plačana T gotovini. Leto XI«, St« 15(»JUTRO« št. 94 a) LJubljana, ponedeljek ZL aprila 1941 Cena 2 Din Dpmvniitvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. toseratni oddelek: Ljubljana, delen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvor« St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Bauro-erartnerja. PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uL 5-Telefon 6^3122, 3123, 3124, 3125 in 312« Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 5.—, po raznašal-cih dostavljena Din 6 mesečno. Maribor, Grajski trg St. 7. Telefon St- 2455. Celje, StrossmayerJeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu. Italijansko vojno poročilo Italijanske čete so prodrle do grške meje in zlomile odpor grških zaščitnic - Siloviti letalski napadi na umikajočo se grško vojsko Nekje v Italiji, 20. aprila. (Štefani). Komunike številka 318. generalnega itaba italijanskih vojnih sil pravi: V teku včerajšnjega dneva so divizije IX. in XI. armade skoraj povsod dosegle meje kraljevine Albanije, pri čemer so povsod zlomile ogorčeni odpor številnih grških zaščitnih čet in nadvladale zapreke na številnih prekinjenih prometnih zvezah. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov in zaplenjena znatna količina orožja in vojnega materiala. Mnogoštevilne edinice italijanskega lovskeg ain bombniškega letalstva kakor tudi edinice letal za napadanje v strmoglavnem poletu — v celoti 450 letal — je izvršilo številne močne in neprestano se ponavljajoče akcije proti umikajoči se grški armadi. Z bombami so bila zadeta zbirališča čet, vojaške barake, topniške postojanke; mostovi in prometna pota so bili prekinjeni. Stotine motoriziranih prevoznih sredstev, natovorjenih s četami in vojnim materialom, so bile uničene. Letala so v nizkem poletu napadla letališče Kasti-ka pri Janini: 5 letal na tleh je bilo zažganih. Tudi mornariško oporišče Preveza je bilo bombardirano. Formacije nemškega letalskega zbora so bombardirale letališče Mikabba in luko La Valletta na Malti. Zadete so bile pristaniške naprave in poškodovan je bil parnik velike tonaže. Ena izmed naših podmornic je v vzhodnem delu Sredozemskega morja torpedirala neki sovražni rušilec. Severna Afrika: Na področju pri To-fcruku je bilo aktivno topništvo ter pa-trolne čete. Sovražna letala so bombardirala Bengazi in Tripolis; bilo ni niti človeških žrtev, niti znatne gmotne škode. V Vzhodni Afriki ni poročati ničesar pomembnejšega. Vojno operacijsko področje, 20. apr. (Štefani). Vojni dopisnik agencije Štefani podčrtava v zvezi z akcijami italijanskega letalstva, ki so bile omenjene v včerajšnjem vojnem komunikeju, izredno važnost letalskih napadov proti sovražnikovim transportom tako na Egejskem morju kakor tudi v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Te letalske operacije v veliki meri podpirajo in dopolnjujejo ofenzivne operacije na kopnem. Italijanska letala neprestano zasledujejo sovražnikove konvoje, ki plovejo bodisi iz Grčije v Egipt, bodisi v obratni smeri in ki so za sovražnikovo vojno silo življenjskega pomena. V teh konvojih ne prevažajo samo oskrbovalnih sredstev za grško in angleško armado, marveč tudi angleške čete, ki se sedaj prevažajo nazaj na svoja izhodiščna oporišča Dve potopljeni sovražnikovi cisternski ladji ter v polno zadeta sovražna križarka so pač zelo značilni rezultati te aktivnosti italijanskega letalstva. Stefanijev dopisnik podčrtava zlasti izredno odločnost, s katero so italijanski bombniki izvršili napad na obe cisternski ladji, in s'cer v trenutku, ko so bile vse okoliščine najbolj neugod ne za tako drzno akciio Sovražnikovi cisternski ladji sta bili zadeti od torpedov in sta se v kratkem potopili. Re-akciia sovražnikovega protiletalskega topništva je bila silovita, toda italiian-ska letala so navzlic temu napadala še naprej in poškodovala z bombami še nekatere druge parnike v konvoju kakor tudi nekatere edinice spremstva, nakar so se vrnila na svoja izhodiščna oporišča. Razvoj italijanskih operacij proti Grčiji Rim, 20. aprila. (Štefani). V svojem komentarju včerajšnjega italijanskega vojnega poročila piše današnji »Messaggero«, da sta istočasni pričetek italijanskih vojaških operacij od Ohridskega jezera ter zlom srbske armade v Makedoniji spravila ▼ nevarnost desno krilo Papagosove bojne črte in omogočila italijanskim četam, da so jo pričele ogražati na obeh skrajnih točkah. List poudarja, da je bila vsaka protiakcija generala Papagosa Blatno zakasnela v primeri z italijanskimi ofenzivnimi premiki, ki so razvijajoči se po dovršenem načrtu povzročili slednjič krizo grške armade. Sovražnikov ur. slednjič »izruvali« Grke iz njihovih pos-ojank, na katerih so se držali tako do.gc časa. Na ta nr čin se je cela fronta pričela premikati. V odseku IX. italijanske armade se odtod dalje bere italijanske čete r»ro-t grškim Melonam, ki odstopajo po dolini reke Vojuše, čete XI. italijanske armade pa so po prodoru preko Premetija odločno napredovale dalje proti Jugu ln s tem odrezale umik branilcem Golica, obrnlvši se nato še nadalje proti Janini. Vzdolž obale je zasedba Kurvalesca, ki so ga Grki čez zimo močno utrdili, odprla italijanskim četam pot do Argirokastro, Porto Paler-mo, Porto Edda, tako da je bila končno dosežena grška meja. Napredovanje se neprestano nadaljuje v naglem ritmu in se grške čete povsod v neredu umikajo, brez odmora zasledovane in napadane od italijanskega letalstva. Kako odločilni so zgoraj navedeni manevri v zapadnem odseku balkanske fronte dokazujejo tudi komentatorji sovražnikovega in v prvi vrsti tudi angleškega tiska., ki od teh manevrov pričakuje odločilnih rezultatov. Po posebnem poudarku, da so italijanske oklopne edinice v 24 urah prevalile skoraj 300 km dolgo pot na črnogorskem področju in s tem odločile usodo 100.000 srbskih vojnih ujetnikov zaključuje »Messaggero« z ugotovitvijo, da pomeni tudi zasedba Dubrovnika ln spojitev iz Črne gore prodirajočih italijanskih oklopnih edinic s četami druge italijanske 8?made, ki je zasedla celo Dalmacijo, vele vojaški uspeh. Medtem se borbe v vzhodnem odseku albanske fronte z vso ogorčenostjo nadaljujejo, Tu so nemške čete v silnem spopadu z grško-britanskimi četami. Prva faza bitke pod Olimpom se je zaključila s popolno zmago Nemcev, ki so s tem prispeli do Larisse, najvažnejšega središča v Te-saliji. Položaj postaja za Grke od trenot-ka do trenotka težavnejSi, kar priznava tudi atenski radio, naglašujoč naraščajočo resnost položaja in pozivajoč grško prebivalstvo naj ohrani mir. Enak mir, mir ja-kosti in neporušljivega zaupanja — tako zaključuje »Messaggero« — pa preveva tudi italijansko ljudstvo v pričakovanju nadaljnjega razvoja dogodkov in zmagovitega zaključka vojne onkraj Jadrana. V Turčiji pričakujejo angleške begunce Ankara, 20. aprila. (DNB). V Turčiji očividno že računajo, da bodo prispeli na turška tla begunci angleške ekspedicijske vojske lz Grčije. Turški generalni štab je že izdal ukrepe za njihov sprejem in razorožitev. Pričakujejo, da bodo angleški begunci prispeli predvsem v turške luke ob Egejskem morju, če bi poskusila angleška vojska priti po morski poti iz Grčije v Egipt. Povratek beguncev v Zader Ankona, 20. aprila. (Štefani). Danes ^ se je s parnikom vrnilo v Zader približno 1000 vojnih beguncev, ki so pribežali iz Zadra takoj po izbruhu sovražnosti med Jugoslavijo in Italijo. Slovo od beguncev je bilo nad vse prisrčno. Nemško vojno poročilo Cetonočno bombardiranje Londona kot povra&lo za napad angleških letal na stanovanjslse okraje Berlina Berlin, 20. aprila. (DNB). Nemško vrhovno vojno poveljstvo je objavilo danes naslednje poročilo: Za ponovni napad angleških letal na stanovanjske okraje v Berlinu v noči na 18. april je izvedlo nemško letalsko orožje v pretekli noči drugi povra-friini udarec na London. Tudi pri tem velikem napadu je več sto letal vso noč metalo na mesto ogromne množine rušilnih in zažigalnih bomb. Daleč žareči veliki požari, posebno ▼ loku reke Temze, Miiwallovih dokih in v mestnem delu Greenwichu, so bili zanesljivi znaki za strahovit učinek tega napada za povračilo, ki ga je ponovno izzvala Anglija. V tesalski ravnini zasledujejo nemške čete premagane angleško-grške sile. Zapadno od Pindosa se sovražnik umika pred italijanskimi četami, ponekod z znaki razsula. Vzhodno od pogorja napredujočim nemškim četam so se vdali številni grški vojaki in strnjene formacije. Bojna in napadalna letala so podpirala operacije vojske pri zavzetju Larisse in Trikkalle Letala so napadla umikajoče se čete in sovražnikove kolone z bombami in ostalim orožjem, uničila na nekem letališču 10 lovskih letal tipa Glouchester, v letalskem boju pa še eno angleško letalo tipa Spitfire. V severnih pokrajinah Jugoslavije so doklej našteli ujetih 1500 častnikov in 244.000 mož. V severni Afriki so ostali sovražnikovi napadi na Sollum kljub podpori pomorskih in letalskih bojnih sil, brez nspeha. V Tobruku so nemška bojna letala v noči na 19. april in v teku včerajšnjega dneva metala bombe težkega kalibra na pristaniške naprave in ostale vojaške cilje. Polni zadetki so povzročili velike požare in silne eksplozije. Napad nemških bojnih letal na pristanišče La Valetto na otoku Malti je povzročil veliko škodo v državni ladjedelnici in skladiščih. Skladišče tankov za olje je začelo goreti. Letala oborožene ogledniške službe so uničila včeraj ob škotski vzhodni obali dve sovražni trgovski ladji s skupno 6000 tonami. Pri lovskem sunku proti angleški južni obali je izgubil sovražnik v letalskem boju eno lovsko letalo tipa Spitfire. Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletela nad nemško ozemlje. Silno opustošenje v Londonu Berlin, 20. apr. Kakor poročajo listi, je nemško letalstvo preteklo noč izvršilo enega izmed najmočnejših letalskih napadov n« London ter na londonsko okolico. Napad na London, kjer so nemška letala merila v prvi vrst na vojaško važne objekte in pristaniške naprave, se je začel takoj po nastopu mraka Izredno močne skupine letal so vrgle na določene cilje na tisoče zažigalnih in rušilnih bomb. potem kc so bille izbrane objekte razsvetlile s svetlobnimi raketami. Nemška letalla so napadala v neprestano sledečih sri zaporednih valovih. Izbruhnilo je mnogo požarov, med katerimi so nekateri zavzeli zelo velik obseg. Ameriške agencije navajajo nato poročilo angleškega letalskega ministrstva, ki priznava, da je bil napad na London zelo hud in da je bilo povzročeno mnogo in težke škode. Zadetih je bilo tudi mnogo splošno znanih javnih poslopij. Razdejanje v nekaterih delih mesta je velikansko. Razen na London so nemška letala sšpafa bombe tudi na industrijska predmestja Londona kakor tudi na razne objekte v vzhodnih in jugovzhodnih angleških grofijah. O predzadnjem silnem napada nemSa®* letalstva na London poroča (londonski dopisnik švicarskega lista »Gazette de Lau-sanne«, da so bile mnoge glavne prometne žile v Londonu dobesedno izpremenjene v gore ruševin, tako da so postale docela neprehodne. V mnogih mestnih delih je ccstni tlak na debelo zasut z drobci sitekla in opeko. V četrtek v nobenem restavranu v mestnem središču ni bilo mogoče dobiti obedov, ker je plincka napeljava popolnoma odpovedala. Tudi električni tok je bil v mnogih mesitnih delih prekinjen. Težke nemške rušilne bombe so ponekod izravnale z zemljo cele b;>ne bloke. V mnogih mlicah, kjer so še ostale hišne fa?ade, zij>vjo prazne odprtine oken, iz katerih so bili iztrgani okviri. Promet v mnog h ulicah komaj še napreduje. Poslovno življenje je bilo silno prizadeto. Žrtve med begunci iz Gibraltarja Madrid, 20. aprila. (Štefani). Kakor poročajo iz Gibraltarja, je prejel angleški vojaški guverner v Gibraltarju od angleškega ministra za kolonije sporočilo, do je bilo v teku zadnjih nemških napadov na London od bomb zadetih tudi več stanovanjskih poslopij in hotelov, v katerih so našli zavetje begunci iz Gibraltarja. Pri tej priliki je bilo več ljudi ranjenih. Delo angleških vojnih dobičkarjev Berlin, 20. apr. (DNB). Glasilo angleške delavske stranke »Daily Herald« poroča o novi goljufiji, s katero so angleški vojni dobičkarji ogoljufali prehranjevalno ministrstvo najmanj za 500.000 mark. Prehranjevalni minister Woolton namreč ni odredil maksimallnih cen za konzervirane ribe. Podjetniki, ki so imeli zveze s prehranjevalnim ministrstvom, so nato izposlovali, da so bile iz seznama onih živil, za katere veljajo maksimalne cene, črtane tudi konzervirane sardine. S tem je nastala za angleško državno blagajno velika izguba. Roosevelt o resnosti položaja Washington, 20. aprila. (DNB). Predsednik Roosevelt je izjavvl v petek na konferenci tiska, da se prebivalstvo Zedinjenih držav še ne zaveda resnosti položaja Šele sedaj, je dejal Roosevelt, se ljudje v Zedinjenih državah počasi prebujajo. 52. rojstni dan vodje Nemčije Adolfa Hitlerja Praznoval ga je tudi letos v glavnem stanu nemške vojske med svojimi najožjimi sodelavci BERLIN, 20. aprila (DNB). Za 52. rojstni dan sta vodji Hitlerju izročila čestitke v imena domovine Rudolf Hess, v imena celokupne oborožene sile pa državni maršal Herman G5ring. Vodja Hitler je svoj rojstni dan prebil v glavnem stana svoje vojske v najožjem kroga svojih vojaških sodelavcev. Glavni stan vodje je bil danes v središča zanimanja vsega sveta. Vodji je bilo poslanih nešteto brzojavk s čestitkami, ne samo iz vseh pokrajin velikega rajha, temveč tudi iz vsega sveta. čestitke vojske, mornarice in letalstva Berlin, 20. aprila. O priliki 52. rojstnega dneva vodje Hitlerja so izdali vrhovni poveljniki vseh treh vrst orožja dnevno povelje na svoje vojake. Vsi trije vrnovni poveljniki so govorili davi po radiu. Vrhovni poveljnik kopne vojske maršal Brauchitsch je izvajal: Vojaki kopne vojske! Drugič se ponavlja v vojnem času rojstni dan voditelja in našega vrhovnega poveljnika. Pred enim letom smo bili pripravljeni za veliko odločilno borbo na zapadu. Kmalu potem smo pod voditeljevim vodstvom in v zaupanju vanj slavili eno največjih zmag vseh časov. Sedaj zopet so v njegovem duhu in v tradiciji nemške vojske dosegli naši vojaki nove uspehe. Vredni zmag na Poljskem, Norveškem m v Franciji, se veselimo, da lahko voditeljevemu delu poklanjamo svoje življenje. Znova obljubljamo večno zvestobo ustanovitelju velike nemške države in njene vojske. V zaupanju v voditelja in v zmago smo pripravljeni dati svoje življenje za Nemčijo. Naj živi voditelj! Vrhovni poveljnik vojne mornarice, veliki admiral Raeder je imel naslednji govor: Vojaki vojne mornarice! Rojstni dan voditelja vrhovnega poveljnika nas srečuje v zmagoviti končni vojni proti močnemu sovražniku na morju. Zvesti prisegi, voditelju in domovini bomo v borbi, ki nam je bila vsiljena, polni zaupanja v Boga porazili sovražnika kjerkoli ga najdemo. Veliki uspehi na morju so bili že doseženi. Nadaljnji uspehi bodo sledili. Vodji, ki nam je pokazal pot h končni zmagi, prisegamo neomajno zvestobo in z največjim zaupanjem mu bomo sledili. Naj živi vodja! Državni maršal Goring je imel kot vrhovni povelin:k letalstva, naslednji govor: Vojaki letalstva, tovariši! Sredi velikih boiev praznujemo danes rojstni dan vroče ljubljenega voditelja in vojskovodje. V neomajni zvestobi in največji hvaležnosti zanj smo dosegli nove odločilne zmage. Zopet ste dosegli velike uspehe. Vaše zastave se vijejo na Balkanu, na obalah Egipta, v puščavah Afrike. Neprestano zadajate trdne udarce angleškemu otočju in dostopom do Anglije, s čimer zadevate sovražnika v srce. Naše najdražje darilo k današnjemu 20. aprilu je obljuba, da se bomo kot zvesti tovariši borili nadalje povsod, kjer se bo treba boriti s sovražnikom za svobodo velike Nemčije in pomirjen je Evrope. Naprej do zmage! Naj živi Adolf Hitler! Čestitke Italije Rim, 20. aprila. (Štefani). Današnji italijanski listi, ki v debelem tisku objavljajo brzojavki, ki sta jih poslala vodji nemškega rajha italijanski kralj in cesar ter duce o priliki njegovega rojstnega dne, prinašajo nadalje tudi dolge članke, v katerih tolmačijo ta važni dogodek. »Popolo di Roma« zlasti podčrtava istovetnost med današnjo Nemčijo in njenim voditeljem in opozarja med drugim tudi na sijajna dela, ki so bila doslej izvršena v tretjem rajhu na vseh področjih udejstvo-vanja. »Popolo di Roma« zaključuje svoja razmotrivanja z naslednjimi stavki: »Zgodovina preporoda nemškega naroda, ki je tako slična naši zgodovini, paralelnost med našima revolucijama, skupna potreba Italije in Nemčije, da uresničita neko višjo pravico tako za sebe kakor tudi za svet, so napotile ta dva naroda v sedanjo skupno vojno proti skupnemu sovražniku. Zmaga se že odraža na obzorju. V imenu svojih obeh velikih državnih šefov bosta oba naroda to zmago znala tudi pričakati.