39. številka.
Ljubljana, v soboto 17. februvarja 1900.
XXXIII. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Vipavcem v pomislek!
Iz Vipave, 15. februvarja.
S tistega svetega mesta, s katerega se je še pred malo časom razvnemal divji strankarski boj. kaže se nam oljko miru. Ali je to mogoče? Žalostno je pač za današnje dni, da gledamo na leci namesto služabnika božjega svojega osebnega in političnega sovražnika, ki se peha celo na tem mestu za nesvete posvetne namene, in da smo prisiljeni na takem mestu izrečenim besedam še le iskati pravtga namena in pomena, kajti naše cerkve niso več hiše božje, marveč prave klerikalne agenture, prave prodajalnice klerikalne politične krame.
Ni nas pa stalo preveč truda, da ne bi takoj uganili, zakaj prihaja pohlepni volk mej nas v nedolžni jagnjetovi koži, zakaj se je tako čudovito naglo izpre-rnenil.
Naši klerikalci„zasnovali so veliko gospodarsko delo", postali so svedrci. Zakaj pač?
Razne nesreče — vzlasti trtna uš — pritiska neusmiljeno na našo dolino, da je ljudstvo popolnoma ubožalo, da se morajo celo najboljši kmetje na levo in desno zadolževati, in da ne pomnimo obupnejših časov, kakor so baš sedanji.
Ta trenotek splošne naše ne sreče in revščine zdel se je našim klerikalcem najprimernejši, da bi mahoma štrli in pogazili našo samozavest, našo prosto voljo in naše neodvisno mišljenje ter nas kakor sužnje vpregli v svoj klerikalni jarem, dobro vedoč, da je siromaštvo in pomanjkanje grobokop moštva, značajnosti in politične zavednosti in ker predobro pojmijo, da bi Vipavci hudomušno zavrnili take klerikalne manevre, ko se boljši časi zopet povrnejo.
Odločili so se za najsramot-nejše orožje: nastaviti ljudstvu past, da se pri klerikalni stranki do preko ušes zadolži, potem se ne bo smelo več proti volji klerikalnih bogov delati!
Temu svojemu teženju dali so najprej duška pri posojilnici na Slapu.   Ta od na-
rodne stranke osnovana posojilnica zado ščuje v vsakaterem obziru potrebam naše doline. Da bi ne dala povoda boju na gospodarskem polju, bila se je celo v toliki meri poklerikalila, da ni bil njen načelnik nihče drug, kakor sam dekan Erjavec. Kljubu temu je bila pa ohranila še toliko moralne moči v sebi, da se ni hotela podati za klerikalno deklo, da bi s svojim denarjem, vplivom, in s svojo močjo zasužnjevala ljudstvo za klerikalne županske in posla-niške kandidate, česar klerikalci, ki v revščini in nevednosti ljudstva ribarijo, pri nas krvavo in neobhodno potre bujejo. Zato je pa dekan Erjavec s „svojimi" ljudmi Slapski posojilnici hrbet obrnil, ter osnoval v vipavskem trgu takoj drugo klerikalno posojilnico, in za tem v Šturji še tretjo, da bi na vsak način po celi dolini klerikalno mrežo razpredel, in kakor Peter na morju ob času volitev bogat plen na kopno potegnil.
Poleg posojilnic osnovali so bili še zloglasno vinarsko zadrugo, da bi na to vado lovili tiste kmete, ki so v denarni stiski, in bi radi prej ko prej svoj pridelek, če tudi za slepo ceno prodali.
In nekdanji mlinar Uršič, ki je kakor poljski Žid hudem posojilnici.; denarje o** nujal (duhovniki so celo v spoved-niči za svojo posojilnico agito-vali!) in vino le tam kupoval, kjer je sila silila pridelke izpod dnevne cene zavreči, tedaj tam, kjer se je dalo za klerikalno bisago kaj zaslužiti — tako znajo in hočejo namreč klerikalci s svojimi zadrugami kmetu pomagati — prelevil se je nakrat v „gospoda", ker ga je dekan Erjavec za zasluge pri agitaciji privezal k bogato obloženim jaslim pri posojilnici in vinarski zadrugi; — a tega „gospoda", ki ni doslej še nikjer pokazal najmanjšega dela za obči blagor, ako ni bilo dobro plač. i no, ki je iz gole sebičnosti celo svojemu rodnemu očetu proti vsem božjim zapovedim v kupčiji napovedal najhujši konkurečni boj, ki je uničil iz prav sebičnih namenov odlično    gospodarsko sadjarsko
zadrugo, katerega so svoj čas kot župana Št. Vidci dolžili in zasramovali, češ, da je deželno in državno podporo, ki je bila po povodnji oškodovanim namenjena, skoro sam pograbil, dasi ni imel v primeri s siromaki, ki niso ničesar dobili, nikake škode, tega „gospoda", pravim, zredili so žulji nevednih vipavskih revežev!
Toda niti posojilnica niti vinarska zadruga nista mogla upogniti vipavskega značaja, in prej ko slej bili so pri vsakih volitvah „liberalci" zmagovalci. Sedaj so si izmislili kot zadnje sredstvo novo zanjko, katero hočejo ljudstvu okolo vratu zadrgniti, da postane pokoren in pohleven klerikalen voliček. To mogočno in čudotvorno sredstvo so konsumna društva, s katerimi m j se cela dolina prepreže in vsaka vas osreči, da nikdo ne „uide", da se bo moral vsakdo ali pri posojilnici ali pa v klerkalni „štacuni" zadolžiti, in potem je igra dobljena, in nikdo ne bo več imel poguma ustavljati se jim. Lep načrt, vzlasti ker se brezznačajni ljudje, ki bi se radi pri konsumnem društvu od kmetskih žuljev redili, povsod dobe, a to so naravni agitatorji za „konsum".
Da bi pa ljudstvo te .zadrege" :,rezgodaj ne spregledalo, treba je prijaznosti, miroljubnosti, treba mu pokazati »oljko miru". Mej tem pa švigajo od hiše do hiše duhovniki in klerikalni agitatorji — sami lačenbergerji, ki hočejo rediti sebe in svoj zarod od političnega prepira — ter sladko nagovarjajo gospodarje in gospodinje, naj se upišejo v „konsum", da bodo imeli od tega neizmerne koristi in dobičke. Hkratu pa sipljejo mej ljudstvo „Narodnega gospodarja", katerega so baje klerikalci tiskali z državno podporo, namenjeno kmetijstvu v deželi.
