosegli na m8 večjo gostoto in bi zmanjševali komunalne izdatke za gradnjo komunalnih naprav. Za mestne kakor tudi za zunanje občine jo pripravljen program za nadaljnjo gradnjo in prav zaradi tega lahko predvidevamo porast gradnje v letu 1958 še za nadaljnjih 20* do 25 »/o. Rast te gradnje po fazah pa kaže ugodno sliko. Uri gradnji četrte in pete faze bomo celo leto zaposlovali obrtnike in bomo na tu način skušali povečati kapaciteto obrtnikov in obrtniške delovne sile. To, kar imamo v programu, nam je nemogoče izvršiti v pol leta, kolikor pač Iraja obrtniška sezona. Na območju mestu predvidevamo v letu 1958 ca 1500 vseljivih stanovanj. Za zunanje občine pa nismo postavili posebne prognoze, kor jo treba za te občine temeljito analizirati obseg stanovanjske gradnje za leto 1958. Omenil bi še kreditno politiko. Podatkov, ki so bili v poročilu objavljeni, ne bom čital. V pogledu kreditne politike omenjam le to, da upravni odbor skladov in občinski ljudski odbori, ki delajo pri upravljanju s stanovanjskimi skladi, pravzaprav niso vodili odločne politike, da bi se kreditiralo čim več za stanovanjsko izgradtijo. Politika upravnih odborov v občinah ni bila odraz borbe, da bi se sredstvu za izgradnjo stanovanj med letom- čim večkrat obrnila. Upravni odbori stanovanjskih skladov občin se morajo v to stvar bolj poglobiti. Vidi pa se, tla so upravni odbori odobravali in sorejetnali sklepe, ne da bi se naslanjali pri tein na pravilu kot na nek instrument zn vodenic krediti” ran i« stanovanjske politike v letu 1957. Nn enem samem primeru bi prikazal, kako se lahko napravi napaka. če nismo dosledni. Podatek nam kaže. da smo pri skupnem izračunu trošen la zbranih sredstev v letu 1957 trošili 89,5 »/o teli sredstev, da pa so občinski ljudski odbori iz najetih kreilifnih sredstev trošili le 55,9 »/o. Kaj pa nnm pove la velika razlika, oziroma kaj nam pokaže la politika? Pokaže nam, (la sla se vodila dva kriterija pri kategorizaciji zadružnikov in privatnikov in pa pri dajanju kreditov politično-tori-torlalnim enotam, kjer smo pri slednjih dajali celotne kredite zn gradnjo, ki se je že pričela ali pa se še niti ni pričela. Ta sredstva smo morali prenesti sedaj v leto 1958. To pa ne bi smelo biti, ker so v nekaterih primerili še sredstva nujno potrebovali in bi se ta sredstva tudi lahko porabila ter bi bil seveda tudi rezultat stanovanjske izgradnje boljši. Pri nekaterih ljudskih odborih se je pojavila želja, da se uporabijo sredstvu tudi za stanovaiijsko-komu-nalno izgradnjo. Naenkrat so pričeli tolmačiti, da se la sredstva trošijo za komunalno izgradnjo, trošijo pa se ta sredstva lahko samo za komunalno izgradnjo šol, kjer občinski ljudski odbor ugotovi, da je to potrebno. V poročilu ne obravnavam posebej problematike izgradnje stanovanj za gradbene delavce. Mislim pa, da je s tem v zvezi treba dopolniti predloženo poročilo. V letu 1958 se bo pojavila potreba po povečanju gradbene operaIIve v mestih in industrijskih centrih našega okraju. Zato bi bilo treba posebej paziti, da se stanovanjski krediti dobe pod primernimi pogoji in to velja tudi za gradbena podjetja, ker bi se s tem povečala in zagotovila stalna delovna sila v gradbeništvu. To vprašanje je važno in mislim, (la smo v Ljubljani že pod vzeli ukrepe, da večja gradbena pod