I I I I I I I I S 3 S S 3 S 3 S 3 3 S S 3 3 S K K K K ' K K K IC K K K K K K K IC 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1" ° J. • a R R R E R R R R R R R R R R R R R R R R 3 E E E E E E E E E E E E E E E E E E SJ2M ENIŠKA KN J fŽNICA V VIPAVI UREDNIKOVA BESEDA SEMENIŠCNIKOM Prod petimi leti je skupina podjetnih, delavnih fantov, dijakov v malem semenišču v Vipavi začela izdajati list ISKRE in pred vami jo 1. številka VI. letnika tega lista. ISKRE - notranje glasilo semenišenikov v Vipavi - bi naj nc bile le literarni list, v katerem bi priobčevali članke le tisti, ki se razume j 6. ha pisanje sestavkov, crtic, pesmic in pesmi,in podobno, torej literarnih sestavkov, paci pa naj bi bila odraz vsega življenja dijakov - semenišenikov. Današnje življenje v svetu dokazuje, da posameznik ne zmore veš mnogo, skoro ničesar. Današnji svet je tako razgiban, tako pester, da ga. študirajo ekipe, strokovnjakov z najsodobnejšimi metodami, da ga obdelujejo veliki stroji in snujejo zanj instituti in raziskovalni laboratoriji. Tako opažamo s kolektivno, toamsko delo, kolektivno vodstvo. Vas list, dragi fantje, bo bogatejši, co bo imel cin veš sodelavcev. C-otovo boste pritrdili tudi temu; šesar je v naravi mnogo, mnogo, ima, co sc zbore, silno moc. Mnogo ljudi mnogo ve in mnogo dijakov sc vcc. Zato vabimo vso s omeni senike, ki zna. jo gledati in videti današnji svet, svoj svet in avet okoli sebe, ki znajo odgovoriti in reagirati ob vsakem dogodku d našnjega casa, da. sodelujejo pri izdajanju lista. Vsakdo vc kaj zanimivega, jo kaj takega doživel, vidci, ali pozna. Morda ima kdo kako zamisel o novi zunanji strani lista. Naj le to razmisli in brez bojazni zapiše. Jasni jc, da bomo priobčevali lo prispevke, ki človeka bogato, ki ne rušijo vrednot v njem. Seveda ima utrip današnjega sveta tudi dološon odmev v mladih ljudeh, 3 ki prihajajo, ali so v semenišču. Tudi v sestavkih se bo to videlo. Vendar naj bo v njih vsaj minimum iskanja in optimizma, kot se za mlade ljudi, ki so nosilci iznajdljivosti, fantazije, veselja-in energije, spodobi. Poprimite za delo, fantje! In ISKRE bodo še bolj- po vaši zaslugi- opravičile svoje ime. Uredniški odbor se dosedanjemu odgovornemu uredniku g. prof. Janezu ZUPETU iskreno zahvaljuje za vestno in prizadevno delo. Odgovorni urednik Pavel SPORN 4 lì EKTOEJEVA BESEDA staršem semeniscnieov Spoštovani starši., Izkoristim to možnost, da, vam. v glasilu, ki ga izdajajo naši semoniseniki, sporočim nekaj stvari in podam' nekaj misli. Skupaj -z ostalimi vzgojitelji in profesorji vas vabim, da nas obiščete na praznik Kristusa Kralja, ki bo 25. 11. 1973» Prazni?! Kristusa. Kralja je naš hišni praznik, ki ga obhajamo .tudi s slavnostno akademijo. • h Pri svetem bo go sluz ju, ki bo zjutraj ob devetih (9'7> na alca- demi ji, ob skupnem obedu pri kosilu in pri razgovoru s predstojniki boste vsaj nekoliko spoznali, kaj hoče biti danes Malo semenišče. Včasih nastanejo težave in napetosti med fanti in starši tudi zaradi napačnega .ledenja na Malo semenišče. V teh kratkih vrsticah bi vas rad opozoril, na pomen družine pri razvoju mlado s tniko vo osebnosti. Vsi se zavedamo, da fantje, kakršni so seraeniJčniki, no potrebujejo družine na, tek način, kot jo potrebujejo majhni otroci, saj postopoma že dosegajo večjo zrelost in v nekem ožini tudi neko sanostojnost, po kateri mlad človek tako silno hrepeni. Kljub tomu je vpliv družine v lotih zorenja se vedno zelo pomemben. Prav to spoznanje nas sili, da omogočamo fantom, da gredo tudi mod šolskim lotom