« Madžarski tisk vodji Nemčije Budimpešta, 20. apr. (DNB). Madžarski listi izražajo o priliki današnjega rojstnega dne voditelja Hitlerja madžarsko hvaležnost in veselje. »Magyar Orszag« piše, da je Madžarska hvaležna svojemu velikemu prijatelju. »Estri Ujszag« pravi, da je zadnjih 22 let dokazalo, da je Hitlerja res usoda izbrala za voditelja naroda. List »Pest« slavi Hitlerja kot onega, ki je uničil Ver-sailles in Trianon. V Bolgariji Sofija, 20. aprila. (DNB) Bolgarski listi prinašajo pozdravne članke o priliki današnjega rojstnega dne voditelja Hitlerja. ; List »Dnes« piše med drugim, da je Hitlerjeva stranka eno najmočnejših gibanj, kar jih pozna človeštvo. Bolgarija se z zahvalo spominja voditelja Hitlerja. »Zora« poudarja, da občudujejo Hitlerja vsi sloji bolgarskega naroda. Obljubljajo mu svojo stalno zvestobo in požrtvovalnost. V Ljubljani in Zagrebu Ljubljana, 20. apr. O priliki rojstnega dne vodje Nemčije kancelarja Adolfa Hitlerja so izobesili včeraj v Ljubljani po- leg italijanskih tudi zastave s kljukastim križem. Zagreb. 20. apr. (DNB). Ob priliki današnjega rojstnega dne voditelja Hitlerja je izrazil zagrebški radio svojo zahvalo in občudovanje voditelju kot onemu možu, ki je osvobodil Hrvate izpod srbskega jarma. Nikdar še ni imel svet takega zaupanja v katerega koli moža, pravi zagrebški radio dalje, kakor v Hitlerja, ki je napravil s svojimi idejami konec nepravičnosti na svetu. Zgodovina sedanjega časa jedva pozna tako mnogostronsko osebnost Dr« Gibbels o nemških uspehih Kaj je preobrazilo nemški narod in ustvarilo veliko Nemčijo Berlin, 20. aprila. (DNB). V imenu nemškega ljudstva je propagandni minister Gobbels snoči po radiu izrazil čustva, ki navdajajo vsakega državljana velike Nemčije. Misli vseh se obračajo h genialnemu političnemu ln vojaškemu vodji, ki mu Nemčija dolguje svoj sijajni preporod in vsa že ostvarjena poroštva velike bodočnosti. Delo ln pot Adolfa Hitlerja sta podobna čudežu. Kako se je mogel tolikšen čudež izvršiti? Na to vprašanje skuša odgovoriti eden izmed najodličnejših nemških zgodovinarjev prof. Frank, ki ugotavlja pred vsem nekaj: v nasprotju s svojim velikim prednikom Blsmarkom je izšel Adolf Hitler iz preprostega ljudstva. Prav to pa je dalo njegovemu delu globljo učinkovitost. Železni kancelar je bil predvsem genialna pojava na polju zunanje politike. Tudi Adolf Hitler je izmed velikih zgodovinskih pojavov, toda on je — prav tako kakor duce — izšel iz notranje politike, iz borbe za osvojitev širokih množic in duše ljudstva, ki jo je storil nosilko grandiozne vnanjepolitične ideje. Kot avstrijski Nemec, hkratu pa občudovalec Blsmarkove Nemčije, je v sebi združil nov socializem t novim nacionalizmom, tako da je osvobodil tradicionalni nacionalizem vseh vezi meščanske In dinastično-državne koncepcije, socializem pa očistil manjvrednega kompleksa, ki je neločljivo spojen s proletarsko zavistjo. Ta nova politična ideja je v enem desetletju hudih bojev docela preobrazila nemški narod. Naciomal-no-socialistična Nemčija se v resnici ne pričenja dne 30. januarja 1. 1933, ampak novi nemški Reich se je porodil v letih med 1923 in 1932 kot »tajna država«, v dobi, ko je bila uradna država samo še prazna oblika. Sklepi španske vlade Madrid, 20. aprila. (Štefani). Snoči se je španska vlada pod predsedstvom državnega šefa generala Franca sestala k seji, ki se je zaključila šele kasno ponoči. Na seji je zunanji minister Suner poročal o raznih vojaških in diplomatskih problemih v zvezi z razvojem dogodkov v zadnjih tednih. Po poročilu zunanjega ministra je ministrski svet potrdil imenovanje raznih Španskih diplomatskih zastopnikov. Nadalje je sklenil, da se " Ameriki ustvari poseben španski muzej. Na koncu seje je bil odobren tudi splošni načrt za velika javna dela, ki se bodo pričela v Španiji. Položaj v Beogradu Brezkončne kolone vojnih ujetnikov — Ruševine, povzročene od letalskih bomb, že pospravljajo Temešv&r, 20. api (MTI). Poročila iz Beograda pravijo, da pritekajo v mesto brezkončne koilone ujetnikov. Nemške oblasti ugotavljajo nerodnost pcsameznikov: ujetniki hrvatske narodnosti se odpuščajo in odpravljajo v svoje domače kraje. Vojni ujetniki že posprav'jajo ruševine izza bombardiranj prvih vojnih dni, vendar še niso. popravi jeni vodovodi, tako da morajo avtcsesalke oskrbovati prebivalstvo z vodo. Zelo resno je še vedno vprašanje preskrbe z živili, posebno zaradi plen it ev, ki so jih zagrešite v minulih dneh oborožene tolpe, ko je bilo meslo v obči zmešnjavi že zapuščeno od ministrov, generalov in drugih oblasti, odgovornih za javni red, nemške čete pa še niso bile vkorakale. Kritični položaj Beograda se močno razlikuje od normalnega življenja, ki gre sivo jo pc*t v Zemunu. Zemunu so bombe povsem prizanesle, in vsd javni posli se tu razvijajo v popolnem rodu, tako da se hodijo tisoči meščanov, ki so ostali v Beogradu, semkaj oskrbovat z živili. Tcda včeraj je bil ta priliv v Zemun na izrecno zahtevo krajevnih oblasti prepovedan, ker bi drugače pretila nevarnost, da se zaloge živil docela izčrpajo. Uničenje savskih in donavskih pristanišč, ki so ga odredili pobegli generali, se tako obrača proti samemu srbskemu prebivalstvu, ki je sodaj odrezano od ene izmed riajbo'«atejših pokrajin Dr. Maček v Zagrebu Trst, 20. aprila. »Piccolo« poroča, da se nahaja dr. Vladko Maček, ki je bil podpredsednik Simovičeve vlade, sedaj v Zagrebu. Glavni urednik »Vremena« dr. Gregorič, ki je bil še pred nekaj dnevi v koncentracijskem taborišču, je sedaj živ in zdrav v Bec gradu. Nemško in madžarsko r^slanlštvo v Zagrebu Bc'in, 20. apr. (DNB). Na predlog zunanjega ministra Ribben^ropa je voditelj H t jr imenoval za nemškega poslanika pri hrvatski vladi; v Zagrebu višjega oddelnega vodjo SA Kascheja. Budimpešta, 20. apr. (DNB). Madžarska vlada je svoj dosedanji generalni konzulat v Zagrebu spremenila v poslaništvo. Za madžarskega odpravnika posilov pri hrvatski vladi je bil imenovan Laszlo Bartok. General Simovič o zlomu jugoslovanske vojske Rim, 20. aprila. Rimski radio poroča, da je jugoslovanski general Simovič, ki je prispel v Atene, poizkušal opravičiti ravnanje srbske armade, ki ni nudila pravega odpora nemški ofenzivi. General Simovič je izjavil, da je bil glavni vzrok tako naglega zloma odpora srbskih čet pomanjkanje časa, ki ni dopuščalo, da bi mogle jugoslovanske armade stvoriti pravo obrambno črto, ki bi mogla kljubovati ilalijansko-nemškim strateškim načrtom. Bolgarska okupacija Sofija, 20. aprila. Kakor poroča rimski radio, so bolgarske vojaške edinice včeraj zasedle bolgarsko področje, ki je bilo osvobojeno po nemških četah. Namen zasedbe je, da se na tem področju zajamčita red in mir. Odmev v Španiji Madrid, 20. aprila. (Štefani). Tudi španski tisk mnogo analizira zlom Jugoslavije, ki ga v glavnem tolmači kot krivdo jugoslovanskih zaveznikov. List »Arriba« na-glaša v zvezi s tem, da pada mnogo odgovornosti za poraz Jugoslavije na predsednika Zedinjenih držav Roosevelta, kakor vobče na merodajne osebnosti Zedinjenih držav. List navaja nato, da je del ameriškega tiska, prizadevajoč si spraviti Jugoslavijo v vojno na strani zaveznikov, pisal »da pomeni ta vojna tudi našo vojno, namreč vojno Zedinjenih držav«. Poraz poslednje države, ki jo je stvoril Ver-sailles, znači obenem tudi moralni poraz Zedinjenih držav. Japonska sodba o dogodkih na Balkanu Tokio, 20. aprila. Japonski listi posvečajo svoje uvodnike vojaški katastrofi Jugoslavije ter naglašajo, da je postala Jugoslavija nadaljnja žrtev slepega zaupanja v Veliko Britanijo. Listi posvečajo nadalje veliko pozornost tudi angleškim kritikam politike zunanjega ministra Edena in napovedujejo v zvezi s tem v kratkem popoln poraz Grčije. Japonski listi napovedujejo, da bo prihodnjo glavno vojno po-zorišče postal Egipt, kjer skušajo Angleži z vso naglico utrditi svoje postojanke ter zbrati vse razpoložljive čete. Lista »Hodil« ter »Mi j ako« pišeta, da pomeni udarec, ki sta ga državi osi zadali Veliki Britaniji na Balkanu, predzadnji udarec angleškim silam pred njihovim dokončnim razsulom. Organizacijsko delo na zasedenem ozemlju Italijanski listi poročajo: V pomorskih oporiščih Šibeniku, Splitu in Kct< ru so se našla ogromna skladišča potrebščin za vojno mornarico in letalstvo, ki jih je bilo jugoslovansko vodstvo pripravilo za ogrožanje italijanskih obal na Jadranu. Manjše množine vojnega gradiva sc zbirajo malone povsod. V milem Drobinjskem zalivu na otoku Krku > sc našli do polovice potopljeni vsi parniki, ki so opravi jel i redno službo med • roki. Ti parniki se že v naglici popravi j a- V Kraljeviči je bil med drugim uplenjen plavajoč dok v dobrem stanju. Glavna obalna železnica, ki vodi z Reke in s Sušaka preko Ogulina v Split, je že obnovila obratovanje. Vzpostavljena je tudi redna plovba na črti Zader—Ancona. Kr. mornarica z vso naglico čisti morje minskih polj. Organizacija vojaških predsedstev, ustvarjanje odnosov med zasedbenimi oblastmi in prebivalstvom ter obnavljanje prometnih zvez se vrši povsod ob največji disciplini. V i-vd V' C -v^f • 13.50 Ure • 13.80 lire > 14.10 lire • 14 *n Ure • 14.70 lire > 18.