jetje že'grade stanovanja za stalno delovno silo v gradbeništvu. Tudi občine naj o tem vprašanju še razpravljajo, suj vemo, du doslej zn gradbeništvo nismo kreditirali večjih zneskov za reševanje stanovanjskega vprašanja. Posebno vprašanje je vprašanje stanovanjskega prostora za študente v Ljubljani. To vprašanje je pravzaprav prišlo v ostro ospredje v razuili organizacijah in študentskih domovih, kjer so stanovanjske pri-lipe zelo slabe. Če bomo podprli stanovanjsko izgradnjo za študente, bomo istočasno razbremenili obstoječi stanovanjski fond. Vsi vemo, da je ogromno študentov v mestu. Tako iz družbenih, ekonomskih in socialnih razlogov teh' ljudi je važno, da začnemo postopoma obdelovati program za izgradnjo študentskih domov in da na ta način razbremenimo drug stanovanjski fond. Na eni strani so študentje v privatnih stanovanjih izkoriščani, po drugi strani pa tudi nimajo tiste oskrbe, kot bi jo imeli v organiziranih študentskih domovih, kjer bi se hranili v obratih družbene prehrane teli (lomov. Ljubljana pa ni mesto, ki ima v šolah samo svojo mladino, suj jo naše mesto republiški center visokih šol. Tudi iz drugih republik je veliko študentov, ki se šolajo v Ljubljani. Zato se nam postavlja vprašanje, kako oblikovati režim izgradnje stanovanjskega prostora zn študentsko mladino, (la bi pri realizaciji sodelovali vsi tisti, ki so poslali v Ljubljano mladino, ki se tu šola, ker sicer tega problema sami ne bomo mogli v doglednem času rešiti. Kakšno naj bj bilo to sodelovanje, bi morali še posebej proučiti, lasno pa je že, da moramo najti ta izhod, da dajo organizacije in občine, ki študente štipendirajo, del sredstev za programsko gradnjo študentskih domov. Mislim, da tudi mesto ne bo odreklo svoio udeležbe pri izgradnji, vendar im lahko samo z določenim deležem. Prepričan som, da bomo pri republiki naleteli na razumevanje, vendar niti sredstvu republike ne bodo tako velika, dn bi ta problem lahko hitro rešili. Problem pa je tak, da zahteva odločbe rešitve. Mislim, da bodo občine, ki imajo svojo mladino v šolah v Ljubljani, kuko» tudi gospodarske organizacije, to stvar razumele in pomagale pri izgradnji študentskih domov. Na področju razvijanja družbenega upravljanja stanovanjskih hiš se v našem okraju postopoma razvija oblika stanovanjskih skupnosti. 'Analiza je ugotovila, da prihaja iniciativa za organiziranje stanovanjskih skupnosti v glavnem od Socialistične zveze in hišnih svetov kot temeljnih organizacij družbenega upravljanja stanovanjskih hiš in ponekod še morda s strani svetov za stanovanjske zadeve občin. Ta ugotovitev ni popolnoma zadovoljiva. Predlagal bi, da danes razpravljamo tudi o vprašanju, kako dati občinskim ljudskim odborom našega okraja priporočilo, da sprejmejo v svoj program tudi to vprašanje in da sc začnejo v tem letu ukvarjati vsi družbeni organi s temi problemi, ker je snov široka in spada pravzaprav v področje vseh svetov občinskih ljudskih odborov. Toliko sem mislil povedati še na kratko k ž.e objavljenemu poročilu, v razpravi pa bom dal lahko na željo odbornikov še gotova pojasnila. V razpravi o poročilu so odborniki stavili razna vprašanja, tičoča se problemov stanovanjske izgrad- H^Odbornik Stanislav Pungerčar je prosil za pojasnilo, kako je z izgradnjo stanovanj v Novem Sadu, ker