večkrat domov. Vendar čo naj tako občasno odhajanje domov dosega svoj namen, mu moramo dati aA neko vsebino, neko poslanstvo. Tu bi red poudaril samo dve nalogi. V prvi vrsti na. j se s omeni seniki, ko gr selo .domov, srečujejo z resničnimi radostmi in. bridkostmi domačo družino, z delom in trpljenjem, z načrti in.težavami, ki jih doživlja domača « družina. Da 'ne bi vso skupaj ostalo pri pobožnih željah in praznih besedah, naj pride med verni in fonti do zaupnega in sproščenega pogovora. Daljo naj fantje doživijo družinsko • skupno3t vsaj pri skupnem obodu. Še bolje bi bilo, če bi fantje sami prispevali, da so domača družina zbore tudi pri molitvi ali so več, pri zakramentih. Druga stvar, na katero bi vas rad tu opozoril, je, da radi pozobljemo, da smo vsi kristjani dolžni gojiti apostolskega duha. To velja so posebej za fante, ki gojijo željo, post ti duhovniki. 'fo odhajanje domov naj hi fantje izkoristili za stik z ljudmi, ki so kakor koli potrebni tolažbe in pozornosti. Mlad človek je po svoji naravi slep in gluh za take stvari. Vaša dolžnost prvih vzgojiteljev je, da opozarjate fante na najbolj kričeče primere trpljenja v krogu sorodnikov, dobrotnikov in znancev. Jezus n ari daje lop zgled, koko moramo biti pozorni do ljudi, ki so v stiski. Zdi sc mi, da no bi povedal vso resnice, ec bi tukaj z ki ju čil svojo misel. Vseka rosna priprava na življenje zahteva dobro moro samote, 'rez trenutkov miru in zbranosti si ne moremo zamisliti uspešneg- učenja in pravog-• zorenja. Za ta vidik pripravo na življenje in duhovne rasti mladih fantov skrbi v prvi vrsti semenišče. Vprašanja uspešnega šolanja morajo fantje z vso resnostjo reševati v okviru možnosti, ki jita jih nudi semenisko življenje, sicer bo vse skupaj neresno. Co bi svojo pozornost prenesli od trdega učenja j a in uspešnega šolanja na vzgojno vrednost stika z druži- no, bi sprevračali pravi red in so izmikali reševanju zelo važnih in težkih nalog. Tudi vi kot starsi opozorite fante na to zadevo. Bodite prisrčno pozdravljeni in no. svidonjd. Rektor; Dr. Alojz Vetrih SPIRITUALOVA BESEDA DUHOVNI KO M S E M E N I S C N I K 0 V Spoštovani sobrat ! Sporočam vam, da želimo v letošnjem šolskem letu omogočiti našim semeniščnikom več stikov z domačo družino in z domačo župni jo. Cerkov vodno bolj poudarja in priporoča, sodelovanje in soudeleženost družino in župnije pri vzgoji semeniskih gojencev. Duhovniški poklic vzklije v družini, pa tudi v župnijski slcupnosti, "ko sc mladina udeležuje njenega bog'.tega življenja"/(DV 2). Župnijsko občestvo naj ugodno in konstruktivno vpliva na. rast in ra.zv'i j novih poklicev. Vča.sih sc dogaja, da javno mnenje v župniji negativno vpliva na mladega fanta, ki je vstopil v semenišče. Semoniščnik so bo mogel vedno bolj odzvati božjemu klicu, če bo v stiku z živo Cerkvijo, njenim stvarnim življenjem in njenimi problemi. Zato je potrebno, da vedno bolj dejavno in osebno z-vzeto spremlja življenje župnije. Stiki z družino in župnijo imajo torej vzgojno apostolski namen, ki naj pripomore k vedno večji poklicni rasti in zavesti semenisenikov. Prosimo vas, da svojega somenisenika, ob prihodu domov, sprejmete in ga Uporabite pri bogoslužju in pri drugih župnijskih dejavnostih, ki jih smatrate za primerno, da se z njimi semonišenik lahko apostolsko udejstvuje (delo z ministranti, mladinski pevski zbor, radno, mladinske dejavnosti). Predvsem mu omogočite stik s sovrstniki in z mladinsko skupino. Včasih sovrstniki s emonie onika, izločijo iz svojih vrst. prosimo pa tudi, da mu pomagate