Mi pristaši napredno narodne stranke prav odločno svarimo pred temi agenti, naj si že bodo duhovniki ali naj se pišejo Uršič, Pelicon, Seražin, Žgur ali kakorkoli, oglejte si jih od nog do glave, pretipajte dobro njihovo rodoljubno požrtvovalnost, vprašujte jih, koliko jih je zastonj in koliko za groš, in po čem je njih moštvo ter pahnite jih
skozi vrata, kajti oni iščejo okolo Va_ ših pragov le sebe in svoje dobičke, ne pa Vaših koristi!
Dobro je znano, da so trgovci že sami v mejsebojni konkurenci cene blagu tako znižali, da pri lastni pridnosti in varčnosti jedva žive, dočim nekateri celo konkurze napovedujejo; pravično je in pošteno, da tudi trgovec kakor vsak drug stan ali delavec od svojega dela živi, in nekrščansko in brezvestno bi bilo trgovske družine, ki nimajo navadno druzega premoženja, ob zasluženi kruh pripraviti ter jih na cesto pahniti. Iz tega pa sledi, da konsumna društva, ki bi imela po zatrdilu klerikalcev pred odiranjem braniti, niso potrebna, potrebna bi pa bila morda mej nami kaka „pogrebna društva", ki bi si romaka in trpina kmeta nekoliko ceneje pod zemljo spravila, kajti znani so nam računi, ki so vse prej kot neoderuški, in ki kmetu glasno kriče, da je baš duhovnik zadnji, ki zanj kaj časa ali dela zastonj žrtvuje, in ki slabo posnema Kristusa, ki ni puntal in šuntal ljudstva niti proti poganski rimski politični upravi, ki ni zbiral posvetne moči, oblasti in bogastva, marveč si je izvolil najponiž-neje siromaštvo; ki ni zapustil ob smrti bogastva, za katero bi se farovške kuharice trgale, marveč le beraško haljo, za katero so rimski vojaki vadljali.
Vsled tega pa sledi, da duhovščina n e snuje posojilnic, raznih zadrug in konsumnih društev, iz čiste gospodarske potrebe, ker bi morda želela kmetu pomagati, marveč iz naravnost nepoštenega namena, da bi kmeta zasužnjila, pod svojo oblast spravila ter svojo moč utrdila, dasi dobro ve, da je Kristus kramarje in branjevce z bičem iz templja pognal in rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta!
Kmetje, ohr.-.nite svojo zlato prostost in neodvisnost in obranite se zvijačno v vašo gmotno in duševno pogubo usiljeva-nega vam duhovniškega varuštva! Ostanite na svoji rodni zemlji svoji gospodarji, ne pa hlapci in sužnji črnega klerikalizma!
Svarite in poučujte svoje omahljive sosede ter dajajte jim v boju poguma! Kakor
LISTEK.
Izgubljeni Bog.
(Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visoko-častitega knezoškofijskega ordinarjata.) (Konec.) V.
Takrat je umirala na Ostrožnem brdu Čehunova Meta. Delo in lakota sta ji bila najboljša in najzvestejša prijatelja v teku resnično mukotrpnega življenja. Dokler je bila pri močeh, delala je takorekoč noč in dan. Ko je postala stara, ter so ji opešale roke, se je javnost za njo nekako toliko brigala, kot se briga za starega psa, kadar crka za plotom. V tem pogledu je bila žival v človeški podobi; prava „res de-relicta" človeške družbe!
V letih, ko je še delala, bila si je nabrala nekaj krajcarjev, in naložila jih je bila na lično, temnorujavo knjižico hranilnice v Ljubljani. Naš gospod Peter pa je imel za take lične, temnorujave knjižice hranilnice v Ljubljani čudno razvit nos. Prav kakor kak fin prepeličar, kateremu ne odide niti zadnja prepelica v gostem prosu; ali pa kakor kak fin jazbečar, ki
pripodi vsakega jazbeca globoko iz zemlje na dan! Vsako in tudi najneznatnejšo knjižico je zavohal v fari, in revico je preganjal toliko časa, da mu ni mogla odfrfotati. Izvohal je tudi lično knjižico Mete Čehu-nove. In brez težave jo je pregovoril, da mu je dala knjižico spraviti, z dostavkom se ve, da se Meta takoj odpove lastnini do te knjižice, in da jo sme gospod Peter, ne da bi bil zavezan, o tem komu kake račune pokladati, po Metini smrti po svoji lastni volji uporabiti za kake dobre na mene, v prvi vrsti za prekoristne „ škofove * zavode.
Bilo je že dobro poldrugo leto, odkar se je knjižica preselila h gospod'i Petru. V tem so Meti opešale zadnje moči Stroj se je čisto izrabil! Ker se gospođa ni upala prositi za knjižico — pač, pri neki priliki ga je prosila silno ponižno za „interes", ali gospod Peter jo je zavrnil, da je to „obljubljen" denar, katerega se ne sme nikdo več dotakniti — ker se torej gospoda ni upala poprositi za knjižico, pričela je sramežljivo beračiti. To se pravi, prihajala je v hiše, kadar je bilo kosilo ali kadar je bila večerja. Molče se je vsedla na klop pri vratih, ter čakala, da so ji dali kake odpadke. In te je potem zavžila s slastjo,
vzlic temu pa v enomer ugovarjala, da ni ničesar potrebna, in da je že doma jedla. No, ta „res derelicta" človeške družbe je pričela sedaj umirati!
Zadnje čase je stanovala v starem Posavčevem svinjaku, iz katerega so bili napravili za silo človeško bivališče. V stare stene so bili namreč izbili nekaj lukenj, in po tleh nabili nekaj desk. V kotu tega zaboja so ztili iz desk nekako ležišče, ga napolnili s slamo, in na to slamo je vrgla Meta dvoje raztrganih cunj in še nekaj bolj raztrgane odeje. Vse to si je Meta rešila iz valov življenja. Pač, rešila si je tudi staro, črvivo mizo, katero je postavila tik postelje. A v kuhinji — v svinjaku ni smela kuhati — kuhala je v hiši pri gospodarju in za celo to stanovanje je Po-savcu plačevala 2 gold. na leto — imela je še dva lonca, oškrbano skledo in leseno žlico. To zadnjo še nekoliko z dratom zvezano!