je bilo v časopisu objavljeno, (la stane tam euo stanovanje '500.000 dinarjev. Tovariš Franc Drobež je na to vprašanje odgovoril takole. Težko je primerjati cene stanovanj v Novem Sadu s cenami stanovanj, ki_ se grade v Ljubljani. To bi bilo možno samo na podlagi izčrpne analize. S ceno moramo namreč povezovati tudi tehnično kategorizacijo stanovanjskih prostorov. Ne smemo pozabiti, da je v naši državi navada, (la gradimo prazna stanovanja, nekje pa opremljena in da imamo tudi med opremljenimi stanovanji dve ali tri kategorije opreme. V nekaterih stanovanjih iinamo vzidane štedilnike in urejene kopalnice, še celo pohištvo, delno opremi icnc kuhinje. vzidane omare itd. V drugih krajih naše države pa je navada, da se grade prazna stanovanja in nosijo stroške zn opremo (za štedilnik, peči, umivalnike itd.) stanovalci. Tudi ne smemo jmzabiti na komunalne naprave in tudi*ni vseeno, kakšnj so dostopi do teh Umovanj. Nekie je to lepo ure j no, drugje pa so hiše na zemljiščih, kier je vse razrito in je vse ostalo tako, kgt je bilo v času gradnje, To so velike razlike, ki jih ne moremo prezreti. Naša stanovanja ne IkhIo uporabna samo v prehodnem obdobju, ampak gledamo bo to, da se bodo uporabiiala zn čim daljšo dobo. Stanovali iška pravira je tako močna, dn moramo gledati, da se 1 iudie ne bodo kar naprej preseljevali. Kljub temu pa seveda še daleč ni rečeno, dn mi res d ra že grad’mo Kolikor vemo, gre v Novem.Sad n zn taka stanovanja ki naj bi bila nrimer. kako se ne sme graditi. Tista stanovanja nimnio niti zvočne niti toplotne izolacije. Štiri do pet hišic ima skupni vodnjak. Pota do stanovanj niso urejena. To so stanovanja, ki se grade brez vsakih komunalnih naprav, lira/, notranje opreme in stanejo ca 900 000 dinarjev, brez drvarnic in kleti." Lah- ko rečemo, da bodo ta stanovanja zelo draga. Tudi električna napeljava je zelo enostavna. Zato je težko primerjati cene novosadskih stanovanj s stanovanji, ki jih gradimo mi z vsemi komunalnimi napravami. Dr. Marijan Dermastja je dopolnil izvajanje tovariša Drobeža in pojasnil, da si je stanovanja v Novem Sadu sam ogledal. To so tipično provizorna stanovanja, ki jih lahko v Ljubljani usporejamo z našo »Sibirijo*. Bržkone bo v končnem obračunu predstavljala gradnja teli stanovanj, čeprav so sedaj morda cenejša, naj dražjo gradnjo. V teh provizorijih bodo stanovali ljudje, ki bodg stalno nezadovoljni in bodo trpeli vse mogoče nadloge zaradi pomanjkanja najosnovnejših potreb. Novosadska stanovanja so bila obravnavana v časopisu in sicer, kako sc za 500.000 dinarjev zgradi stanovanjska enota za štiričlansko družino. Z.e takrat, ko sem si zadevo ogledal, ko sta bila prva dva objekta še v surovem stanju in sem govoril s tovariši iz Novega Sada, so mi pojasnili, da se bo gradnja podražila zn 50°/o. Sedaj že sami priznavajo, da stane gradnja 900 000 dinarjev. Če pomislimo na to, da nimajo ta stanovanja niti zvočne, niti toplotne izolacije, da imajo skupna stranišča, da nimajo v stanovanjih vode, nam je jasno, da mi ne moremo sprejeti takega koncepta gradnje. O tem problemu smo razpravljali na seji Stalne konference mest in smo sklenili, dn skličemo poseben posvet, nn katerem bi zadevo razčistili in dali naši javnosti objektivno sliko o teh gradnjah. Verjetno pa je najzanimivejši