— lir 51 din = 52 din = 53 din = 54 din = 55 din = 56 din = 57 din = 58 din = 59 din = 60 din =• 61 din = 62 din = 63 din = 64 din ° 65 din = 66 din = 67 din = 68 din - 69 din - 70 din = 71 din = 72 din = 73 din« 74 din - 75 din = 76 din =» 77 din - 78 din - 79 din - 80 din - 81 din - 82 din «= 83 din - 84 din - 85 din = 86 din = 87 din - 88 din - 89 din - 90 din- 91 din = 92 din - 93 din - 94 din -99 din ■ 96 din • 97 din - 98 din - 99 din -100 din - 15.30 Ure 15.60 lire 15.90 lire 16.20 lire 16.50 lire 16.80 lire 17.10 lire 17.40 lire 17.70 lire 18.— Ur 18.30 lire 18.60 lire 18.90 lire 19.20 Ure 19.50 lire 19.80 lire 20.10 lire 20.40 lire 20.70 Ure 21.— lir 21.30 lire 21.60 lire 21.90 Ure 22.20 Ure 22.50 lire 22.80 lire 23.10 lire 23.40 Ure 23.70 lire 24.— lir 24.30 Ure 24.60 lire 24.90 lire 25.20 Ure 25.50 lire 25.80 lire 26.10 Ure 26.40 Ure 26.70 Ure 27.— Ur 27.30 Ure 27.60 Ure 27.90 lire 28.20 Ure 28.50 lire 28.80 lire 29.10 lire 29.40 Ure 29.70 lire 30.— lir. Inserirajt« t *Jotruw! »Tosca« v naši operi Po presledku, v katerem se je odigralo mnogo zgodovine, je ljubljanska opera zopet zvabila lepo število občinstva k sob ni predstavi »Tosce«. Pri predstavi je bilo prvikrat v našem gledališču navzoče večje število častnikov kr. italijanske vojske, ki so z očitnim zanimanjem sledili slovenski predstavi sloveče italijanske opere. Pucci-nijeva večno lepa skladba je s svojo globoko človeško vsebino tudi zdaj vžgala srca poslušalcev. Predstavo je dirigiral dr. Danilo švara. Izmed solističnih vlog je vzbujala posebno pozornost ga. Laboševa, ki je nastopila kot Tosca. Ne igralsko in ne pevsko ni sicer izčrpala obilnih možnosti, ki so dane tej vlogi, vendar je ustvarila zanimiv odrski lik Tosce in vnovič pokazala ne sii^er dovršeno in brezhibno, vendar pa simpatično pevsko kulturo. Svojo vlogo je pela v hrvatskem jeziku. Kot Mario Cavara-dossi je zopet nastopil g. Franci in dosegel nekaj aplavza tudi ob odprti sceni. Posebno pregnantno je stopil v ospredje lik mogočnika Scarpie, ki ga je ustvaril z visoko odrsko kulturo g. Popov. V igralskem in pevskem pogledu je bila njegova vloga med najboljšimi, kar smo jih v zadnjem času videli na slovenskem opernem odru. Občinstvo ni štedilo s priznanjem. V splošnem je nova predstava »Tosce« nekoliko zaostajala za predstavami v boljših časih, vendar je dovolj častno zastopala slovensko operno kulturo, ki bi ji bilo želeti, da bi tudi v novih razmerah ohranila možnosti uspešnega uveljavljanja. Nase gledališče DRAMA: Začetek ob 17. nri. Ponedeljek, 21. aprila: zaprto. Torek, 22. aprila: Protekcija. Red B. Nušičeva »Protekcija« je zabavna igra, v kateri je orisal dramatik lov za protek-cijo pri ministru. Na oder je postavil najrazličnejše ljudi, ki si prizadevajo dobiti protekcijo v ta ali oni namen. Pokazal pa je tudi na vesel način, s kakšnimi težavami se morajo boriti tisti, ki so brez nje in nočejo zatajiti njej na ljubo svojih nazorov. V sredo bodo igrali za red premierski salonsko igro Benedettija »Trideset sekund ljubezni« z Miro Danilovo in Kraljem v glavnih vlogah. OPERA: Začetek ob 17. uri. Ponedeljek, 21. aprila: zaprto. Torek, 22. aprila: Ples v maskah. Red torek. V torek bodo peli za red torek opero »Ples v maskah«. Tipično italijanska, z vsemi vrlinami Verdijeve ustvarjalne sile zgrajena opera »Ples v maskah« je delo, v katerem se odlikujejo glavni solisti: Laboševa, Franci, Dolničar in španova. Pestro dejanje, ki je podlaga za sočno in-strumentirano in pevsko učinkovito izpeljano glasbo, je za vse ljubitelje opere velika privlačnost. Pravljično dejanje mladinske igre »Princeska ln zmaj« vsebuje očarljive prizore z osebami iz bajnega sveta in bo za otroke čudovito doživetje. Starše opozarjamo na uprizoritev te igre, v kateri sodelujejo tudi otroci. * Obvestilo abonentom Narodnega gledališča. Uprava vljudno prosi abonente, naj potrpe in ne odpovedujejo svojih abonmajev. Uprava bo vse ukrenila, kar je v njeni moči, da se bodo predstave vršile redno in ob normalnem času. Kdor bi za enkrat ne utegnil izkoristiti svoje abonentske izkaznice, naj jo po možnosti prepusti svojim sorodnikom ali znancem. RADI 0 E. I. A. R. RADIO LJUBLJANA. Spored za ponedeljek, 21. aprila 1940. Jutranja oddaja: 7.30: Poročila v slovenščini. — 7.45: Lahka glasba (plošče). _ g.OO: Napoved časa, lahka glasba. — 8.15 do 8.30: Poročila v italijanščini (iz Rima). Opoldanska oddaja: 12.30: Poročila v slovenščini. — 13.00: Napoved časa in poročila v italijanščini (prenos iz Rima). — 1315: Koncert (prenos iz Rima). — 14: Poročila v italijanščini (iz Rima). — 14.10 Poročila v slovenščini. — 14.20 do 14.30: Plošče in sporočila. Popoldanska oddaja: 16.45: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa in poročila v italijanščini (prenos lz Rima). — 17.15 do 18.00: Prenos koncerta iz Rima. Večerna oddaja: 19.30: Poročila v slovenščini, nato plošče. — 20.00: Napoved časa in poročila v italijanščini (prenos iz Rima). — 20.15: Pisan reproduciran koncert. — 20.30 do 21.30: Večerni koncert. * Včeraj, v nedeljo, je postaja E. I. A. R. Radio Ljubljana med drugim sporedom oddajala v jutrnjem času orgelski koncert, dopoldne pa peto slovesno mašo, in sicr Perosijevo »Missa solemnis« iz bazilike presv. Marijinega Oznanjenja v Firenci-Po končanem prenosu cerkvene glasbe je bral in tolmačil evangelij v italijanskem jeziku p. Lazzeri, vojni kurat 2. pešpolka »Re<, nato pa Imel verski govor «rarfii>n '.n župnik p. Kri mostom ?ekovan'č. V popoldanskih urah je g. Inž Ciril Jeglič govoril v okviru Kmetijske ure »O so-latnlcah«, prav tako v slovenskem ieziku. V kratkem se bo začel radijski teCaJ Italijanskega jezika. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene. Ljubljana v nov! dobi Ljubljana, 19. aprila. Z uvedbo novega časa se Ljubljana prav zgodaj prebuja k vsakdanjemu življenju. Prav posebno razgibano pa je bilo življenje današnjo soboto. Ljubljana je zdaj močno obljudena in ulice nudijo marsikod pravcato velemestno sliko. Pestra raznolikost italijanskih in nemških vojaških uniform, najrazličnejši avtomobili, ki stoje pred posameznimi hoteli in sedeži oblastev, visoko natovorjeni vojaški kamioni, ki hite po ulicah, pa tudi vrvež prebivalstva, ki ima vsakovrstne opravke po uradih — tolikšen promet daje Ljubljani povsem novo lice. Ze zgodaj zjutraj hite gospodinje na trg in pri posameznih stojnicah same najlepše pazijo na red, da ni nobena prezgodaj, ne prepozno postrežena. Nekdanjega barantanja skoraj ni nikjer več opaziti, vsaka gospodinja izbere, kar more najugodnejšega. plača in se poslovi. Odprava merjenja na merice je povzročila prodajalkam na trgu nekoliko zadrege, ker ni bilo mogoče takoj pribaviti zadostno število tehtnic, zato pa si prodajalke do nadaljnjega vzajemno pomagajo. Zadnje čase je bilo skoraj sleherno izložbeno okno ob cestah in ulicah prepreženo s tankim papirjem. Ob spodnjih hišnih odprtinah pa so bile prislonjene vreče, napolnjene s peskom, ali pa so bila kletna okna kar zabita z deskami, ponekod so jih tudi založili z opeko. To je bilo potrebno zavoljo varnosti pred morebitn'mi izstrelki. Zadnje dni pa izginjajo tudi vsi ti sledovi vojne. Trgovci so začeli spet pomivati okna in odstranjevati papir, ki je močno motil ogledovanje izložb. Čistilci izložbenih oken so zdaj močno zaposleni. Tudi vreče s peskom že izginjajo. Na vseh javnih uradih na ozemlju, zasedenem po italijanskih oboroženih silah, se vijejo italijanske zastave. V Ljubljani je zastav še posebno veliko število . , - ' - ^ . a * * . a /f. *. i e t'«' i o Cn. Promet na važnih cestnih križiščih ureia italijanska prometna policija. Uvedena je prometna služba tudi na nekaterih križiščih, kjer je doslej ni bilo. Tako pri Unionu. kjer se Frančiškanska ulica druži z Miklošičevo cesto. Ob večerih se nabere zlasti mnogo ljudi na Marijinem trgu, kjer z zanimanjem ogledujejo razporejanje prometa, kakor je v navadi po velemestih. Marsikateremu kolesarju ali vozniku je treba vljudno dopovedati, da ne more dirjati svojo pot, preden prometnik ne da znamenja, v katero smer je promet odprt. Večerna promenada po glavnih ljubljanskih ulicah, zlasti proti Tivoliju, je vedno prav razgibana. Tivoli je v najlepšem pomladnem r: zeve tu in Rožniški gozd v ozadju v izkazuj': čudovito obilje pomladnih barv. Po ljubljanskih in okoliških vrtovih pa so pridno na delu m:"k: in ženske, da obdelajo kar le mogoče modne .