Zadnje tedne že ni mogla več hoditi. Menda največ od lakota Sramežljivi berači tudi v naših vaseh ne vživajo posebnega usmiljenja, posebno če so na sumu, da imajo denar v hranilnici. O Meti pa se je vedelo za gotovo, da ima denar v hranilnici.
Legla je torej in obležala je na svoji slami. Stara prijateljica je prihajala parkrat na dan, ji prinašala kako mrvico jesti, ter ji pomagala in malo postregla. Tako je prišlo, če ni hotela živa v zemljo, da je morala pričeti umirati. In umirala je resnično, brez hinavstva, kakor stari pes za plotom. Umirala je torej prav resnično in prav resnobno In sosedje, ki so jo imeli po pravici na sumu, da ima denar v hranilnici, so se — po navadi tržaške »Edinosti" — zgražali nad njo, češ : še v smrtni uri stiska svoje krajcarje in najpotrebnejšega si ne privošči.
Na binkoštni ponedeljek zvečer ji je postalo posebno hudo. In po gospoda so poslali. Sosede pa so prihitele ter dvignile tanke koščičice njenega telesca s slame. Posavka je posodila dvoje belih rjuh, da so korito-ležišče prevlekli ž njima. Robavka pa je dala odejo, na kateri so se objemale pisane rožice s pisanimi rožicami. Še celo staro črvivo mizo so pregrnili s prtom, in na njo so postavili sveči — bili sta edini v vasi, in posodila ju je bogata Čeponka. Prižgali so tudi rudečo svečo od Matere Božje s svetih Lušarij ter pričakovali gospoda.
Okrog koče se je nabralo skoraj vse
ne trpe drugi stanovi, vzlasti duhovniški, da se kdo vtiče v njihove stanovske raz mere, tako oklenimo se tudi mi drug dražega; razumni smo dovolj, da poznamo svoje bolečine, in da si bomo znali sami brez duhovniškega varuštva pomagati: kmet vladaj se sam, kakor mora tudi svoje bolečine sam prenašati!!
Ogibljite se do sile vsake posojilnice; ako vas pa že sila nažene, obrnite se do Slapske posojilnice, ki je sedaj tudi v Vipavi, in ki zbira okolo sebe samega kmeta brez duhovniškega in drnzega varuštva, ki posluje z najmanjšimi stroški, mej tem ko klerikalna posojilnica naganja svoje žrtve v drago in nemškutarsko notarsko pisarno, zato, ker je notar, klerikalec postal. Ako je kdo v klerikalno posojilnico zabredel, ne daj se pri volitvah strahovati; ako ti žugajo z iztirjanjem kapitala, otresi se jih, pojdi v Slapsko posojilnico po denar, kjer se ti bodo najmanjši stroški zaračunali, in voli po svojem prepričanju in po svoji vesti.
Ako imaš kaj denarja prihranjenega, ne vlagaj ga v klerikalno posojilnico, marveč nesi ga v Slapsko, v posojilnico naše stranke, in ne daj, da bi klerikalci s tvojimi dobički tebi bič spletali ter iz teh dobičkov ob volitvah agitatorje plačevali, ki bi tvojo politično odvisnost davili, in ne podpiraj sploh klerikalne posojilnice, katera je toliko brezvestna, da najprej z denarjem lovi naše pristaše, potem jim pa že po preteku komaj pol leta ka pital napove, dasi so obresti plačali samo zato, ker niso hoteli klerikalno voliti, in jim tako v teku pol leta provzroči dvojne stroške, in jih na ta način občutno in zlobno oškoduje. Klerikalci, kje je tukaj vaš plemeniti namen kmetu pomagati?
Končno opozorimo vas še na to, da se ne vpišete v klerikalno „kmetijsko društvo", za kar vas tudi love, in ostanite pri naši stari pošteni kmetijski družbi ter prejemajte še nadalje strokoven kmetijski list „Kmetovalca" in vrnite »Narodnega gospodarja", katerega vam klerikalci usiljujejo, in katerega so osnovali samo zato, da bi kmetijsko družbo in „Kmetovalca" uničili.
Nasprotno pa obrnite hrbet vsem tistim, katerim smrdi naša stranka — saj jih vse dobro poznate! —. Ako jim smrdi vaše politično prepričanje, smrde naj jim tudi vaši mošnjički, in le od daleč naj jih smejo gledati!
Ako vse to storite, zasramovali vas bodo sicer z „liberalci" in »brezverci", ali to naj vas ne boli. Klerikalna stranka ne tirja od svojih pristašev pobož-nosti, poštenja, lepega nravnega življenja, marveč le hinavščino, farizej-stvo in brezznačajnost; žive dokaze imamo, da ni treba moliti, v cerkev hoditi, magari tudi 20—30 let ne k spovedi iti itd., dovolj je, da klerikalno volite, in sam dekan Erjavec s celo svojo brumno vojsko proglasi vas javno za „odlične in poštene katoliške može", in vas bode celo — tako živi vzgledi uče — kot take v občinski odbor volil.
Stari Jehova, koliko dolgo boS Se to licemerstvo trpel?
Vi pa, pošteni narodni Vipavci, molite in prosite starega naSega Boga prav iskreno boljših časov z nebes, ter zvesto in visoko držite zastavo naše napredno-narodne stranke!__
V IJublJ«"!« 17. februvarja. Čehi in desnica.