koncept, ki ga razvija sedaj Zagreb glede tako imenovanih prehodnih stanovanj. To noj bi bila neka vrsta prehodnih stanovanj za mlade družinske pare, ki nimajo potrebe po velikem stanovanjskem prostoru. Kasneje pa, ko sc družina poveča, naj bi se preselili v večja stanovanja. Ta poizkus je zanimiv, toda treba ga je vzeti tudi kritično. Vprašan ic je, kakšne bodo dejanske možnosti. da se družina, ki sfc kasneje poveča, preseli v večje stanovanje. Pri reševan !u takega načina gradnje imamo konkretni primer v Ljubljani v Litostrniskem samskem bloku. Čeprav je bil blok grajen za sanice, so iz teli prostorov kasneje nastala mala družinska stanovanja, se dni nn služijo ti prostori že za večie družine. Odbornik Franc Sitar je.k poročilu pripomnil, (la bi bilo treba več povedati o pozitivnih straneh zadružne gradnje, ki nai služi kot ak-tiviznci in državljanov zn odvračanje od individualne gradnje. Franc Drobež je nato pripombo odgovoril dn so iz poročilo razvidne tudi pozitivne strani zadružne ''rodnic. Veliko 1 rudi je ž.e spoznalo, da T>omeni zadružna gradnja pocenitev stroškov. Pri tem pa so se pokazale napake v tein. da so zadružniki gradili prevelika stanovanja opravičujoč to s strukturo družine (otroci, ki sc poroče). in so si s lem zmanjšali stnnnvanjski standard in nakopali nepotrebno breme. Sedai se to že ponravl ia in treba ie vrstno gradnjo v zadružnem sistemu šc dalje razvijati. V mestu nn se nam že vsiljuje zadružna obliko Močne grndnic, ki velja tudi ni večie industrijske centre kot so Kamnik. Vrhnika itd. Tu 1)1 bilo, treba de ionsko zadružnike združevati in nsmeriati nn Močno graduio. Zadružniki imnio pri takij) grndnjih možnost, da združijo svoin sredstva s sredstvi gospodarskih orgnnizaeii in politično teritorialnih enot. Zadruga lahko nastopa kot investitor, ki združuje vsa ta sredstva skupno z zadružnimi sredstvi. Zadružniki pa si pridobijo pravico do stanovanja z deležem, ki so ga prispevali. Mislim, dn bi bilo treba tako obliko združevanja zadružnih organizacij z drugimi organizacijami na polju stanovanjske izgradnje podpreti. Odbornik Franz Plazar je "postavil vprašanje, ali bodo nastopile težave v pogledu gradbenih kapacitet in gradbenega materiala v zvezi z gradnjo avto ceste Ljubljana—Zagreb. Tovariš Drobež mu je odgovoril, da ne bi rad ustvaril slabe psihoze, (la bo zaradi avtoceste nastal poseben problem, ki se bo odražal na iz-gradnjo stanovanj. Mi imamo interes, da ne menjamo plana, ki sjno >i ga postavili v pogledu gradenj, jasno pa je, da preko objektivnih možnosti ne lioino mogli graditi z obstoječo gradbeno operativo. Svet za gradbeništvo in proizvodnjo gradbenega materiala pa je po d v zel korake za pravočasno proizvodnjo opeke in drugega materiala, ki je kritičen na trgu. Treba pa bo dosedanje kapacitete gradbene opera ti ve povečati s povečano mehanizacijo. Ni pa nobenega razloga, da bi govorili o nekem posebnem kritičnem položaju, ki naj bi ga konjunkturno izrabila gradbena podjetja. Odbornik Anton Voljč je v razpravi dejal, da so občine dolžne skrbeti za svoje delavce in tudi za delavce, ki delajo izven občine. Toda tam, kier so ti delavci zaposleni, se tudi zbirajo sredstva za stanovanjsko izgradnjo, tam pa, kjer ti delavci stanujejo, teh sredstev manjka. Problem je sprožil zaradi