pri pravočasnem povrat leu v scmonisce. Bog nam je zaupal volimo nalogo, da odkrivamo in vzgajamo duhovniški poklic naših semenisenikov. To nalogo bomo mogli uspešno vršiti, co so bodo starši, domaci duhovniki in comeni ški vzgojitelji dopolnjevali in povezovali v skupnem delu in odgovo rno cti. Potrebno in koristno pa bo tudi, co sc bomo kdaj skupaj v semenišču srečali in sc porazgovorili o skupnih nalogah. Spoštljivo pozdrave spiritual s Jožko Benedette P o ra n. g o. Zlomil sera jo. Kog-? Svetlobo vender ! Preprosto ; prijel sem jo zrn ob- j&erffc dal na koleno in že je počilo kakor trska, ki jo pripravljaš/^ v brezmejnost. da bi zanetil ogenà^ Ostali sta dve Polfovpci^ / f / /, ki se počasi razbijanjayi / j j ] v / /Vi / / / Jo j, padel /:em; , zankaj vendar? nekdo mi je nastavil zanlcp spotaknil sera se ob kame1 Kako, da nisem videl? / Saj res, nimam je -svetlobe namreč Zlomil sem jo ,■ in izpustil iz svojega objema^ Pomagajte mi, da jo poiščem in ljubeče objamem. Asso P R I II O D V SEMENIŠČE Bilo jo mrzlo nedeljsko popoldne. Odpravljal sem so v semenišče. Bil sem zg pripravljen na odhod, a brata, ki naj bi me peljal,ni in ni bilo. Vzel sem tranzistor, sedel pred hišo in brez več jeja zanimanja poslušal nogometno tekmo. Za nekaj časa sem se zatopil v pripovedovanje napovedovalca, toda znova in znova sem se zagledal v temno sive kaplje, ki so zamolklo bobnelo po tleh in ustvarjale enakomerno glasbo. Bal sem so, da brat no bo prišel pravočasno. Trepetal sem prod nečim neznanim - bil sem razburjen in tesno mi je bilo pri srcu. Hama jo vsa zaskrbljena prišla na prag in pogledala, če jo 2c priseli "Le kje je? Prav nič mu ni mar, kdaj pride, •■ Obrnila sc je na pragu in odšla v kuhinjo, :Co jovo sc jo kje zaklepetal, som pomislil, •name pa jo gotovo pozabil." Nogometna tekma so jo končala.. Odložil sem. tranzistor in se sprehajal po sobah, kot bi si hotel vso do najmanjše podrobnosti vtisniti v spomin. Doz jo neprestano padal in od časa do čarna jo izpod okna zazvenel kovinski glas odvržene kozor-vo, ob katero so udarjalo kaplje, ^ama me je poklicala! ''Poslušaj! Naj sc grn Janez solit! Pojdi k sosedu in g:a prosi, čo to lahko polje!-' "Oh, kaj pa Čc bo prišel Janez ta. ča,s, mi je bilo nerodno. "Som že rekla., da, ga, no bom več čakala. Kar jo proveo, je preveč. Oc sc človeku nekaj naroči, pa takoj po žabi. Zo vidim, da brez meno no bo šlo. "Jlov jo, sem si mislil, "brez mamo no bo slo. 3 težkim srcem sem vzel dežnik in stopal. Pot je bila neznansko dolga in težka. Pa je bi sol pos v Vipavo, kot pr, dr moram prositi za voznika. Vendar som se vdal usodi in stopil v biso. Z gospodarjem sva sc kar hitro sporazumela in zapeljal jo avto pred hišo, kjer smo naložili mojo prtljago. 3c zadnjic som sc prisrčno poslovil od Staršev, nato sen sedel v avto in že sva s sosedom odbrzela v Vipavo. Vso pot j ora molčal in ko sva končno prispela, sem bil v zadregi. Tekal som po stopnicah gor in dol, pa ni bilo nikogar na Spregled, Končno sem sc skoraj zaletel v gospoda prefekta, ki mr jo seveda pokazal spalnico. lii pr treba posebej po/darjati, da gre sedaj, ko imam izku-,šnjc\ lan^fcga letoNvse bolj gladko é M ; rt bunun h. H r E p E Ali smem? Boji se. Horda mi ne bod izdal skrivnosti, ki ne bi smela biti to - kar je : ? Korda jo le mogoče da pridem do nje? Požene naj kal, naj zraste ob mogočnem Žaru v cvet kreposti, ki naj omamlja mojo dudo Prepričan sem, da me ljubiš, saj si mi dal voljo živeti, svobodo, da se obrnem od Tebe, Vendar sprejmi prošnjo, sprejmi stvor kljub