„Hlasu Naroda" poročajo z Dunaja: Glavna težava pri spravnih konferencah je kratkoča časa, ki nas loči od dneva, ko se snide državni zbor. Morda je to vzrok, da se pojavljajo v mladočeških glasilih glasovi, ki poživljajo poslance k obstrukciji. Toda vsi mladočeški poslanci ne smatrajo obstrukcije za edino in najboljše sredstvo, da pridejo iz sedanjega položaja, nego je prav verjetno, da bode češka obstrukcija razbila večino desnice in da se to pot ne razide vlada, nego parlament  Z vso gotovostjo se zatrjuje, da zlasti glede zakona o rekrutnem kontingentu niti poljski klub, ki ima enega člena v kabinetu, niti fevdalno plemstvo ali katoliško narodna stranka ne bode češke obstrukcije niti pasivno podpirala. Takoj v prvi seji izvrševalnega odseka desnice se bode to Čehom pojasnilo. Treba bode torej še premisliti, ali se naj obrne češki klub k taktiki, ki mu je pripravila že enkrat riasko in zavirala češki narod za dalje časa v napredku. Razbiti desnico in odpovedati se večini je seveda najlažje, kar se da doseči.
Spravne konference.
Pododsek za Češko je že dognal svojo nalogo in je izvoljen dr. Eppinger poročevalcem pred plenumom. Glede vpeljave direktnih volitev v kmetskih občinah se je dosegla edinost, deželni zbor se razdeli v veleposestniško, češko in nemško volilno kurijo. Za Češko se je doseglo v pododseku precej točk, za katere so se Nemci in Čehi zjedinili. Težji posel ima pododsek za Moravsko. „Nar. Listy" pa vendar-le ne verjamejo, da bi imele konference kaj uspeha.
Francoski škofje — puntarji.
Kakor povsod, hoče biti tudi na Francoskem cerkev država v državi. Klerikali-zem je na Francoskem danes silna moč, ki vpliva z največjim uspehom na politiko in vse javno življenje. Čudna je zares prikazen, da je med tem najsvobodomiselnej-šim in najnaprednejšim evropskim narodom tudi toliko mračnjaštva. \Valdeck -Rousseau je končno vendar-le prijel za vrat red asumpcionistov, ki je bil ena najtrdnejših in najnevarnejših klerikalnih trdnjav. Hkratu pa je pritisnil tudi druge rede, ki so splet-karili proti republiki in podpirali z denarji in moralno razne puntarje. Toda tu so se pokazali francoski klerikalci brez krinke. Razni nadškofje, škofje, župniki i. dr. so vstali ogorčeno proti vladi, protestirali slovesno ter napadali žaljivo ministrskega predsednika, kakor da nima prav nikake pravice vtikati se v cerkvene zadeve. Nadškof v Aixu, Gouthe Soulard, pa je pisal glavnemu uredniku lista „La Croix", katerega izdaja v 2,000.000 izvodih tiskarna
asumpcionistov, sila, da, nečuveno imper-tinentno pismo, v katerem psuje Waldeck Rousseaua na najprostejši način. Očita mu, da je nizek lažnjivec, ker je Waldeck-Rousseau trdil, da je bil Gouthe-Soulard že večkrat karan radi političnega spletkarjenja in neposlušnosti. Ministrstvo je na to takoj odredilo, da se temu nadškofu plača ustavi ter predlagalo, da se odstavi. Resnica pa je, da je ta nadškof lažnjivec, kajti ne le grajan, nego tudi kaznovan je bil že opetovano radi svojega puntanja proti vladam, dasi se ima zahvaliti za svojo kariero le liberalnim ministrstvom, ki so ga napravila proti ugovorom papeža škofom in potem nadškofom. Toda ta klerikalni glavar ne pozna hvaležnosti sedaj, nego ruje in hujska proti republiki kot največji kričač ter psuje od Boga priznano vlado Francoske kakor preprost žganjar.
Vojna v Južni Afriki. V London je došla 16. t. m. sledeča uradna brzojavka: Lord Roberts javlja izJacobsdala, daje general French s topničarstvom, konjeništvom in pešaki na konjih  dospel  v Kimberlev.   Ta senzacijska vest, ki se nam zdi precej neverjetna, je zbudila splošno začudenje. 120 dni je bilo mesto Kimberlev oblegano ter mu je primanjkovalo že vsega, tako da bi se ne moglo več dolgo ustavljati generalu Cronje. Zlasti bolezni so divjale v mestu, in ljudje so umirali v velikem Številu. Vojaške operacije, ki naj bi oprostile Kimberlev, je vodil maršal lord Roberts, in podrejeni mu general French je imel nalogo s svojim korom, ki je štel baje 30 000 mož, prodreti skozi vrste Burov do Kimberleva ter ga osvoboditi. V oficialnem poročilu pa se ne javlja, da bi bila, predno so vdrli Angleži v Kimberlev, med Buri in Angleži kaka bitka. Ali so se Buri Frenchu kar brez boja umaknili ? Jako čudno je, da bi bil dosegel general French brez vsakega, ali vsaj brez vsakega večjega boja to, česar ni mogel doseči general lord Methuen z nad mesec dolgim hudim naporom Kje pa je sedaj Methuen s svojo vojsko? Kakšno vlogo igra ? Marsikaj je nejasnega in neverjetnega v tem zmagovitem angleškem poročilu. Če pa je resnično, da je Kimberlev v rokah Angležev, je to za nadaljnji razvoj vojne v Južni Afriki velike važnosti. Angleži bodo začeli operirati proti Bloemfon-teinu, glavnemu mestu države Oranje. To bi prisililo Bure pred Ladvsmithom, da zapuste svoje ondotne pozicije ter pohite domov Bloemfonteinu na pomoč. Sicer pa do te ure še nismo prepričani, da bi bili Angleži res že v Kimberlevu. — V Kaplandiji so imeli Angleži zopet smolo. Umakniti so se morali iz Rensberga ter se potegnili nazaj do Arnudela.
Dopisi.