--r;.'in poskrbijo za čim izdatnejšo oskrbo Ljubljane z vrtnimi in poljskimi pridelki. NPadi-na pa ima svojo zabavo z iskanjem različnih predmetov, ki jih je zavrgel vihar vojne furije. Po strugi Ljubljanice capljajo fantiči in iščejo različne predmete. Njihov plen je seveda majhen, vendar je treba staršem priporočiti, da poučijo mladino, naj vsak najdeni predmet izročijo njim, nakar naj ga starši oddajo tja. kamor ga je treba oddati. Tako bodo izostale nesreče pa tudi druge neprije1 sti $0® letnica katedrale v šibeniku Solnčna nedelja Ljubljana se je v sončnem nedeljskem jutru prebudila v znamenju proslave 52. rojstnega dne nemškega voditelja Adolfa Hitlerja, že v soboto zvečer so bile \ <» .razobešene italijanske državne zastave, pripadniki nemškega naroda pa obesili tudi nemške zastave. Italijanski dnevniki, ki so prispeli v Ljubljano, so objavili v počaščenje voditelja zavezniške države članke s slikami. Vse popoldne ,e bilo po mestu živahno gibanje vojaških in uradnih avtomobilov. Popoldne pa so se Ljubljančani razšli v bližnjo okolico, da izkoristijo krasno, toplo vreme, ki obeta skorajšnje poletje. Na cestah izven Ljubljane ni" bilo posebnega avtomobilskega kretanja in se tako tudi niso (vsaj do ur«, ko to poročamo) pripetile nobene prometne nezgode. Nova določba kr. civilnega komisarijata za zasedeno slovensko ozemlje v Ljubljani, ki dopušča prebivalstvu potovanje iz kraja v kraj na podlagi dosedanjih legitimacij in identitetnih kart. pa je spet poživila železniški in kolesarski promet. daljevanje gradnje. Mojster Jurij je v presledkih vodil gradnjo 32 let, vse do smrti leta 1473, nakar je katedralo dovršil njegov naslednik mojster Nikola iz Firence, ki je še zgradil krasno renesančno kupolo. Ta toskanski mojster ;e dovršil delo posrečeno v stilu svojega predhodnika Mojster Jurij je bil umetnik visoke kvalitete, ne samo kot graditelj, temveč tudi kot kipar. Njegovo umetnost so posnemali v mnogih drugih krajih Dalmacije, on sam pa je v dobah zastoja pri gradn.i katedrale ustvarjal trajne spomenike renesančne gotike tudi v Splitu. Dubrovniku, Zadru in Rabil. Njegovi učenci so širili njegovo umetnost tudi onstran Jadranskega morja, zlasti v Anconi. Tako je Dalmacija, kakor v mnogih drugih primerih, vračala Italiji svoj kulturni dolg. Sam mojster Jurij je bil najbolj ponosen J na svoje delo pri okrasitvi zunanjosti ka- J tedrale izpod kupole, kjer je bogato okra- j šeno fasado povezal z vencem, ki ga pred- ? stavlja 74 človeških glav. V teh glavah je po večini prikazal tipe mornarjev, delavcev in kmetov, ki jih je imel priliko opazovati v šibeniški luki. V teh glavah je mojster Jurij poudarjal rasne posebnosti Dalmatin-cev tako verno in dovršeno, kakor nihče pred njim in tudi pozneje vse do Meštrn-viča. . S. V postelji ustreljen Novo mesto, 19. aprila. Pretekli petek zjutraj so našli v postelji ustreljenega Žagarja Kosa iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah. Ustreljeni Kos je bil že dalje časa zaposlen kot delavec na žagi v Starih žagah pri Kočevskih Poljanah Bil je vesten in marljiv delavec, ki je redno vsak dan zjutraj zgodaj vstajal in pričel z delom. Ta dan pa se je gospodarju čudno zdelo, kaj da ga ni toliko času na delo. Ker se le ni prikazal, ga je šel gospodar klicat v sobo. Ko je odprl vrata, pa ga je opazil nepremično ležečega v postelji s prestreljeno glavo. Preiskava bo dognala vzrok smrti. Stroge obsodbe za tihotap-stvo racioniranih življenjskih potrebščin Da se v vojnem času slehernemu državljanu zagotovi najnujnejša količina živil in drugih življenjskih potrebščin, morajo poklicna obiastva izvajati zelo strog in pravičen red, ka r se tiče razdelitve. Zato i.a-lijanska policija in sodišča dosledno in strogo preganjajo vsakogar, ki se pregreši zoper zadevne predpise. Te dni sta se pred kazenskim sodiščem v Trstu zagovarjala dva takšna krivca, 551etni kmečki posestnik Giussepe Norbedo od S. Marici Maddalena in Mana Cadorini z via del Molino avento. Norbedo je doma kuhal milo iz konjskih kosti, sode in kolofonije ter ga prodajal in se s tem pregrešil zoper obstoječe predpise, ki prepovedujejo brez posebnega dovoljenja izdelovati in prodajati predmete, ki so podvrženi raeio-nlranju. Ko so finančni organi obiskali Norbeda, so našli pri njem 25 kosov mila, o katerih je pa izjavil, da jih je izdelal za lastno uporabo. Preiskava pa je organe prepričala o nasprotnem in Norbedo je bil obsojen na globo 6150 lir z vsemi ostalimi zakonitimi posledicami. — Mario Cadorini pa je finančna straža ustavila na poti na Monfalcone in našla pri nji kovčeg prav tako doma izdelanega mila. Pri zaslišanju se je zagovarjala, da je milo nosila s seboj, da bi ga na kmetih zamenjala za živež. Sodišče pa njenemu zagovoru nI verjelo, in ker se ni odzvala pozivu na razpravo, jo je in contumacia obsodilo na globo 2860 lir. Nesreče v Trstu Na neki stavhi na via Grao\a v Tr?lu i je bil zaposlen 551etni zidar Francesco Co-bau, pa se je težak tram zvrnil nanj in mu prizadejal precej hude poškodbe po glavi in hrbtu. Komaj 51etni Claudio Ma-ciinich je na domačem dvorišču na via dei Vigneti tako nesrečno padel, da si jc. zlomil desno nogo. Na piazza Ponterosso je 4 bili tudi konj razpr>eni na vse strani Le redki g< spedarji so dobili ponovno v last vvoje ko-njc. Nekateri s*i sc zadovoljili z vsem, k«r jim je pač prišlo v ro-ke. so pa tudi tak . ki niti nis > bili lavniki konj. niti jih niso oddal' v vojne namene vendar ]>a so se povsem neuprovucno prilastili tujo lastnino. Pravi lastniki pa iščejo svoje konje potujoč iz kraja v kraj in pregledujoč hleve, če bi kje našli svoji 'astnino Nekaterim sc posreči, da najdejo svojega konja, naj več pti je takih ki morajo zepet dalje Konji, ki so cotali \ Sloveniji, bodo pač našli svoje prav t gospodarje ker so /apiv niki v redu in imajo konji po ztipi.snikih vžgane številke Toda konji, ki s« bili cd-gnani preko banovinske meje s*i najbrž za pravega lastnika izgubljeni Mnogo konj je v Sevnici, kier bo današnji ponedeljek predaja konj pravim lastnikom, ki sc izkažejo i izkazilcm dogodek: Posestnik lenjskih Toplic je kakor drugi gospodarji odda! v vojne no mene dva konja in voz. Svojih konj ni dobil več nazaj pač pa v zameno dva druga konja, ki naj bi jih obdržal. dokler ne dobi lastnih konj vrnjenih. Čeravno konja nista ustrezala vrednosti njegovih lastnih, je hil mož vendar zadovoljen. da more vsaj obdelati polje, ker inu je delo že tako zastalo. V noči od preteklega petka na soboto pu se je nekdo tiho približal hlevu, s silo c dprl zaprta vrata in odpeljal enega konja. Tatvino so domači opažali 'ele v zgodnjih urah ko so prišli v hlev. da bi nakrmili živino Za tatom ni nobenega sledu Podobne tatvine so se v prevratnih dneh zgodile tudi drugod in so tatovi pri prvi bližnji priliki prodali ukradene konje za par stotakov. Majhen izkupiček jim je pač le malo koristil, zasluženi kazni pa ne bodo ušli. Službe išče Tehnik gradbene stroke s sedemletno prakso. išče mesto. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod ^Diplomiran tehnik« 7758-2 Natakarica mlada, zanesljiva, želi mesto za 1 maj ah takoj Gre tudi izven Ljubljane. Ponudb: pro- j si m na ogl odd lutra j pod »Natakarica« 7744-2 Kapital Radi novih razmer prodam svoje podjetje ki v polnem obratu, globoko pod ceno Podjetje ima v novih mejah veliko bodočnost Ponudbe na ogl odd Jutra pod »200 000 din«. 7765-16 'JIM' 'tj > &S Oblačila Novo obleko za gospoda srednje velikost) temnosivo športno prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 7747-13 Natakarico tudi začetnico mlado, sprejmem Gostilna MUller. Janševa štev. 15. 7741-1 rU' \Vertheim blagajno srednje velikosti reno-mirane tvornice »Wtese« ! predam. Poslovalnica M Kovači«!. Rimska 7 priti. ; 7746-6 ; Globok voziček športni ter šivalni stroj naprodaj. --• Zore, Marenčičeva ul. 3 Moste. 