grehu, naj verjamem , da le ob tvojem dihu ostal bom v naročju Popolnosti! c w A s Hribarjevega Borisa je poznala vsa vas. Bil jc postaven fant in za njim je zrlo marsikatero dekliško oko. Vesel kakor je bil, je vedno opravljal ljudi v dobro voljo, zato so ga radi imeli na vseh vaških zabavah. Bil jc edini sin že starega očeta in matere, ki sta mu hotela zapustiti kmetijo, ko se bo poročil; Boris je imel deklo in se kakšno. Po vsej vasi se je vedelo, da bo Španova Meta njegova in vsi so mu jo tudi privoščili. Zaljubil se jc vanjo, ko jo sel k vojakom in od takrat mu je ostal v spominu jasen obraz z dolgimi lasmi in neskaljenimi modrimi o-emi. Ko so je vrnil od vojakov, jo jc našel šc prav talco in tako so je začelo. Zelo rad jc imel domačo zemljo. Bantjo njegovih lcx so bili skoraj vsi po šolah in Borisu jo pri,la na misel želja, zakaj nc bi še sam vprašal za mesto v kmetijski šoli. Oce in mati sta ga razumela. Odšel jo daleč proč iz mirne vasi v mesto. Ko jc odhajal, sta sc za njim potočili dvo solzi iz modrih ooi in srce jo bilo nopotolaženo, čeprav jo dobilo obljubo, da se bo vrn.il. Mesto. Ulice, polno ljudi in direndaja, so Borisa zagrabile. Prve dni so nikakor ni mogel vživeti. Motilo ga jc vso, želel si jo domov, toda hotel jc vztrajati. Z veseljem se jo zagrizel v študij in premleval, kdaj sc bo vrnil domov. Kmalu se jo spoznal z vsemi v razredu. Bili so sami fantje. Tudi tu si je kmalu dobil družbo, vendar sc jc povsem razlikovala od prejšnje v vasi. Večkrat so si pravili :,vico'' in Boris jo znal marsikaterega » toda fantje so znale vso drugačne, "mastne, kot so rekli. Boris jo v začetku ugovarjal tonu, ali pa so jo umaknil. Ko je odšel, so se mu smejali. A družba ga jo vsak dan bolj privlačevala, postajal jo delec mostnega vrvenja, do sedaj jo bil vodil*• navajen biti v družbi, in to ga jo zaneslo v vrtinec. Vedno manj sc mu je upiral, lezel jo globljo in globljo, a ec jo bil čas za vrnitev na pravo pot. "Prijatelji" so ga najprej zvabili v kavarno, nato pa so zaceli zahajati v bar. V začetku sc mu jo zdelo vse novo odvratno, toda privadil so jo vsemu. Ko so sc pozno vračali domov, sc jo večkrat spraševal, če prav dela. Polagoma je tudi to minilo. Prišla je nedelja, ko so bili prosti nekaj dni. totem so imeli izpito. Na ta dan se je mislil vrniti domov. Toda zjutraj ga jo prijatelj povabil, naj gre z njim in dvema prijateljicama ven iz mesta. Borisu jc takoj stopil prod oci materin obraz, ki ga jo vabil. In ko so jc ta razblinil, jo zopet vidci dve f-olzi, ki sta Moti spolzeli po licu. Zmagalo jc mosto, ili odšel domov. Po kosilu ; o sc dobili na avtobusni postaji. Dekleti, ki sta prišli s prijateljem, sta bili pač taki, kot jih po navadi srce as na "cesti" - na zunaj kp.žejo pravo nasprotje notranjosti. Boris p p. ni bil več zmožen take cenitve. Ko so so vzpenjali proti majhnemu hribčku,jc. z enin dekletom zaostal. Kako jo znala govoriti! Smejala so jc, so privijala k njemu in to mu jo dobro dolo. Hotel jo so zadnjič potlačiti vest, ki so mu jo zbudila zjutraj. In takrat so jo zgodilo - ... : Zvečer so so vračali nazaj. Borisova spremljevalka jo neprestano govorila, in opraševala, kdaj so naslednjič dobijo. Doris pa jo bil so bolj prazen lcot z jut ra. j. Ponoči ni mogol spati, spoznal jo, kaj jo pomenil zanj ta dan - bil jo padce, ki sc mu bo 1. s težavo uprl. Ko mu jo zjutraj le omahnila glava na blazino, je zopet videl dvo rietini solzi, trudil so jo, da bi jih obrisal, a ni mogel. Izpito jo kljub temu opravil in pripravljal so jo na pot domov. S