tega, ker je v poročilu predlagano, da bi naj občine prispevali tudi za gradnjo domov zn študente, ki so seveda zelo potrebni stanovanj. Tovarišu Voliču sta odgovorila tovariš Drobež in tovariš dr. Marijan Dermastia z naslednjimi izvuin-nji: Sredstva za slonovimi 1 n izgradi) io se po predpisih zlvrnm na mestih, kjer so ljudje zanosle.ni. To pa zaradi tega. da slehernemu po-edinru preskrbimo čimkraišo not nn delovno mesto. Naporno bi bilo. če bi te možnosti, ki iih sedaj imamo zaradi nekih drugih načel, pričeli obračati nnzai. Treba je namreč gledati na -to. dn se v nnz'h občinah odpravi teži* "m po grndnii individualnih hišic. 7 navedenimi družbenimi ukrepi je izvršen družben’ pritisk. dn se delavce pnsoli v bližini tistega mesta, kier ie zanosi e n. S teni odpadejo tndj stroški za prnvpz delavcev nn delovna mesta, 'nrei delovno silo ie troho osredotočiti okoli delovnih mest. V splošni politiki investicij pa moramo seveda gledati, dn ne noveč” -emo velikih mestnih nglomernei1 1 rebn ie gle- dati tudi na to. dn se ustvarijo man ’šn našel in. ki so tako iiretemi, dn zndovoliiimio osnovne potrebe mestnega standarda. Anton Šnhnr le " razpravi navedel da io bilo v Ribnici zbrano M m1"'ionov dlnnrlev stnnovan iskeea sklada Predvideli so "radiiio enega bloka ki hi stal 28 nuli ionov dinarjev. Tore! zado=tuieio sredstva, ki so bila zbrana koma ’ . zn polovico bloka 7i|o je zaprosil za nomox iz Republiškega sklada kor sicer bloka no bo m'vv'no z "rodit’ Tovariš Tlrobcž edo še vedno primanj-nvalo 3500 ton betonskega železa. "Vadbenim podjetjem še do danes jasno, kje bodo dobila to koli-Clno železa. V zvezi s tem je treba povedati Jokaj tudi o mehanizaciji in o sto-dnosti dela v gradbeništvu. Naša ^elianiznrija je slaba in bi bilo r,'ha' podjetjem zagotoviti potrebna Jcdstva za izboljšanje melmniza- Odbornik Ostoj Tuma je govoril stanovanjskih prostorih za deluv-• e;, ki so zaposleni v gracfbenih pod-jvjih. »Gradis« gradi najmanj na pmočju okraja Ljubljana zaradi e6a, ker nima v Ljubljani na raz-jj°logo stanovanj za svoje delavce. ~°to jc predlagal, da se da občinam priporočilo, da upravni odbori ob-'lllskih skladov dodelijo nekaj sred-*Cv tudi gradbenim podjetjem za Snovanja gradbenih delavcev. rs. Na koncu razprave je predsednik J,'0 dr. .Marijan Dermastia raz-Pruvljal o nekaterih družbeno-poli-,l(:nili problemih v zvezi s stano-yanjsko izgradnjo na območju okra-Predvsem gre za vprašanje družbene vloge ljudskih odborov, družbe vloge svetov za stanovanjske nadeve in družbene vloge upravnih °dl)orov skladov za zidanje stano-vttnjskih hiš v izvajanju konkretne Politike, o kateri so bila že sprejeta Počela na sejah ljudskega odbora Za njihovo rešitev. Vendar pa lahko T Praksi ugotovimo, da sc ta sprejeta politiku konkretnih zaključkov !'■ izvaja. Zato se pojavljajo ten-yl>nce, kj našo politiko otežkočajo. 'O primer je dr. Dermastia navedel Počasnost v reševanju in razčiščeva-|*lu vprašanja zazidalnih okolišev zazidalnih načrtov v občinah, ■oliko ugotovimo, da so ta vprašajo formalno rešena in so ostala ,l<' ali manj samo na papirju. Ni jl)v.