7752-6 V najem oddam 2 večji parceli, oripravni za kmet. obdelovanje Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. * 7756-17 Informacije Dolenc Franc služili ste pri 32 bol četi in ml prosim vruite ko- | lo n& une šporovec Jože. svet lerne.teva 24. če ne. sem prlmoran sodniško postopati Ljubljana 7757-31 Kdor poizve kje se nahaja tovorni t avto znamke Opel Blitz 1.5 tonski evidenčna št 2-778. br. motorja 39-3792 zeleno barvan in poskrbi i da ga dobi lastnik Mle- j karska zadruga Velike I Lašče nazaj dobi nagrado 1.000 din. 77499-31 Spoznana dama se poziva, da vrne 500 din pri mesarju Zajcu, katere Je pomotoma do-; biia. ko sem ji izročila ■ meso V nasprotnem slučaju sem primorana da ' jo prijavim policiji. 7771-31 Posest nj'IiWiTi f Prodam 700 bal za oglje ter vre- j če od otrobov ln soli. H. Grebene, Velika čolnarska 15, Ljubljana. i 7743-6 Enotonski avto kupim ali vzamem v najem. Kovačlč. Cigaleto ▼a 11 . 7762-10 Buffet oddam na zelo dobri I točki zaradi odpotova-nja. Prevzem 25.000 din. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika«. 7732-19 i Opremljeno sobo lepo. takoj oddam 1—2 •.i-ebsraa Staniče va ul. 19. I. priti 7750-23 Sončno sobo veliko, opremljeno za 2 dve osebi oddam takoj. Ml rje, Hlharjeva 6-1. _ 7753-23 Prazno sončno sobo parketirano, oddam takoj mirni solidni osebi. Vekoslav J. Korošec. Zelena jama. Bezenškova 34, I. nadstr. 7754-23 Sobo lepo opremljeno, sončno pri mali druilnl oddam. Pritličje, blizu Tabora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7742-23 Pri kolodvoru takoj oddam lepo. čisto sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, ne akademikom. Kolo-d"orska 28-11. desno in levo. 7735-23 Pisalni stroj [ večji »Ideal«, le malo . rabljen proda Posloval-; niča M Rovačič. Rimska | 7. pritličje. 7745-29 Pisalni stroj Episkop dobro ohranjen, kupim »Svetlo«. Ljubljana. ftmartinska 24 7733-29 Pisalni stroj : portabl v kovčegu. še po 1 polnoma nov najnovejši model, ugodno proda A Kovačlč, Cigaletova 11. • 7763-29 Ilirski ovčarji mati in mladiči z odličnim rodovnikom ceneno naprodaj. Mati Je izvrsten čuvaj. Pot na Rožnik 2. 7769-27 Skladišče 100—200 m2. uporabno tudi za obrt. z Industrijskim tokom ln telefonom ter prostornim dvosobnim stanovanjem takoj na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu Tržaške«. 7736-19 Portal katedrale v Šibeniku y Šibeniku so se te dni navzlic velikim dogodkom spomnili da je preteklo ravno petsto let, odkar so pričeli graditi tamošnjo znamenito katedralo, ki je daleč po svetu znana kot eno najlepših del renesančnega guattrocenta. Spomladi leta 1441 je bilo poverjeno škofu šišgoriču in odboru mestnih plemičev, ki so ga tvorili Radič šišgorič, Ivan Mcgorovič, Marko Dobrojevič, šimun Div-nič in Saracen Nikolin, da skrbijo za gradnjo katedrale. Ta odbor je spomladi tega leta sklenil z mojstrom Jurjem, sinom Mateja iz Zadra (Magister Georgius Mathaei Dalmaticus) pogodbo za dobo šest let, ki je zavezala mojstra, da bo vodil vsa gradbena dela, dobavljal material, nameščal gradbene mojstre in pomočnike ter delavce, izdeloval načrte in sam delal kot kipar in graditelj. Ta pogodba, ki je bila pozneje večkrat obnovljena, ni pomembna samo za gradnjo te katedrale, temveč tudi predstavlja začetek novega sijajnega razdobja v zgodovini gradbene umetnosti Dalmacije, saj se je gradbeni stil okrašene gotike, ki ga je na tej zgradbi prikazal mojster Jurij, kmalu priče) širiti po vsej Dalmaciji. Iz oddaljenih krajev so prišli v šibenik mladi kamnoseški, kiparski in gradbeni vajenci in pomočniki, da se izuče pod vodstvom mojstra Jurja, »protomagistra« šibeniške katedrale. Gradnja katedrale je trajala več desetletij. ogromna sredstva za gradnjo pa so prispevali takrat bogati šibenčani. Potrebni kamen za gradnjo in za izredno bogata kioarska de1 a .so dovažali iz Korčule, Brača in Rnba Monter Jurij, ki se je izučil v Be-nrtk"ih Iricr bil med drugim zaposlen pri gradnji doževe palače, zlasti pa pri gradn-i monumentalnih vrat Porta della Ca ritft, le izd^Tal monumentalno zasnovo za katedralo, in sicer v mnogo večjem obgegu, kakor je bila prvotno zamišljena in kakor so jo pred njegovim prihodom deloma že pričeli graditi. Sama gradnja je spričo bogatih kiparskih del le počasi napredovala, pa tudi pomanjkanje denarnih sredstev je ponovno povzročilo zastoj pri delu. Večkrat je tudi razsajala kuga, ki ni dopuščala na- Nase šole UL meščanska šola v Ljubljnni-Moete. Redni pouk se prične v sredo. 23. aprila, ob 8. url. Učenci morajo prineeti s seboj prejeta izpričevala. Učiteljski zbor te šole ima sejo v torek, 22. t. m. ob 10. Pouk na novomeški gimnaziji in na meščanski šoli ae bo prišel 23. aprila. Oba zavoda bosta Imela pouk v gimnazijskem poslopju, ln sicer se bo pričenjal pouk na gimnaziji ob osmih, na meščanski šoli pa ob trinajstih (po novem času). Stanovanje Stanovanje oddam najraje državne-mu upokojencu, 2 sobi, prltikline. Trt. Aleševče-va. podaljfiek. Naslov v ▼seh posloval. Jutra. 7740-21 Dve stanovanji dvo ln Stlrlsobno brez kopalnice za takoj ali za maj, se oddasta. Trža ška cesta 19. 7734-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, se odda s 1. majem za Bežigradom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7760-21 Lepo sobo novoopremljeno, z dvema posteljama, oddam takoj dvema ali eni osebi. Souporaba kopalnice. Bližina mestnega središča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7731-23 Izgubljeno Dne 19. t. m. ob tri četrt 8. sem izgubila v Jesenkovl ulici bankovec za 1000 din. — Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi na ogl. odd. Jutra. _(—:—) Revna vajenka Je IzgubUa 1000 din od Vllharjeve do Miklošičeve ceste. Pošten najditelj naj odda v ogl. odd. Jutn. 7737-28 m Sobo s štedilnikom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Mirna ln točna«. 7748-23a Separirano sobo « ki->milr"co ali souporabo kopalnice, v mir uuci ločeni Grem tudi v skupno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Plačam dobro«. 7739-23a Sobo s štedilnikom s souporabo štedilnika ali majhno stanovanje, išče nižji državni nameščenec za 1. maj ev. junij. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Točen plačnik 46«. 7770-23a Hiše kupimo visokopritlične. enonad-stropne tn večnadstropne. Parcele prodajamo: v Šiški, St. Vidu poleg škofijskega zavoda Mednem ob Savi in na Kodeljevem. ZA.JC ANDREJ, posredovalnica nepremičnin. Ljubljana Tavčarjeva ul. 10 lelef začasno 35-04 stanovanje tel 768 št. Vid 7768-20 Prodamo tnuadstropno trg hišo v strogem centru, trinad-stropno trg. hišo \ centru. enone.dstropno trl-stanovanjsko hišo v vzhodnem delu, enonad-stropno. tristanovanjsko s poslovnim lokalom v severnem delu. zem;;i.šče cca 50.000 kv. m po din 7 proti Dravljam. travnik proti Brdu in nadaljnja zemljišča ter parcele v vseh delili mesta LUDVIK KUNA VER. reulitetna pi.-arna. Ljubljana Miklošičeva c. 34 (tel. 20-371 7761-20 Novo hišo prodam v Ljubljani Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Nova« 7751-20 Kupim hišo v Ljubljani v vredno.-ti okoli 1.000 000 din proti gotovini ali zamenjam za dobre industrijske papirje. Ki doti., ajo cca 10 procentov Ponudbe na og! odd Jutra pod šifro Novejša stavba«. 7738-20 Hiše vseh vrst ter razne druge nepremičnine predaja ln kupuje realitetna pisarna ADAMIČ. Ljub-1 ljana, Gosposvetska c 7. 7759-20 Hišico ' oddam v najem. Viž-| marje Poizve se Tobačna tov. Ka.stelic Jo-;pi-na. 77(14-20 Zamenjam i manjšo hišo z velikim | vrtom 1I8OO kv m v Mariboru za približno enako v okolici L.n.iblia-ne Ponudbe na ogl od-del Jutra pod Zamenjam«. 776G-20 Prodamo i stavbne parcele posa-; mezne. več zemljišč za 1 parceliranje v LJubljani in okolici, hiše. vile. posestva. v mestu in na deželi. »GLOBUS poslovalnica za nakup in prodajo nepremičnin — Ljubljana Emonska 25. 7767-20 Garsoniero prazno v sredini mesta. Išče stalen gospod. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Boljši«. 7755-23a u^atrtliiAJ Zaradi odpotovanja prodam mesto družabnika pri zelo dobrem podjetju, s kapitalom 50.000 Din. — Ponudbe na upravo pod »Veliko delo«. 