kakšnim veseljem bi rad to delal toda sreni ga je bilo, ko bo moral povedati, da so domov ni vrnil Boris, pač pa le njegova sonca. Mater in očeta jo načel v sobi pri poči. Pogovarjal?, sta sc prav o njem. Videl jo pričakovanje, ki so jo zrcalilo na o-ootovom obrazu, videl je vso skrb, ':i j odsevala z matere, iz prsi o mu je izvil vzklik? "Mama, oec, odpustit" mi:" Nazaj jo prišel kot izgubljeni sin, n učil so jo nekaj formul umetnih gnojil, naučil so jo njihovo uporabo, toda izgubil jo življenje. Zvečer jo pri vaškem vodnjaku srečal Lieto. Tudi tokrat sta ji iz modrih oči pritekli solzi -- vendar danes solzi vesolja, a tudi njo jo moral razočarati, ni mogel obrisati njenih solz in jo poplačati za vero vanj; -Mota, gresil somi Nisem te vreden ! Oc mi lahko sc zaupaš, počakaj, da popravim greh. Poč alca, j, da sc vrne nazaj stari Boris! Zjutraj sc jo po vasi zvedelo, dr' jo Boris odšel. Navsezgodaj ga jo videla'Meta, in ko je kor-čil iz vasi pod krošnja- Povabilo n. a k a ' v o Ko mu 30 bilo štirinajst let, so ga dali študirat v Ljubljano, Stanoval jo v internatu med mladimi, ki so imeli enake probleme kot on sam. Ob praznikih je hodil domov in garal na kmetiji, samo da mu no bi mogli očitati, da je očetov kruh. Zadnjic se je vrnil naza,j v internat potrt in s solzami v očeh. V internatu ni imel zaupnega prijatelja. »Kaj mu jo,” sc je spraševala Barbara, ki jo sedela z njim v isti klopi. Ugotovila jo, da so izogiba družbe in da so sploh počuti osamljenega. Med glavnim odmorom ga jo celo ogovorila, vendar Iztok ni bil razpoložen za pogovor. "Koran mu pomagati, ” si jo rekla Barbara. Zvonec jo dolgo vabil k matematiki. Vstopil jo profesor in začel spraševatm. ■'T./.joki ' se je oglasil odurni profesorjev klic, Iotno jo glo-. ..1 •. tango: so in sinuse in nazadnje popolnoma pogorel. Profesor ni mogel verjeti, se,j jo bil Iztok dober matom tik, pa tudi Barbara jo samo strmela in gledala. Po coli sta šla skupaj v internat; nista šla naravnost, blodila ata po ulicah brez cilja in nazadnje krenila v park. Tedaj je iz Iztoka bruhnilo; •'Imaš 3tarso? • "Imam! jo odgovorila. ■iloj, Barbara! Včeraj smo so vrnili s prvomajskih praznikov; Ti si so vrnila srečna, ker si bila doma od vseh sprejeta,toda jaz sem prišel domov sprva vesel, vendar kmalu sem začutil, da to ni več moj dom. Domov sem so vrnil kot lastovica g svojo gnezdo, vendar je tam našlo samo so ostanke nekdanjega gnezda. Doma som vidci, da me no potrebujejo več. Doma sem samo kol človek, ki občuje z drugimi ljudmi. Spomin jami se, kako je bilo včasih vse drugače. Toda prišla, so moja leta, ki so me odnesla, od doma. Sedaj sem tu, vendar kot ptica, ki so jo ulovili in da.li v kletko. Povratka nazaj ni več. Med materjo in menoj sem zgradil zid. V domaci hiši ne vidim več pravega doma., ki bi me obdajal s toplino. To sem opazil šele včera.j, ko sem videl, da, nimajo več časa same. Ostal sem sam, sam s svojo bolestjo v srcu. Morda se ti zdi smešno, da ti pravim, toda nekomu moram zaupati." Iztok je končal pripoved, s težkim vzdihom. Topo je zrl predse in Barbara ni vedela., kaj naj bi mr. rekla. Tedaj se je iz bližnjo kavarne začul glas iz juke - boxa; "Nekoga moraš imeti rad ..." Barbara je to ponovila;"Da, nekoga moraš imeti rad! Iztok, li si žc kdaj pomislil, da tudi tebe Nekdo ljubi, kajti vsak jo ljubljen od tistega, l^i jo ustvaril svet. Ne mislim ti pihati na dušo stvari, ki ti niso bile razloženo. Saj si sem rekel, da ti nekaj manjka. Pa vendar nisi nikoli po birmi več šol v cerkev. Zakaj? Pojdi enkrat k Njemu, četudi boš samo sedel in zrl v tabernakelj. Občutil boš, da si ljubljen in no bc ti več besno pri srcu!" Iztok ni nič odgovoril, ampak jo zamaknjeno glcda.l v marjetico prod sabo. S tem vprašanjem so ni nikoli ubadal. Obrnjen proti Barbari jo dejal; / "Zgraditi si moram nov sv kati ti !" i ; ljubezni, v katerem no smeš manj- "Vondar razmisli o tem, k^nf' sc^n/ti prej povedala!" mu je odvrnila. " Sedaj pa greva na kavicol ! 