Iz Ribniške doline, 15. februvarja (Predpustne zabave.) Letošnji pred-pust postaja pri nas čedalje bolj živahen. Pred par tedni se je ustanovila v Dolenji vasi poleg konsumnega društva prepotrebna zadruga tretjega reda. Sam presvetli knezo-
Skof nas je počastil pri ustanovitvi tega reda ter z občudovanja vredno vstrajnostjo sprejemal in spovedoval tercijale in terci-jalke    Da se pri tej priliki ni pozabilo na agitacijo za tamošnje konsurano društvo, je ob sebi umevno, kdor pozna gorečnost našega vrhovnega dušnega pastirja za to katoliško gospodarsko organizacijo. Obiskal je tudi načelnika konsumnega društva in s tem odobril postopanje društva in načelnika in tako pridobil mnogo novih članov, katerim seveda ni treba vplačevati pristopnine. To je vzpodbudilo načelnikovega namestnika, g. kaplana, da je porabivši neko notico v .Slov. Narodu", z lece pljuval na „liberalne" trgovce v Dolenji vasi, rekoč, da njega, kaplana, na nečuven način preganjajo in opravljajo, in da so s hudičem v zvezi. Strastno je svaril svoje vernike, da naj se ogibajo dotičnih hiš, kjer se nahajajo od konsumnega društva neodvisne prodajalnice in gostilne.   Ker so v Dolenji vasi samo trije trgovci, kateri imajo tudi gostilne, je takoj vedela cela fara, da so ti trije trgovci s hudičem v zvezi, akoravno jih oznanovalec sv. vere ni imenoval imenom.  Posledice te božje besede na leci so se tudi takoj pokazale. Konsumno društvo je pridobilo mnogo novih členov, župljani se skrbno ogibljejo zakletih hiš, boječ se, da izgube  kaplana in da bodo pogubljeni. Ako se pomisli, da je ravno v tej občin, še mnogo ljudi, posebno  ženskega spola, kateri še vedno verujejo na vraže in mislijo, da še dandanes hodijo čarovnice na Klek v ris plesat, je umevno, da imajo to, kar so gospod na leci povedali, kot pribito resnico.  Razdraženost ljudstva po tej pro-povedi, o kateri je že poročal pred kratkim prizadet mož v tem listu, se je takoj pokazala. Fanatizovani fantje so pošteno nabili sina bolnega moža, kateri baje čita „Slov. Narod".   Žuga se, da pridejo tudi drugi liberalci na vrsto.  Nekemu fantu so obljubili 5  gld., ako pretepe učitelja, ki vestno opravlja svojo službo in še nikomur ni dal povoda, da izkaže nad njim svojo katoliško surovost. Storilci se bodo morali zagovarjati radi tega pred sodiiščem in v interesu javne varnosti in morale je želeti, da s- kaznujejo eksemplarično. Takov sad je tedaj obrodil misijon v Dolenji vasi, ki se je vršil pod avspicijami g. knezoškofa. Nečemo trditi, da je to provzročil on, čigar pobožnost je znana, a zahtevati smemo od njega, da se odločno vpre takim izgredom in da pouči svoje duhovnike o tem, kaj spada na leco. Ako tega ne stori, potem se mu lahko reče: qui tacet, consentire videtur. Katoliškim organizatorjem se bode posrečilo uničiti nekatere napredne trgovce in morebiti najpoštenejše. A za kako ceno ? Zdravi človeški razum in logika silita do sklepa,  da mora tudi priprosto ljudstvo sčasom priti do prepričanja, da se vera zlorablja v politične in sebične namene, da oznano/alci sv. resnice na lečah ne govore" resnice. Tako prepričanje bode storilo konec samovladi   duhovniški.   Danes  sta prišla poštenost in značajnost ob veljavo, hinavstvo in farizejstvo se širi in šopiri. Tudi
ILST Dalje v prilogi. ~2uQ
prebivalstvo z Ostrožnega brda in čakalo gospoda. Otroci so prižigali svečice, blagoslovljene na Svečnice dan. Dekleta so tu in tam zapela pobožno pesem. Možje pa so tu in tam molili. Vse je pričakovalo gospoda!
V kočici na slamnatem ležišču pa je ležala ona, radi katere se je vse to godilo. Bilo ji je kakor nevesti, in svoji ročici, ki sta bili tako tanki, kakor je tanka najcenejša sveča pred oltarjem, je časih trepetajo izvlekla izpod rožnate odeje, in dvignila je tudi glavo, ki je bila podobna nekakemu večjemu suhemu češnjevemu sadu, ter spregovorila k svoji postrežnici:
„Nikoli se mi na zemlji Se ni tako dobro godilo!"
In postrežnica jo je vprašala: „Češ kaj piti, revše? Nekaj hruševe vode je Se tu."
Meta pa jo je zavrnila: „Ničesar več nočem. In tudi hruševe vode ne in naj je še tako dobra in sladka. Vidiš, Marjeta, gospod Jezus prihaja pod mojo streho. In ž njim skupaj odidem z Ostrožnega brda, kjer se mi ni prav dobro godilo. Res, prav dobro se mi ni godilo! Morda me ne zavrže! Da hi le kmalu prišel, dasi nisem vredna, da stopi pod mojo streho!"
Tako je vse čakalo na gospoda. Ali
gospoda ni hotelo biti. Končno se je družba razšla. Šele proti jedni po polnoči zažven-kljal je zvonček v dolu. In obhajilo je prišlo do Ostrožnega brda.
Kp pa je postavil gospod Peter na črvivo mizo tik Metine postelje staro burzo, opazil je, da svete hostije v nji ni bilo Otrpnil je od straha in groze ter je za-ječal:
„Boga sva izgubila! Kozica! Boga sva izgubila!"
In Kozica je zatulil: „Boga sva izgubila, a jaz dobro vem, kje!"
Duhovnik in cerkovnik sta brez daljše besede pograbila svoje reči ter pobegnila z Ostrožnega brda, kakor bi za njima gorelo. Bodisi, da sta hotela izgubljenega Boga iskati, bodisi da sta ga hotela znova iz cerkve prinesti! Sosede in sosedje, ki so se bili, kadar so začuli zvonček v dolini, zopet zbrali okrog koče-svinjaka, so strmeli ter soglasno izrekli, da kaj tacega Se niso doživeli. Končna soglasna sodba pa se je glasila tako, da mora to biti božja kazen, in da mora biti Čehunova Meta velika grešni ca, ker jo je zadela ta božja Siba. O Petru, gospodu, pa ni zinil nihče niti žal besedice!
V svojem korita pa je ležala „velika greSnica" kakor bi bila okamnela.
Njena prijateljica je stokala v kotu: „Boga so izgubili, ta pa umira in Boga bi bila tako potrebna!"
Čez nekaj Časa se je oglasila bolnica v postelji: „Kaj praviš Marjeta, da so Boga izgubili? Kdo pravi!, kdo pravi!"