°U, da okrajni ljudski odbor pojdi predlog, oziroma sklep občin-' ,.cBa l judskega odbora o zazidal-j di okoliših, isfc>časno je tudi po-vbiio, (]Q s(. pravilno uredi stanje teli zazidalnih okoliših z uredit-.lJ° in sprejemom zazidalnih na-rJvov in režima zidanja na teh pod- . Druga stvar pa je vprašanje '^tvovania občinskih ljudskih Oborov in družbenih organov v pohodil zbiranja sredstev. Stanovanjih0 izgradnjo postavljamo v priori-.e*ni plan. Kljub temu pa vidimo, ® (fledc sredstev za rešitev tega pe-J iive v skupnem gospodinjstvu s svoje' ki so po zakonu dolžni skrbeti zanje takrat, kadar povprečni dohodek na posameznega člana družine v skupnem gospodinjstvu ni! gospodarstvu ne presega zneska 3000 dinarjev. Osebam, ki žive v domovih «ne-moglih in podobno, se določi preživnina v višini oskrbovalnine v teh domovih. Občinski ljudski odbor lahko v okviru možnosti doplača razliko od pokojnine do oskrbovalnine. Pogojo je treba dokazati s potrebnimi listinami. 5. člen Začasno socialno podporo morejo prejemati osebe, ki so zaradi smrti, bolezni, nesreče, zdravstvenih in drugih okoliščin socialno ogrožene in sc ne morejo preživljati z lastnimi dohodki. Začasna podpora znaša mesečno največ 4000 din, vendar ta meja za posebno težke primere ni obvezna. 6. člen Enkratna podpora znaša do 6000 dinarjev in sc more dati izjemoma osebam, ki sp potrebne enkratne po- moči zaradi nesreče, smrti, bolezni, plačila nujnih stroškov pogreba, plačila vozovnice in preživljanja na povratku v domačo občino ter za nabavo ozimnice socialno ogrožene družine. 7. člen Dijaške podpore lahko prejemajo učenci osnovnih šol, nižjih gimnazij in vajenci v gospodarstvu ter dijaki višjih gimnazij in strokovnih Šol. Dijaške podpore se dajejo le otrokom padlih borcev NOV in žrtvam fašističnega nasilja ter otrokom socialno ogroženih družin, upoštevajoč uspešnost pri učenju. Dijaška podpora sme znašati mesečno največ 3000 din, za štipendiste v domovih pa le do razlike med oskrbovalnimi v domovih ter štipendijo in otroškim dodatkom in drugimi dohodki. 8. člen Osebe, ki imajo nepremičnine, lahko prejmejo stalno ali začasno podporo proti svoječasni' vrnitvi z ustreznim zemljiškoknjižnim zavarovanjem. O dodelitvi podpor, ki so vezane na zemljiškoknjižno zavarovanje, se sklenejo ustrezajoče pogodbe, ki jih za občino sklene in podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora. 9. člen Socialno podporo dodeljuje Odsek za splošne zadeve na pismeno prošnjo in na predlog Komisije za socialno pomoč. Odločna o socialni podpori se mora glasiti na podpiranca; v utemeljenih primerih pa se lahko določi izplačevanje podpore osebi, ki se za to odredi. Socialne podpore se dodelijo v gotovini, izjemoma pa tudi v blagu. 10. člen Zoper odločbo, s katero se zavrne prošnja za dodelitev stalne, začasne, enkratne in dijaške podpore, je dopustna pritožba na Ta jništvo za socialno varstvo OLO Ljubljana v 15 dneh po prejemu odločbe. - Zoper odločbo o zavrnitvi proš-, nje za podelitev podpore po pogodbi z zemljiškoknjižnim zavarova-"njem je dopusten ugovor na občinski ljudski odbor, ki reši zadevo dokončno. M. člen Stalne, začasne in dijaške podpore sc ukinejo ali pa se njih višina spremeni, če so za te ukrepe ugotovljeni razlogi, ali če so odpadli pogoji upravičenosti, ki so jih podpiranci dolžni sporočiti. O teh ukrepih sklepu na predlog komisije za socialno pomoč odsek za splošne zadeve občinskega ljudskega odbora. Zoper odločbo o ukinitvi stalne, začasne in dijaške podpore je dopustna pritožba na Tajništvo za socialno varstvo OLO Ljubljana. Zoper odločbo o spremembi višine stalne, začasne in dijaške podpore je dopusten ugovor no občinski ljudski odbor, ki reši zadevo dokončno. 