1 i! jf. ' jo dejal in jo prijel za roko .... z u t a O H Jj I T A V mračni tišini Nisem sopihajočo ds, to luci ... in ti ti upz.1 povodr,ti, imam rad si mo imel za strahopetca. Rekel si. Ker so mu odrezali vejo, je mo ral zmanj s ati kapacitivnost. da je to pljunek v vesolje, zato sedaj no ljubim nikogar. Počasi je izginjal v luci, ki jo vztropotavala v vetru, spočetem od klape netopirjev. Nisem jokal, ko je krsta spolzela v luknj o. Tulim, ker nočem v večnost. '/o'y/o, > bfo’/o%. - j ), 'o'.fo'/ò/o Krompir v oblicah jo dober. I K V A L Vi Pocitnico Počitnice nuj bi bilo -po mnenju vzgojiteljev Čas, v katerem sc študentje spronti jo in nalivjnjo po mili volji. Prišel sem ciomov is Vipave. Očeta ni bilo doma. Mama mo je pozdravila; "Oh, kako dolge laso imaš!" No, kot že rečeno, prišel som domov in se vključil v družinski krog in prič el ,;uživati : počitnice. Saj ne ročem, da to niso počitnice, ko z vilami v rokah gledaš kravo in ;ištudiraši: kolikokrat boš peljal gnoj. ilo, vsaj tokrat ti ni treba uporabljati sinusov, pa logaritmov in "no vem vse česa". Sicer pa so bilo počitnice krasne, co izvzamem striženje las. Mama je rekla; "Moraš se ostriči!" In som so seveda moral. Bil sem ros krasno ostrižen, to pa moram reči. Neko nedelje jw prišel k meni gospod župnik in rekel; "Bi me prosim nadomeščal danes pri popoldanski molitvi?" Takoj so so vmešali "višji forumi" v hiši in jaz sem moral nemo pritrditi, kot ljudje na trihunskih skupščinah. Nastopil jo tisti popoldne in jaz sem, "hočeš nočeš", mora prod oltar. Najprej sem bral iz neke zelo učene knjige. Kar naenkrat so sc ljudje pričeli nasmihati, otroci pa smejati. Smejali no so moji kravati, ki sem si jo moral natakniti na mamir ukaz. Vasto, bili j . še tista"na elastiko", ki pa so je odpela in kravata je visela na gumbu srajce. Potem pa sem jo prijel in opravil v žep. Ko som dokončal branje, som moril moliti rožni venec, lo jo gladko, vendar sem šele na koncu ugotovil, da pri "zdrava miri ji" izpuščam "blr reo slo vi jena si morì zonamiToda na no jo presenečenje so verniki sploh niso zmenili za to. Hogočo so jim jo so boljo zdelo, leer jo bilo hitreje konec ... Hodim tudi v gore. Ko ;io se odpravili na Triglav, nismo vedeli, kako lep ras :<1 C nas calca. Bilo je prečudovito. Iz Kove Corico smo so peljali or. Jesenice z vlakom, ki rac je spominjal na film o bratih Karxs "Bratje Karx na Divjem zahodu". Bilo kakor bilo, pi s-io prišli n Jesenica, od tam pa v Tbjstra.no. Od tu smo hodili do Aljaževega doma v Vratih, ::kjor te čaka postrežba in vse naj, naj". Mislim, da M sem se zmotil, namreč tj/moraš dolge calcati n. postrežbo. Ko smo se bili najedli, smo sli dalj . bo isti dan sme prišli do Kredarico. Bàio, je toli1 o ljudi, da smo spali kar na podu. Drugo jutro smo že uživali kr .sne poglede na moglo z vrha 'Ari lava. Tudi je bile poskrbljeno, da nismo bili žejni; "padala .j., namreč toča in dež obenem." Prijatelj se je spomnil nekaj zelo koristnega. Pobral je pai zm točo, jih dal v kozarce in nato dal vanj so nekaj "kačjo sline" ali po domačo "snopca". Uk sc:: rad pil in tako so je zgodilo, da