Na to se je pomirila ter pričela samo s sabo govoriti: „Boga niso izgubili! Boga ne smejo izgubiti, ker ga pričakujem. In glejte, in glejte, res že prihaja! Po hribu proti Ostrožnemu brdu stopa, in trnjevo krono ima na glavi in križ na rami! Nje gove oči pa so obrnjene proti meni in le proti meni! Kako dobre so te oči in žarek iz njih gre skozi moje možgane, da ne čutim več bolečin. Od kod ta luč, Marjeta, od kod ta luč? Ali ga ne vidiš Gospoda? Do vrat je že prišel, in svitlobo ima pred sabo, in za sabo ima svitlobo! Glej, vrata so se odprla, vstopil je v beli obleki in obraz se mu sveti bolj, kot se sveti samo solnce! Marjeta, h meni prihaja! Pristavi stol h postelji in obriši ga, prav dobro ga obriši, da se moj Bog k meni vsede, in da se ne vsede v prah!"
Ta živalica, ki se v življenja ni nikdar smejala, ali prav malokdaj, se je tedaj v smrtnem trenutka tako sladko zasmejala, da stara Marjeta tega smeha ni mogla nikdar več pozabiti. Da je gledala tedaj z
Mete umirjajočim očesom, bi bila videla, kako je pravi Krist pristopil h postelji, položil roko na glavo bolnici ter ji otvoril vrata v večno vesolnost.
S Kristom je odšla z Ostrožnega brda! * *
Drugi dan so našli pastirčki škatljico s sveto hostijo v šumi in srečno so jo rešili v župnišče. Presvitli, ki stebrov konsumnih društev ne prestavlja rad, pa je moral gospoda Petra vendarle prestaviti. Prestavil ga je v Srednjo vas pri Ribnici.
Od tam pa nam „Slovenec" ravnokar tole sporoča: „Hvala Bogu, dobili smo novega gospoda, vzornega božjega služabnika, gospoda Petra! Taki duhovniki so nam pravi božji blagoslov, ker žive z narodom za narod. Takoj, ko je gospod Peter tu sem prišel, opazil je, da nas o irajo naši trgovci ode ruhi. Zastavil se je z vsemi močmi za vsta-novitev prepotrebnega konsumnega društva. In danes že imamo to društvo. Gospodu Petru pa Bog stoterokrat povrni trud, kojega so imeli za nas!"
Sedanjemu rodu v pouk, bodočemu roda v strmenje in vsem svedrcem duhov-skega in neduhovskega stana v zasluženo slavo spisal in zapisal je resnično to pri-povest dr. Ivan Nevesekdo.
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 39, dn6 17. februvarja 1900.
najlepši Kristov nauk:  „ljubite se med seboj" se je nadomestil s sovraštvom do svojega bližnjega.   Ako spoznaS pravega hinavca, lahko prisežeš na to, da spada h klerikalni stranki Prišli smo že tako daleč, da je znak katoliškega mišljenja pristop h kakemu konsumnemu društvu, kjer se prodaja židovski pofel in jeruš.   Ako se celo nekatere   kmete   odvrača   od kmetijske družbe, o kateri vsakdo ve, da jim je le koristila in mnogo več  dajala, kakor prejemala od  njih, potem se ne čudite, ako tudi mnogi zapeljani raje kupujejo slabše in dražje blago v konsumih, nego pri poštenih trgovcih.  „Slovenec" se huduje nad tem, da se v listih objavljajo grehi posameznih duhovnikov, kateri bi se pri normalnih razmerah zamolčali in prikrivali, a pregleda naj vrsto svojih pristašev po deželi in našel bode, da se ravno tisti gospodje najbolj   pote" za konsumna društva in pobijajo liberalce, ki imajo največ masla na glavi.   Svesti  so si, da se jim na tak način vsi grehi in zmote odpuste. Radovedni smo na tistega moža iz naše doline, kdor bi si upal trditi, da je tisti trgovec iz Dolenje vasi, ki je prav živo in resnično popisal sedanje razmere, manj  pošten in moralen, kakor glavna dva stebra tamoš njega konsumnega društva. Od 18. do vštetega 27. t. m. to je do pustnega torka bode tudi v Ribnici sv. m is i j on. Po sedanjem programu bode pustnega torka po-poludne g. knezoškof sam vodil procesijo po trgu!   Ne vemo, kaj  ga je privelo do tega v tern času gotovo nenavadnega ko raka, ali gola pastirska ljubezen do nas ali pa misel, da je Ribnica prava Sodoma in Go mora, katero je treba spraviti na pravo pot. Poslednje je neopravičeno, ker ne poznamo bolj mirnega in tihega trga, nego je Ribnica, svojo ljubezen in naklonjenost bi nam pa g. knezoškof izkazal   ob drugem, bolj piiličnem času. Pustni torek procesija pod vodstvom škofovim ! Ali ni to prava persi-fiaža svetih opravil ? Kdo naj daje poroštvo za to, da se procesija ne  zmeša s kako maškarado, in da se preprečijo izgredi, kateri  bi lahko   imeli neprijetne posledice. Ako bi bile spodobne maškarade v mejah dostojnosti  kaj  tako strašno pregrešnega potem bi jih morali papeži v Rimu in drugih italijanskih mestih že davno odpraviti. Oglejte si corso v Rimu. V tekočem tednu se ljudstvo primerno pripravlja na misijon. Možje, žene, fantje in dekleta morajo hoditi po spovedne listke, kateri se prodajajo v cerkvi. Cena za listek znaša 8 soldov, a plačuje se nsvadno po 20 vinarjev, a tudi po 1—2 kroni za listek na korist škofovim zavodom.   Čim več se plača, več zasluge se ima.   .,Wie das Geld im Kasten klingt, so die Seele in den Himmel springt". To barantanje nas spominja na čase reformacije, ko so se odpustki prodajali. Nad škofovimi zavodi bi se ne ogrevali, akoravno ne razumemo njih potrebe, ako bi jih moglo škofijstvo vzdrževati s svojimi sredstvi in z v resnici prostovoljnimi doneski. Ako pa vidimo, s kako silo se nalaga ljudstvu tako nepotreben in občuten davek,  koliko časa bodo izgubile delavne moči v teku 14 dni, koliko bodo trpeli na imetku in zdravju, ne moremo molčati in se ogniti pravični kritiki.  