Politiske pravice uciteljstva in ,,Slovenec". Eakor mladino tako tudi kmete rajii uvajamo v atranko nego v kulturo. Seljak* politilko prej buditi nego ga kulturno obraziti, je opatno počenjanje in demagogija. Umevno in opravičljivo je le t izrednih, nenormalnih numeroh. Dr. Fr. IlešiS: BKuHura in politika*" S tem je že oznaSeno uaše stališče, ki ga zavzemamo glede vzgojnega stališča med narodom. Meiiimo, da se demagoštva učiteljstvu ravno ne more očitati in bodisi to z ozirom na njega podrobno osebno delo, bodisi to z ozirom na njega liste, bodisi to z ozirom na splošno stanovsko in narodno delovanje. In če učitelj deluje in doseza uspebe na kulturnem polju naroda, si s tem utrdi svoje socialno stališče med narodom in zadobi tako tudi politiški vpliv med ljudstyom, potem se vzdignejo ravuo člani S. L. S. in prično z najpodlejšimi sredst^i ro^ati zoper takega učitelja, potem so ra^no člani klerikalne stranke, ki 8 skrajno demagogijo nastopajo pri ljudst^u, blatijo učiteljstvo po ahodih in hujskajo ljudstyo zoper šolo in učiteljski stan po 87ojib blatnih časopisih. Zakaj, — to je lahko ume^no, ker delo7aDJe učiteljstva ni prenagleno, a je sigurno in je tudi pravilno, ker si učiteljstvo zida svoje politiško šj;ališče na podlagi kulture, ne pa kakor klerikalizem splob — z demasjogijo. Koliko politiškib prayie pripušča kerikalizem učiteljstvu pri nas, se vidi že iz tega, da se hujska ljudstvo že zoper kulturno delo učiteljstva", ker se samo oddaleč boji, da si učiteljstvo ne p r i b o r i svojih politiških pra7ic. Pač smešno postaja laskavo in prijateljsko atališče, ki ga zayzema nSlo^enee" (šte7. 271.), boječ se, da dr. Tayčar ne napra^i politiški atentat na prarice učiteljstva. Z d r. Ta^čarjevo izja^o bi radiklerikalci oprali svojo kožo, da preslepe učiteljstvo. Naj bodo uyerjeni klerikalci, da ni učiteljstvo toliko zaslepljeno, da bi ne znalo loCiti mnenja politiških voditeljev od načel strank in da ie samo za^eda svojih pravic. Smešne so besede BSlovenca" o zasebnem življenju učiteljstva : rV svojem zasebnem življenju pa yžiya uradnik popolne držayljanske prayice, ki jib t-ma tudi iz7ršeyati 7 mejah dostojnosti in poštenosti, da se iz njegovega nastopa vidi, da ima 7 87ojem političnem deloyanju res pred očmi aplošni blagor družbe, od katere ima syojo eksistenco in je dolžan z vsemi svojimi močmi delovati za njen prospeta." Ni li po tej izjayi u&itelj upra^ičen nastopati tudi politiško, jtudi na shodib, da brani svoj stan, da brani sebe, da brani šolo? In kje je tedaj to klerikalno načelo, ker se gode slučaji, da če nastopa učitelj in javno brani sebe, stau in šolo pred gnusnim hujskanjem klerikalizma — se ga disciplinira tako ali tako! Hinavci vi; mari ste že pozabili na korupcijo, ki ste jo započeli ob pričetku srojega zavladanja?! Ravno učiteljstvo pokaže lahko klerikalizmu grda dejanja tega nasilja! In od kje ta nSlo7enčeya" fraza: npolitiška svoboda", ko vendar klerikalci pri nas niti ne morejo govoriti o kaki politični svobodi, ki jo dajejo učiteljstvu, ko je yendar 7se delovanje klerikalizma samo stremljenje, zadušiti vsako politiško in kulturno svobodo. Edinole, če je že skrajna in neizogibna sila, jo dopušča. Ne da se vezati učiteljstvo pri svojem stanovskem in kulturnem delovanju ne na interese te, ne one stranke; ne na mnenje tega, ne onega politiškega voditelja, ker ono se združuje v stanovski organizaciji pod praporom splošne naprednosti in najsibodi posameznik pripadnik te ali one napredne politiške stranke. Pri svojem staoovskem in kulturnem narodnem delovanju si ne da nčiteljstvo vplivati od nikogar izven organizacije in niso zanj merodajne izjave politiških voditeljev. S i c e r p a, saj tu ni združeno in zastopano učiteljstvo samo ene dežele, t o r e j tudi ne enega v o d i t e 1 j a! Ne branimo tu nikogar, ker smo in ostanemo kot stanovska organizaeija neodrisni od politiških strank in voditeljev; da pa pri tem dopuščamo posamezniku kot zasebniku zasebno politiško svobodo, ki mu jo daje državIjauska pravica, ker smo si Jv svesti, da ni 7 srcu učtteljstra tako zajeden fanatizem in politiška strast, da bi imelo to vpliv na njega stanoysko in kulturno delo^anje — kakor se to dogaja pri našib klerikalnih gospodarjih, kjer se po prepričanju prosilca ocenjuje sposobnosti in zmožnosti! Sicer so pa tu prav na mestu besede sla^nega pedagoga Diesterwega, ki se 7 tem z DJim popolnoma strinjamo, ko pravi: B. . . Keiner ist wirklich und in Wahrheit ein Lehrer, dessen Interesse nicht yon den Zustanden und .Tatigkeiten auf dem politischen und socialen Gebiete gefesselt wird. Also wir fordern 7om Lahrer ein lebendiges, lebhaftes Interesse fttr jene Dinge, jedocb mit der BeschrankuDg, daB es seine padsgogiscbe Wirksarakeit nicht beeintrachtige . . . Schande und Scbmach iiber den Lehrer, wenn er sich an deo groCen Angelegenheiteu seiner Nation und ^den wichtigen Angelegenheiten seines Heimatlandes nicbt beteiligt!" Če bi ne poznali dosedaDJega stališča BSlo7enea-* y tem oziru, bi mu sedaj verjeli! Dixi.