12. člen Najmanj enkrat letno se mora opraviti pregled vseh podpirancev. Pregled, opravi komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor. Poročilo, o ugotovitvah in zaključkih pregleda predloži komisija zaradi proučitve Svetu za socialno varstvo. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku*, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič, 1. r. 61. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list FLRJ št. 19/32) in 2-t. točke Odloka o finansiranju in poslovali ju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14-85/53) in 2. točke 24. člena Statuta občine- Grosuplje, izdaja Občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 22. novembra 1957 ODLOK - o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Grosuplje 1. člen Popolnoma sc oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve: a) plačila nezmožni no glede na bolezen, če davčni predpis od premoženja ali dohodkov bolnikove družinske skupnosti ne presega J50 dinarjev letno na družinskega člana; b) šolska mladina osnovnih šol in otroci do tretjega leta za medicinsko indicirano preventivno zobno zdravljenje; c) bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnici, pa brezplačnost ni odrejena v predpisih višjih organov; č) boiiuki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnici, čeprav ni zdravljenje v bolnišnici predpisano; d) bolniki za zdravljenje v bolnišnici, če se je šele naknadno ugotovilo, da ne gre za nalezljivo bolezen, zaradi katere so bili napoteni v bolnišnico; e) vsi otroci, ki so v zdravstvenih ali počitniških kolonijah ne glede na to, koliko so stari. 2. člen Osebam, ki imajo premoženje ali dohodke, od katerih se plača davek, se določi delna oprostitev za zdravstvene storitve po tejle lestvici: Bolnik plača od predpisane zdravstvene storitve, če znaša davčni predpis od premoženja na družinskega člana letno. 151 do 300 din . . . 25 »/o 301 do 450 din ... 50»/. 451 do 600 din . . . 75»/o Če znaša davčni predpis od premoženju ali dohodkov na družinskega Člana bolnika 601 dinar ali več, plača bolnik polni znesek za zdravstveno storitev. 3. člen Ne glede na davčni predpis se lahko popolnoma ali delno oprostijo od plačevanja zdravstvenih storitev tisti, ki hi bili zaradi trenutnih slabih socialnih, pridobitnih ali drugih razmer gospodarsko ogroženi, n ko bi morali plačati stroške za zdravstvene storitve v delnem ali polnem obsegu. 4. člen Prevoznih stroškov za prevoze.z rešilnimi vozili so popolnoma oproščeni; a) bolniki ne glede na davčni predpis, če gre za nalezljivo bolezen, kadar je za zdravljenje v bolnišnici obvezno po zveznih ali republiških predpisih. b) tisti, ki so navedeni v točkah a, c, č, d in c 1. člena tega odloka, toda le. če jo odredil prevoz pristojni zdravnik. 5. člen Pod zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo tale zdravstvena opravila: a) zdravniška pomoč v ambulanti in na bolnikovem domu; b) zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnicah, sanatorijih in vseh drugih zdravstvenih zavodih; c) prejmanjc zdravil in sanik1 • nega materiala; č) izjemoma in po prosti presni svetu za zdravstvo in socialno skr*1 stvo ObLO Grosuplje v vsakem P1 satneznem primeru: prejemanje 0* topedskih in drugih zdravstveni* pripomočkov, zdraviliško in klimo1 sko zdravljenje ter specialni zdrs* niški pregledi. 