3708 jBJOCM italijanska opera v Ljubljani pred 200 leti V naslednjem prinašamo kratek odlomek po zanimivi zgodovinski študiji izpod peresa dr. Stanka Škerlja, ki je bila svoj čas objavljena v »Kroniki slovenskih mest« in ki nazorno priča, da kulturni in vobče življenjski stiki med Ljubljano in Italijo niso od danes, temveč jih je že v davnini narekovala zemljepisna povezanost obeh dežel. V Ljubljani so z navdušenjem sprejeli tudi zadnjo izmed umetnosti, ki jih je prerojena Italija ponesla v svet: mu-ziko, v obliki opere; saj so ljubljansko izobraženo družbo v dobršni meri tvorili ljudje — plemiči, pripadniki svobodnih poklicev, uradniki in bogati meščani — ki so jih bile študije ali drugi interesi povedli v Italijo in ki so opero na samem viru spoznali in vzljubili. Uvedel jo je grof WoIf Engelbert Auersperg To velja tudi o možu, ki je prvi uvedel italijansko opero v Ljubljano: eden največjih fevdalnih gospodov kranjske dežele, ki je bil tudi glavar, grof Wolf Engelbert Auersperg (1610 do 1673.). V mladosti je na svoji obligatni turneji bival delj časa v Italiji in se je tam tako navdušil za novi tip gledališča, muzikalno dramo, da si je še dolgo po svoji vrnitvi v domovino dajal o njej poročati in da je v svoji knjižnici zbral več teoretičnih del o muziki. Bil je darežljiv podpornik jezuitskega gledališča in nemških komedijantov. V svečani dvorani nove Auerspergove baročne palače, dograjene leta 1642. in kasneje zvane Knežji dvorec, ali pa na gosposko urejenem vrtu za dvorcem — eno in drugo je dajalo zelo primeren okvir — se torej prvič pojavlja med nami opera ▼ dobi, ki zagotavlja Ljubljani odlično mesto v zgodovini Širjenja opere izven Italije. Ali je to bilo že leta 1652. ali iele 1660., danes i« ne moremo določiti. Prvo trdi samo P. v. Radie« v svojem delu »Frau musics ln Krain«, a je pozneje preklical, ne da bi bil navedel poznejšo letnico. Prva italijanska opera, ki je bila predvajana v Ljubljani, je bila »La Gara«, njej pa je sledila »La vicende del tempo«. »Tekma« je bila po vsej priliki tista opera, ki so jo leta 1652. igrali na Dunaju. Tri leta po »Tekmi« (1655) so pri Auerspergovih predstavljali opero »Ar-gia«. Podrobnejši, trdno zanesljivi podatki pa o teh prvih predstavah vendar niso znani. Na vrtu baročne palače Nobenega dvoma pa ni, da se je vsaj leta 1660. vršila v Ljubljani italijanska predstava. Med svečanostmi in zabavami, s katerimi so kranjski stanovi v prvi polovici septembra slavili obisk cesarja Leopolda I. v deželnem glavnem mestu, je bila tudi gledališka prireditev. O njej imamo pričevanja sodobnikov (in morda očividcev): Loren-za de Churelicha, cesarskega »herolda«, ki je opisal Leopoldovo pot po Štajerski, Koroški, Kranjski, Goriški in Trstu, in Valvasorja. Dočim slednji govori prosto o »einer Italifinischen Co-modie, welche von etlichen Land-schaffs-Bedienten allda praesentiret ward«, govori Churelichz o »una gio-condissima, e molto piacevole Comedia Italiana in Musica«. Predstavljala se je ta italijanska opera na Auerspergovem vrtu, Čigar lepote Valvasor ne more prelivali ti. On tudi pozor išče predstave še natančneje lokalizira: vršila se je v »Ballhausu«. paviljonu, ki je krasil baročni vrt. Imena opere ali drugih podatkov pa ne daje nobeden od izvesti-teljev. Od leta 1700. do 1705. Auerspergov dvorec je ostal dalje shajališče plemiške družbe in potomci Wolfa Engelberta so očividno dalje skrbeli za to, da svojim gostom nudijo izbrano zabavo z italijanskim gledališčem. Dajali so italijansko opero tudi leta 1700., prav tako predpust naslednjega leta ni minil brez predstave. Leta 1705. zaznamuje kronist poroko hčerke edinke kneza Auersperga. ki se je vršila pred pustom z velikimi slovesnostmi, veselicami in »komedijami«, a spet ne čujemo, kakšni igralci so to bili in kaj so igrali. Podatki, ki so nam ohranjeni o italijanskem gledališču v Ljubljani do prvih let 18 stoletja, so torej zelo skromni. Z gotovostjo doznavamo samo za predstavi iz leta 1660. in 1700. V javne arhive vesti o italijanskem gledališču v 18 stoletju že zato niso prišle, ker je v glavnem imelo streho pri Auerspergu in zato ni bilo odvisno niti od podpore mesta niti od podpore stanov. Toda v zvezi s tem vstaja pred nami drugo vprašanje, tako nujno vprav za to najstarejšo fazo italijanskih predstav: (Konec jutri j Zanimivosti iz astronomije Ognjeniška katastrofa na Saturnu — Izgub3fena zvezda — Sonce polagoma ugaša — Sestav Rimske ceste V avgustu 1933. se je odigrala na Saturnu ognjeniška katastrofa, ki so jo naši astronomi doznali po veliki, žareči beli pegi na površini te premičnice. Ta pega je kazala brso gibanje in je postajala vidno daljša. Sklepajo, .ta se je iz Saturnove notranjosti izlil ogromen f •'^ftnj; tekoče lave Jn povzročil mnogo tisoč kilometrov raz-sežne oblake pare. Leta 1916. je astronom Barnard v Ameriki s fotografijo odkril zvezdo, ki oe nam bliža z velikansko brzino. Seveda je to nebesno telo zbudilo zanimanje astronomskega sveta, ki meni, da gre za zvezdo, iti »e je izgubila iz kakšne sosedne zvezdne province in padla v naš lokalni zvezdni sistem. Brzina njenega padanja znaša 110 km na sekundo. Na vsak štirijaški centimeter zemeljske površine izžari sonce v minuti 2 kaloriji. Iz oddaljenosti naše osrednje zvezde in z relativističnih formul so izračunali iz t^ga izgubo mase. ki je v dvajsetih milijonih let enaka masi naše zemlje. Sonce izžari v tem času torej celo premičnico. Umi j vc je, da mora s to izgubo mase pojemati tudi mehanična privlačnost sonca Zvezda med planeti in soncem sc rahlja, »časoma se morajo od njega oddaljevati. Njih pot okrog sonca torej ni zaključena pot, temveč spirala, ki se odpira navzven. So zveade, ki so nam nevidne za.voljc sivo je ogromne temperature. Marsikatere izmed novih zvezd imajo površinsko temperaturo 35.000 do 50.000 .stopinj. V tem stanju izžarevajo samo ultravioletne žarke, ki so človeškemu očesu nevidne, če primerjamo s tem temperaturo sonca, ki znate 6000 stopinj, vidimo, da sonce v res- počasi ugaša. Kar se tiče nevidnih zvezd, pa so jiv mo-gtt odkriti le s pomočjo fotograisk!h plasti, ki so za ultravioletne žarke, kakor občutljive. Na enak način je da- nes mogoče odkrivati tudi zvezde, ki jo njih temperatura prenizka, da bi ž».rele za naše oči vidno. Oddajajo pa infrardeče žarke, za katere imamo občutljive no\ e vrste fotografskih plošč. Leta 1929. so odkrili zvezdni sistem, ki je od nas oddaljen 30 milijonov sveuobnih let in ki ima premer 2 milijona svetlob- nih let. Ce pomislimo, da je so«Lav Rlmslie ceste, h kateremu pripada naše osončje, samo kakšnih 100.000 svetlobnih !et dolg in 20.000 svetlobnih let širok in da šteje okrog 30 milijard zvezd, dobimo majhen pojem o tem, kako silno razsežno je vesoljstvo, ki sestoji iz tiso-čev takšnih zvezdnih sostavov. Letal nesrečo potem, ko je vihar poruši? most cez reko Na železniški progi, ki veže Buenos Ai-res z Bahio, je silen vihar porušil most Neki letalec, ki je letel proti Buenos Ai-resu, je to opazil. Ker je vedel, da mora kmalu nato osebni vlak preko mosta, je obrnil letalo in vlak tudi kmalu srečal. Tedaj je začel z vsakovrstnimi manevri opozarjati vlakovno osebje nase, letel je čisto nizko nad vlakom sem in tja, mahal z robcem in skušal osebje sploh na vse mo- goče načine opozoriti, da se je zgodilo nekaj važnega. Na vlaku so njegova prizadevanja končno opazili in stroj utavili. Pilot je tedaj odvrgel majhen zavitek z listkom, na katerega je napisal sporočilo o porušenem mostu. Most je bil oddaljen komaj še en kilometer. Seveda je vlak potem obstal na mestu. Letalec je bil s svojim ravnanjem prepreči strašno katastrofo. Park v Tokiju ob času, ko je odet v najlepše cvetje mandljevih dreves Usada iranesskih umetnostnih zakladov Vsi pomembni kvpi in slike so nepoškodovani na varnem Zastrupljeni kiti Petrolej in kitova mast na morski površini Najdragocenejši umetnostni zakladi pred vojne Francije so danes popolnoma nepoškodovani na varnem. Prof. dr. Langdorf, načelnik kulturnega oddelka pri upravnem oddelku vojaškega poveljstva v zasedeni Franciji je izročil tujim novinarjem v Parizu izjavo ravnatelja muzeja Louvre, ki pravi, da niso nemške vojašKe oblasti odpeljale iz Francije ne umetnin ne knjig ne rokopisov. Pogled v nemško municijsko tovarno Sloviti kip Nike s Samotrake se nahaja na varnem v nezasedenem ozemlju. Tudi druge pomembne umetnine, ponos louvrškega muzeja, so dobro spravljene. Monna Lisa, Miloška Venera, grški reliefi s Parthenona so v nezasedenem področju, prav tako tudi mnogi drugi kipi in slike. Inserirajte v „Jutrn"! Danski ribiči, ki so se vrnili te dni z lova ob grenlandski obali v Kodani so na povratku odkrili nekaj čudnesa. Ko je njihova ladia zavoljo morebitnih min Dlula le počasi naprej, so zagledali na moiju ogromno oljno liso. Niso si ie znali razložiti. ker ie bila prevelika, da bi mogla izvirati samo od potopljene ladie ali podmornice. Ko so tekočino ore skali. so ugotovili, da sestoji iz petroleja in kitove masti. Ostali so cel dan na tem kraiu in raziskovali stvar dalje. Našli so razbitine, ki Jones z 49 ženami Vsak Sesti zakon se je končal z ločitvijo..