Tudi molitev in cerkvena opravila morajo imeti svoje meje in svoj čas, da se ljudje ne privadijo pohajkovanju. Do sedaj je bilo dovolj, ako je ljudstvo v adventu, v postnem času in v majniku bolj pogo-stoma zahajalo v cerkev. Sedaj  se je že predpust pritegnil. Naša dolina je zelo obljudena, zemlja sama ne more preživeti prebivalstva, pomagati morajo domača industrija, krošnjarstvo in Amerika, da se ohrani. Ako to odpade, ga verske prenapetosti in konsumna društva ne rešijo gmotnega pogina.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. februvarja. — Velevažen sklep c. kr. kmetijske družbe. Lansko leto in sicer dne 7. aprila se je glavni odbor izrekel načeloma za tako preosnovo kmetijske družbe, da dobi posredovanje kmetijskih potrebščin po kmetijskih podružnicah zakonsko obliko, in da bo tem podružnicam even-tuelno omogočeno, pridelke udov zadružnim potom spravljati v denar. Vsled naročila glavnega odbora, je družbin tajnik sestavil načrt taki preosnovi in je bil, kakor poroča »Kmetovalec« v zadnji seji glavnega odbora sprejet naslednji njegov
predlog: »Pridržujoč sedanjo upravo in način delovanja družbe in podružnic, naj se spremene družba in podružnice v re-gistrovane zadruge z omejenim poroštvom. Podružnice naj delujejo, kakor dosedaj za pospeševanje kmetijstva v svojem okolišu, a naj delujejo vrhu tega kot nakupovalne in prodajalne zadruge, in sicer s strogo omejitvijo na gospodarske potrebščine, zlasti pa mora biti izključeno kolonijalno in manufaktursko blago, celo pa opojne pijače. — Glavna družba naj pa deluje istotako, kakor dosedaj, a kot zadruga naj bo zaveza ter prigledna oblast podružnic in strogo kmetijskih zadrug in društev, ki se prostovoljno priklopijo družbi. Sedanja družbena pravila naj se v svrho take preosnove prilagode zahtevam zakona z dne 9. aprila leta 1873. ter naj se predlože prihodnjemu občnemu zboru družbe«. Ta predlog je bil od kazan posebnemu odseku, da načrt uredi in v prihodnji seji o njem poroča. Istotako je bil tajnikov predlog glede snovanja živinorejskih zadrug in zadrug za rejo bikov ter g. Lenarčiča predlog o snovanju konje-rejskih zadrug odkazan posebnemu odseku. O pomenu teh sklepov govorili bomo še posebe in obširnejše tekom prihodnjih dni.
— Izpred celjskega porotnega sodišča. Piše se nam: Živo sliko žalostnih sodnih razmer v Celji nam je podala vče-rajšna porotna obravnava zoper O. Ambro-žiča, urednika obskurnega celjskega nemško pisanega lističa. V svoji nesramnosti in pa ker ve, da mu pristojne oblasti pripuščajo najširše polje, piha, blati in brizga ta izmeček slovenskega rodu svoj strupeni sok na vse strani, kakor močerad, če se ga dotakneš. Možic sicer ni vreden, da se pošten Slovenec celo pred kazenskim sodnikom ž njim peča; vendar se je hotelo enkrat pokazati, da tudi za njega rastejo koprive na svetu. Štiri slovenski možje, katerim je njegov umazan jezik preslab, da bi polizal prah z njihovih črevelj, in slovenski Sokoli so naperili zoper njega obtožbe zaradi pregreškov zoper varnost časti Te obtožbe so bile predmet včerajšnji porotni obravnavi. Senatu obstoječemu iz gg. svetnika Perka in adjurikta Rogozinskega je predsedoval svetnik Ka-cijančič. Na porotni klopi razven dveh Slovencev sami zagrizeni Nemci. Obtožbe so zastopali gg. dr. Dečko, dr. Vrečko, dr. Hrašovec in dr. Sernec; zagovarjal je celjski bežič dr. Mravlagg. Prva obtožba je prišla na vrsto na g. Antona Cvenkela v Sevnici, ker je Vahtarica v nekem skrajno surovem članku očitala njegovemu, že zamrlemu očeta, da je bil zaradi navadne goljufije obsojen in kaznovan. Stari zaprašeni sodni akti so včeraj d okazali lažnjivo očitanje, ker je bil g. Anton Cvenkl star. le obsojen radi pregreška po § 486. kaz. zak., kar se pa ob prožnosti te kazenske določbe vsakemu trgovcu ahko pripeti. Porotniki so v tem pogledu jim stavljeno vprašanje soglasno zanikali. — Kot drugi so nastopili Sokoli celjski, zagorski in novomeški, ker je obtoženec v zlobno zavitih člankih jim očital, da so na izletu v Sevnici raz streho Simončičeve hiše opetovano strgali cesarsko zastavo in se pregrešili takorekoč žaljenja Njegovega Veličanstva. Obtoženec je sicer nastopil dokaz resnice, ki se mu pa niti v najmanjem ni posrečil. Pač pa je potrdila včeraj cela vrsta prič, da je zastava sama padla raz streho, ker je bila slabo pritrjena, da je Sokol ZabukovSek na tleh ležečo zastavo lepo pobral in naslonil na zid. To je včeraj ZabukovSek potrdil pod prisego in njegovo poved bo so soglasno potrdile še tri druge priče. Kljub temu so porotniki stavljeno jim vprašanje, če je toženec s krivičnim očitanjem obdolžil Sokole nečastnega dejanja — zanikali z devetimi glasi proti trem. Tretji tožnik je bil g. Gostincar, kateri je skozi pol leta sem v toženem lističu imel stalno rubriko. „Strolch", „Mordbube" so bili njemu dani laskavi priimki. V koliko so bila opravičena natolcevanja in očitanja, je pokazala porotna obravnava dne 13. t. m., na kateri je g. Gostincar v oprostilni razsodbi zadobil slovesno oproSčenje. Tukaj je bil torej že a priori onemogočen vsak od toženca poskusen dokaz resnice, ker govorila je do vel j jasno razsodba istega porotnega sodišča Vendar so porotniki v smisla kazenskih določb po § 491. kaz. zak,, oziroma 496. kaz. zak. jim stavljena sed-