con od Planiko videl kar čiv* Trillava - pozneje so - moral bolj paziti,kan sem stopal. Vso sc jo srečno konč lo, to va . lahko zaupam! Tis toga vami ne bi smel, d t je imela sestra dva "zula" in so tod a dni trde n ge! Mod počitnicami som. so imel res "specialno , kot lahko tudi. sami vidite. Lahko bi v... ti o in o pripev d oval, vendar moram. studirati, kor bo jutri pri g, "Latinču" spraševanje ! Z u t M 0 2. D A J E k E d Misleci, da jo človek, jo sklonil ustreliti kozla, lotom je lagal, so razgaljal in božal. Naveličal so jo. Dal se jo ustreliti. V krvavih ponah jo izdal f razo SVOBOD d IT S E M ! Ivo.n Lov. iLy.Jl.aL9........ P I 3 li 0 s odoli smo na klopi v tikom pričakovanju. le.ti nara jo zvocor povedala, d bo prišla k nam na obisk deklica Ta-nj.a, ki nini'', vernili staršev, Njena mati naj bi bila svojo caso verna, a d-, je vero zgubila v vojni, Tanjin odo p . jo bil izrazit Xtoist. Bismo so hodili v solo in smo lahko brezskrbno sedeli prod hišo. »Le kakšna, bo?” jo u' ibala s c s tr a. Io je prisl-, ura., ob kateri bi so mor i pred hišo ustaviti avto, smo so zo nestrpno presedali. Končno so je pripeljala. Bil . jo majhna, tiha in zolo boječa. Zo tedaj som spoznal, d so ne bo botola igrati kv.vbo j cev in indijancov, kot do to dolile »estre io. prijateljico. Zo/to jo bilo, provo c mirni. Vedel som tudi, da smo mi zen jo prediv ji. “P:, le pridno, bodi ! • ji jo so vrglo, cez runo njen i mati in odšl sto z moten ne počitnice. Videti je bilo kot, do, To-njo no marata. Takrat o tem nisem razmišljal. Glavno je bilo, da jo bila v hiši. Hama ji je povedala, da bo spal'' s sestrami v isti sobi. Vemo jo prikimala in pomagal sem ji nesti majhno potovalko v sobo. T ko j n, to som šol spet ven, kor mo je bile sram biti prod njo. Zve d or jo bila šc vodno tiha in jo odgovarjal-’ samo na mamim vprašanja. Drugi dan so jo razgovorila in tako amo post.ali dobri prijat olji. Tisto dneve som imel god in za darilo od teto som pr. j el lopo poslikano svoto pismo. Ves navdušen som ga kazal domačim in zvečer smo vsi »odeli okrog očeta, ki ma. j c r zlagal sliko. Tanja jo s odela očetu na kolonih in z odprtimi usti poslušala zgodbo o Šalamonu. Oco jo v tisti dneh vodno ra.je jemal Tanjo na kolona kot nas. Ko som rnu to rokol, ni ja odvrnil, da bo mone lahko šo dostikrat, a Tanjo .liso nikoli in zato jo mora, dokler jo pri nas. Gii som potolažen . tem odgovorom. Ko smo spot glodali sveto pismo, smo pridi do Jezusa in tu je Tanja začela spraševati: "Zakaj no toga. križali, a jo bil lump?" Oco ji jo potrpežljivo razi >.gal vso, od začetka do konca. Potom j- odsol delat in ost di »mo sami okrog svetega, pi-sm . dii bou jaz tudi prišla v n locar.? - nas jo nepričakovano vprašala. Hitro som zlobno odgovoril: •'ITc, ti no boš pri Ir. v nebesa, bor nc ho eli d v corico v ir. nidi bil: kršconr!:: H Plamon, lei jo pre j 30 rol v n j onih vpr sijočih o o oh, je ugasnil in. tiso neis jo vprašala: ;!Ali bon pri j In v pokol? Z veliko groao jo to vprašal ri oho ji odgovorili. Mislili ano, d bo pri..Ir v pokol i:i z rt o amo molarli. ■•Pojdimo sc i rrt : :i jo rekle sostrr in trico 'prekinil . razgovor. Igrr.li smo so, voddtir nobeden s t-kin vesel i en/ kot prej; kajti vedeli mo, el" :.,io storili veliko krivico Tr- nji. Zgodo,j sjutr j som c zbudil in nisem raog 1 pozabiti u T njinih vprašujočih oci. Tisti drn so je prišli iskrt in Od 1 jo. ki d i - stali sklonjenimi glavami in nomo smo ji mahali v pozdr v. Minul'c co lota in Trnja jo po strl-' gimnazi jka. Po tistem dogodku ni