« kjer so pri izdelovanju talcev zaposlene ženske Zedinjene države so v zakonskih zadevah v bistvu zelo trezne. Paragrafi o zakonih in ločitvah omogočajo vsakemu državljanu. da more v vsaki posamezni državi skleniti nov zakon, če se ravna nekih določilih glede dolžine svojega bivanja v novi državi. Ti roki znašajo šestdeset dni do 3 leta. Na ta način se lahko vsak moški in tudi ženska umakne svojemu zakonu enostavno na ta način, da se preseli v kakšno drugo državo Unije. Tako je mogoče, da so v Zedir jenih državah v zadnjih desetih letih ločili dva milijona zakonov, to je 16,6 deietin odstotka vseh zakonov, iti so jih sklesi li v tem času. Vsak šesti zakon sa je končal točrei z ločitvijo. Da bi poudarila smešnost in ne. zdrž-nost teh razmer, si je ameriška »Naroi-na zveza za reformo zakonskih loč t.v« kot simbol izmislila nekakšnega »lcči.ve-nega prvaka«, ki izkorišča zakonite možnosti za ločitev in se v svojem živ j n.;u lahko poroči z 49 že-u!kami. to je po ena za vsako izmed unijskih držav. Billy Jones, kakor se imenuje ta simbol neprestanih ločitev, začne svojo kariero nekako z 21. letom v Južni Karolini. To ie edina država, kjer ie ločitev prepovedana. 2e dan oo poroki zapusti svojo ženo in deželo ter se odpravi v sosedni Maine. Tam mora živeti, če hoče doseči ločitev, najmanj leto dni. Mož torej pc-čaka in sklene potem nov zakon, čeprav je za prejšnjo državo še vedno mož tamkajšnje svoje žene Sedai ima dve zakoniti ženi. Nato odide v New Ham-shire, kjer se po letu dni poroči s tretjo že->o. Od tam odpotuje v Vermont. pot°m v M^s-sachusetts. v Rhode Islandin Connecticut V teh državah mora čakati do dve do tri leta do ločitve, v eni izmed teh d:-žav pa celo še šest mescev, preden se po ločitvi spet lahko p-roči. Potem obišče osem na-tiaojnjui dr^av, New Yonc. New J-rsey, Pen^ivarujo. Delaware, Maryiand. Zapadno Vj-ginijo. Severno Karolino in Vir-gmijo. Povsod mu je počakati več.notna ieto dni razen v New Yorku in v New Jerseyu, kjer m ra po ločitvi do no/e poroke počakali tri leta. v obeh Virginijah pa traja ta rok samj šast mescev oziroma 60 dni. Do svojega 55. leta je imej Bil-ly Jones že 15 zakonitih žen. Nje-ova nadaljnja pot ga vodi v Georgijo. F.oiido, Alabamo. Mississjppi, Tennessee. Kentu-cky, Ohio. Indiano. LlinJs. Wisconsin, Minnesoto. Jowo in Missouri. V Floridi se lahko loči po 90 dneh. v drugih državah pa w enoletnem do triletnem bivanju. S 63 leti in 4 mesci je imel že 2j žen. Odslej gre stvar še lažje, kajti sedai prihaja v tako zvani ločitveni raj. v Arkansos, Louisiano, Severno in Južno Dakoto, Ne-brasko, Kansas. Oklah.mo. Teksas. Mon-tano in Wyoming. To mu ie p čakat: le 60 do 90 dni do nove žene. razen v Loui-siani. kjer znaša rok dve leti. Nato mu je treba samo v Co.orado. Novo M h:':o, Utah. Arizono. Oregon. Kalifornijo, državo Washington, Nevado in Idaho, kjer mu je počakati leto dni, a v zadnjih dveh državah samo oo šest tednov Tedaj se je poročil že z 48. ženo. a je učakal sevedi že 83 let. Pred svojo smrtjo pa hoče imeti ženo v glavnem mestu Wa h n?tonu. Stvar ni popolnoma preprosta, kajti če bi se tja odpeljal z železnico ali avtom, bi ga v posameznih džavah lahko prijeli zavoljo alimentov. Mož si pa zna pomagati: v Washington poleti z letalom rstane tam 12 mescev in nato se lahko pero-či z 49 ženo. ne da bi ime1 kakšne ovire zavoljo vseh prednjih svojih žen Stvar ie groteska, če bi pa k-k5Qn Američan resno hetel bi lahko mirno napravil vse po tem receptu... so izvirale nedvomno od potopljene ladje, poten, oa tudi truplo velikeaa kita Ko so pluli naprej so odkrili še nova trupla kitov in sicer iih ie bilo tolika da so jih nazadnje našteli 400. Zdaj so si mogli stvar razložiti tako. da je kakšna petroleiska ladja zadela ob mino in se potopila petrolei se ie iz nje razširil do morju Ta petrolej je zastrupil veliko kitov Stvar se ie morala odigrati že pred nekai časa. kajti mnogi kiti so se bili že razkrojili, drugi ki so zašli *ned plavajoči led oa so se v zmrzlem stanju ohranili Čudno ie samo to. kako se :e mogla na tem mestu zbrati takšna mn ži-na kitov Videti ie skoraj da ie imela usodna tekočina nanje posebno privlačnost. Za ribiče pomeni odkritie veliko s-e-čo kaiti sedai se bodo vrnili na ist^ mesto. da oospraviio nepričakovani plen. ki jim ea bo sedanji mraz ohraniL ANEKDOTA Vojvoda Rivernoiski je bil navajen prebiti vse večere zdoma. Bil je prijatelj grofice Rochefortske in jo je obiskoval vsak večer. Ko sta postala oba vdovca, je menil eden izmed njegovih prij'ateljev. da of bilo sedaj pač preprosteje, če bi to zvezo potrdila s poroko. »Tudi sam sem mislil na to«, je odvrnil vojvoda, »a kje naj potem prebijem svoje večere7« VSAK DAN ENA »Torej vi ste vrgli pismo v nabiralnik kljub temu. da ste videli, da nima naslova?« »Tako ie. gospa. Mislila sem. da absolutno nočete, da bi iaz vedela- komu ie .'aše pismo namenjeno .. .< (»Vart Hem«) Bodimo discitff5^?ran? in trezni! &JM Pes se je izgubil Ooapod MTha Rogač je imel precej nenavaden poklic. Na plotu iz širokih desk je in«! napis: Reja psov — pasji s a-»atorij. Ampak ta obrt ni bila tako slaba, katar bi se utegnila zdeti na prvi pogled. Koliko četveronogih prijateljčkov je prišlo tjBb Zdaj je ^lo treba nekateremu odrezati ušesa aH pa rep, zdaj foksterijerjem razredčiti dlako. Gospod Rogač je bil nekaj takole med žSvtoozdravnikom in konjedercem. Prihajali so k njemu bolni psički, ki jim je lastnoročno vlival v gobček razne medicine. Včasih je zdravil pse s tem, da jim je lzplakoval črevesje. Imel pa je tudi pse, ki so se svojim lastnikom smilili, da bi jih dali konjaču. Takih klientov je bil gospod Rogač posebno vesel, ker je dobival sa njihovo vzdrževalnino lepe denarce. Skratka — gospod Rogač je delal vse, kar je v pasjem življenju potrebno. Ampak v zadnjem času je njegova obrt pešala. Ljudje so dajali svoje bolne pse žlvinozdravnikom, ostriči pa jih je znala vsaka boljša služkinja. Gospod Rogač je tožil znancem: »Slaba je zdaj. Konkurenca povsod. Kjer imajo otroke, iščejo dojilje. Kjer otrok ni, imajo psa in išč°jo k psu primerno služkinjo. Gospa - ne izprašuje preveč, ali zna služkinja ati ali prati in likati. Prvo vprašanje je, ali ima dekle rado pse. Seveda vsaka pravi »da«, zakaj ge zna lepo ravnati s psom, ji je vse drugo odpuSčeno. Kopati in česati pse zna danes fle vsaka služkinja. Gospod Rogač je imel v hiši ravno dva foksterierja, katera mu je zaupala gospoda, preden se je odpeljala na počitnice, pa ni prišla več po nju. Potem je bil pri njem star na pol slep doberman. In še dva pinča. Vse pse in gospoda Rogača je čuval prav navaden Pazi, ki je imel v sebi več ras, pa je bil izmed vseh najbolj koristen. Gospod Rogač se je poglobil v čitanje nedeljskega časopisa. V tem pa ko da je udarila strela v gospoda Rogača. Bral je inserat: »Izgubil se je trdodlak foksterier, mlada psica. Na ušesih in sredi hrbta ima črne lise. Sliši na ime Piki. Kdor jo vrne, prejme lepo nagrado. Kapiteljska ulica 23.« Gospod Rogač bere enkrat, gospod Rogač bere dvakrat. Potem se čez naočnike ozira k peči, kjer sta zadovoljno dremala dva foksterierja. Zmajal je z glavo in se spet poglobil v časopis, toda nič ga ni več zanimalo. Vstal je in šel k peči. Vzel je enega psa, ki je imel črne lise na ušesih in eno na hrbtu. Ampak prav ta lisa na hrbtu je bila kamen spotike. Ta lisa namreč ni bila sredi hrbta, temveč malo bolj zadaj, skoraj nad repom. Gospod Rogač meri liso in jo opazuje od strani. Potem se odločno vzravna, vzame psička in hajdi z njim za hišo. In tam se je začelo: »Piki, pojdi sem! Piki, sedi!« Skratka — gospod Rogač je prekrstil Loli na Piki. Tako je ekserciral psa tri dni, potem ga je lepo okopal in šel z njim v Kapitelj- Tukaj sem šele od izgubil takoj drugi sko ulico. Krepko je pozvonil. Odprla mu je brhka kuharica. »Dober dan, gospodična. Ali ste že našli tistega izgubljenega psička?« je vprašal. »Ah, kje neki. Iščemo ga že štirinajst dni z oglasi v vseh dnevnikih