6. člen Olajšave in oprostitve po 1. in * členu tega odloku se priznavaj upravičencem le na podlagi potrdi'* 0 upravičenosti, ki ga izda odsek** splošne zadeve ObLO Grosuplje. »* potrdilo morajo upravičenci predk" žiti zdravstvenemu zavodu ob p*j vem iskanju zdravstvene pom m1* razen v nujnih primerih, ko se lahko potrdilo predloži najkasneje 1 8 dneh po prejemu obračuna ** opravljeno storitev. 7. člen O popolni ali delni oprostit*1 plačila stroškov za opravljeno zdru*' stveno storitev po 3. členu tega odloka odloča odsek za splošne zadev*' na predlog Komisije za socialno p°' moč. / 8. člen 1’roli odklonitvi zaprošenega pf trdila po 6. členu tega odloka proti odločbi po 7. členu tega odlok* je dopustna pritožba na Tajuištv" za zdravstvo OLO Ljubljana. 9. člen Ta odlok velja od dneva objnv*' v »Glasniku*, uradnem vestnik'1 okraja Ljubljana. (0. člen Z dnem, ko se začne uporabljajta odlok, neha veljati na območi'1 občine Grosuplje odlok OLO Ljub' 1 jami-okolica n oprostitvah in olaj": šavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju okraja Ljub j ljana-okolica z dne 28. avgusta O* št. 9512*1-1954 (Ur. list LRS št. 3?' 556/54). Predsednik Občinskega ljudskega odbora' Anici« Janežič, 1. r. Vsebin« Poročilo in razprava o problemih sla)|*,’| vanj ko izgradnjo. 60 Odlok o socialnih podporah občine Gt'’ | supl je hi Odlok o oprostitvah in olajšavah saD*^! plačnikov zu zdravstvene storitve obči" ■ Grosuplje. . Zaključni računi gospodarskih orgunirflt'1' za loto 1W». 83-* - Izvleček Iz poročila o poslovanju Splošnega gradbenega podjetja »STAVBAR«, Medvode, v letu 1956 V lptu 1956 je podjetje v glavnem dokončavalo prevzeta dela iz leta 1955, in to stanovanjski petorček v Preski in na SvcUu. Nova gradnja v letu 1956 je bila edino obratno poslopje za tovarno SORO, Medvode. Poročilo o zaključnem računu, ki je bilo objavljeno ti). I. 1958 v Glasniku štev. 3, je bilo za leto 1955 in ne 1956, kot je bilo pomotoma objavljeno. AKTIVA BILANCA ni dan Sl, drrrmsn I3S* PASlVČ Za p. gt Natlv poitavke Znesek v ooo din Zjtp Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna In Izločena vodstva A Vlil osnovnih In Izločenih sredstev l Osnovna sredstva 1.195 l Sklad osnovnfh sredstev 1.395 1 tnvesilclte v leku 2 Dolgoročni krediti ra dokončane investicije 1. Izločena sredstva m drnca investicijska sredstva 358 3 Razni skladi 363 B. Obratna sredstva 1 Dolgoročni luertll ih finansiranje investicij 3 Drugi viri finansiranja Investicij 1 Skupna obratna sredstva 2.816 B Viri obratnih srcdsiet* C. Sredstva e obračunu In druga aktiva • Viri ooraimh sredstev tskupno) 2.000 3 Kupci In druge terfatve 1.864 C. Viri sredstev v obračunu In drug« trvdstva 6 Druga aktiva 1.086 t Dobavitelji In druge obveznosti MIO O. Finančni uspeh 9 Druga pasiva 2.423 J Razporejeni dobiček 1 fzguba 22 t>. Finančni uspeh 8 Dobiček 801 10 Krltle 1/guDe Skupaj 8.J82 Skupaj: 8.182 ^ Vodja računovodstva* Stašo Rebolj Predsednik upravnega odhvrai Jeršc Franc Direktor podjetja) Ernest Kašman