nilcoli ve miš lila na Kristusa in pokol. Vockr :.t je z ’r.k.i', k nam ob praznikih. Ko so/n ji po~ vcdrl, d-', sor v semeni,mu, so ni začudila. Ver je ni zanimalo,. Lansko loto jo prišla, silvestrovat k nam in sklenil Se ' ji d -.roveti re rovo leto sveto pi .a , tisto svoto pisno , ki gr jo z e ozari Želel som ji po -ivi ti spot tisti pl no on, ki sem ga vid.,1, t .kr rt v njenih oc> h. Ko je. odbilr ur- polnoč, som šol k svojo.ru prod lu in vzel is njoga skrbno z vito darilo. ircene novo loto, Trnja,a* som ji dejal in ji drl dar. Z volikim veseljem gr je vzolr tor že hot „Ir odviti, ko som jo prosil, naj odvi j ; raje doma. Pr* .zniki so minili in v semenišču som prejel Tanjino pismo, v kat ron piše n koncu ; "So enkrat hv '1 a za sveto pismo. Vos, dosti premisi ju jeni o tem Jezusu, ki mi post" jr, vso bolj cioncò. Prvikrat v življenju so počutim po tol '.ženo in ljubi j-.n. >. laznisliti morem o vsem tem. Zelo som ti hvaležna!: Spravil som pisno in som rekel: ::Da, razmisliti • .10ras . . . : Z u t a ŽELIH (jo mrk sem v grobu Edino so Ti Gospod upanjo si mi Odpusti mi Spoznal som Tvoj glas Po tvoji poti bodil bon O, vodi 1:10 Do konca dni Kadar Te dosogol bon Ljubil in ..olii bom In ko v Tvojom varstvu bom zaspal Častil v brezmejni večnosti T>. bom Edino življenje boš nstal L nei smeh GLASBA : 'io:26 Simone l C , . . .... ---------- . ..ni__G črn / ____bi___;____»? N /___________* h - -----m=q—=a----------,^=-3..........£=r ^P-L—7TT . .i. t -£—^—;—6 ■■'-......— — -----------.... ........[ 'l-./z-ss/ /jasmd no //-eh ?W> o - Že r je-M ccì sortoci da-kč se ZQr$H-:>i klic va-L* ~ % od Cos-po- PRIHPDBA r ■Sema-fori ! * h ca z-;Ot ~ /q . poj Za' - jo poj- Ji- /710 vsi voh je. m} da h o - {e -oa. •j ---* \---Jic. p tH- nt z,-/ jr orna -c- _ -df- Bi) l *, rt /d-' La----02— ---------------- ----------------i V£v V pez-pra,- vil j ram j, C vsem. zq.-ìù , i* "T* , " -y :f--- 1 ----1~'~ —r--- —— v— /T.--------------- - — 4_______.____£Li .LLnL.______ù. j •* " (—• -,--—r.'f —-----•■<*■— ?fcAr —~n----J--TI'---*—>-- + „S.? y£ - i\? ~ h - /r;Q VSi ' ~ - , 4«. •>< U re vs - se 1 0 o ■ s^asesb /i,'’ c .-c-—^TC)S Pir ^i i o G zemat nas o'leni!jz /> ? :-r »./■ oooc /'o v /o.hno boža ras zi V'cc/m/ /■•»/ s/c diro o vaj. s Oj voj/ v. VŽIG ALNI!.., A. NE, ..ER JE Ul I L,! .Nil AM< R KER JE I iAVJI HLEV,6.N( ENE,7.NIKAMOR, 8. NE,. E ŽIVI, 9. NE Ml RE v KER JE MRTEV, 1< .MATI ,11.2 OD. TROJ. L- $ U D I J ali T lì A G I - K O ; E 'D I J A v D V E II D E J A I: J I H Kontrola pred vrati, Kontrola za vrati: Bol.i ali manj ostriženo glave, sklonjene nad zvezke, knjige, zapiske, beležke. Tinina! Hiri Nekdo, tam v prvi vrsti zapoje, s tihim,milim, do dna duše segajočim glasom? -Usmili se me, Bog . „. •' prvi v drugi vrsti pa z otožnim, obupanim glasom pristavi tarnajočo? •! Jo j, o j o j, kr. j bo jut ri ? : ? -Tišina! Mir! Škripanje peres, premikanje stolov, električno ozračje, radila napetost, ko - Zvonec Nadaljevanje glej pod Supek: Sociologija, stran 59 pod naslovom? Se trajajo človeške vezi z živalsko hordo! u r H u r I S K P. E" {'las ilo s omeni senikov v Vipavi ISTO: VI S T 7:1 V I L K As 1 26. septembra 1973 N A S LOV U L S D H I O T V As Vipava 149» 65271 Vipava U* R E J U J S J Os Miran Mozetič, Marjan Jezernik Zvone Uleo j ODGOVORNI U R C D I Es Pavel pom V I ?! J 2 T Ds Jože Tori - Goti M A T R I C 7: Tono Borcan Pl A Z I N 0 Z JC N Os v 15o izvodih T I S K As Franky & com. ISKRE Inv št. 19085 Šolsko glasilo KNJIŽNICA Leto VI, '000000'h 90855 f I 2 < Semenišče Vipava -1 9085