mera vprašanja zanikali soglasno, oziroma z 9 glasi proti 3 in 8glasi proti 4. Potrdili so le eno vpraSanje na navadno zmerjanje ali psovanje in to so glasno. Najbolj je Celjane srbela obtožba drja. Serneca, katera se je koncentrovala v sedmerih vprašanjih na porotnike. Obtoženec je v dokaz resnce spravil pred sodišče ves „trač", kolikor ga premlevajo brezzobe klepetulje na celjskem glavnem trgu. Ta „trač" so prišli na komando zastopat župan Stiger, ki se je pod prisego zaslišan povzpel do gorostasne trditve, da on o Sernecu, s katerim je Stiger mnogo občeval, ni znal, je li Slovenec ali Nemec; dalje podžupan Rakuš in dr. Glančnik iz Maribora. I a ves ta „trač" je zopet premlel buržikozni dr. Mravlagg v vidno zadovoljnost galerije in — porotnikov. Dr. Mravlagg je imel ta dan smolo. Zastopniki obtožbe so mu dajali po grbi udarec za udarcem, da mu je kar sape zmanjkovalo. Tudi predsednik si g^ je v milih izrazih kake trikrati privoščil. Toda skrajno zavraten in nesramen kakor je mož silil je le vedno s svojimi bezniškimi dov ipi na dan. Zato pa je prav zaslužil krepko krcanje po prstih. Porotniki pa so uvaževali njegov glas ter — v zadevi dra. Serneca — zanikali šest vprašanj in le eno potrdili. — Obtožba dra. Hrašovca je zavzemala šest vprašanj. Po rotniki so z osmimi glasi proti štirim z a -nikali pet vprašanj ter potrdili le eno z 11 glasi. V zmislu teh porotniških izrekov je sodišče ob 4. uri zjutraj obtoženca krivim spoznalo pregreškov zoper varnost časti po § 49 6. kaz. zak. glede gospodov Gostinčarja in dra. Hrašovca in po §49 1. kaz. zak. glede g. dr. Serneca ter ga obsodilo na 100 gol d. denarne globe ali dvajsetdnevni zapor. Glede vseh drugih predbacivanih mu dejanj pa je sodišče moralo obt)ž-moa oprostiti. — Zaradi primere prijavljamo obsodbo g. Bega, urednika „Domovine": bil je prejšnji dan obsojen na tri tedne zapora".
— Vihar v nemškem taboru na Štajerskem. Štajerski nacionalci so strašno razburjeni. Deželni odborniki dr. Derschatta, dr. Kokoschinegg, dr. Reicher in dr. Schmi-derer so sklicali vse nemške državne in deželne poslance na Štajerskem in vse nemške in nemškutarske župane iz Spodnjega Štajerja na dan 19. t. m. v Gradec na shod, ki naj se posvetuje, kake korake je storiti proti vladi, ki namerava atentat na Štajerke Nemce. In atentat je strašen. Imenovati hoče za Spodnji Štajer „ slovenskega" šolskega nadzornika v osebi gosp. Petra Končnika gimnazijskega ravnatelja v Celju. „Grazer Tagblatt" rohni, da pride vsled tega nemška večina v dež. šolskem svetu „skoro" v nevarnost, da je to prvi korak k razdelitvi Štajerske. Kaj neki po reče k temu g. Peter Končnik? Kaže se, *la začno štajerski nacionalci velik boj in zato se še povrnemo k tej zadevi.
— Nova vera? Ižanci so v strahu. „Ta mali kaplan", ki je tudi katehet, ima navado, da spodi iz šole tiste otreke, katerim stariSi nečejo kupiti novega katekizma, ker je Se dober tisti, ki so ga otroci rabili lansko leto. Postopanje katehetovo je Ižan-cem neumljivo, nam pa ne. Ižanci se vprašujejo, če je bila vpeljana nova vera, da stari katekizem ni več za nič, Češ, saj se v vseh katekizmih more le jedna resnica učiti, in bi moral lani kupljeni tudi še letos dober biti. E, ljube duše, saj ne gre za vsebino. V novem katekizmu se ravno tista vera uči kakor v starem, toda katoliška tiskarna je založila nov katekizem, in da bo več dobička imela, zato sili kaplan, da se morajo stari katekizmi zavreči in da morajo kmetje svojim otrokom nove kupiti.
— Novomeškemu vodovodu zgago delujoči klerikalci. Iz Novega mesta se nam piše: Gospod urednik! Klerikalci so pač povsod jednaki. Prav imate in hvaležni smo Vam, da bijete kot jedini slovenski dnevnik neizprosen boj proti ti zalegi. Tudi mi hudo Čutimo klerikalstvo. Proti objavljeni ugodni razsodbi c. kr. okrajnega glavarstva novomeškega v zadevi našega vodovoda predalo se je v celem 41 p rizi v o v. Največjih je iz najmanj interesovane podgrajske župnije, kjer nadaljnje svoje herostratsko počenjanje župnik Čeaeni iz Mehovega. Pridno se-
konduje ma pa „naš bodoči poslanec" —, kakor nam ga je nekoč imenoval neki dolenjski župnik, dostavljajoč „saj Pfeifer je že prestar in preveč gluh" — /nani dvorezni gospod „Š t a ra b u r", župan velike te štiri župnije obsezajoče obline. Se -eda imajo „očka Štambur", kakor vedno Tuli v tem vprašanja dva železa v ogaju Dočim se delajo na jedno stran za vodovod vnetega in sploh naprednega, hlepi ta lisjak pri kmetu po populariteti. Mesto, da bi ljudstvo poučeval, da mu bo vodovod le v korist in jim prizive odsvetoval, odobrava Se z«griz-njeni ta sovražnik novomeški kmetski upor proti vodovodu. Pri županstvu napravili so med drugimi samo jeden priziv s 16 podpisi. Pa skupili so ubogi kmetje. Plačati bodo morali radi nekolekovanja 42 kron glčbe. Kdo bo to plačal? Morda županstvo? Vstavite g. župan vender že jedenkrat Vaše našemu mestu kljubujoče delovanje. Saj vidite, da nimate sreče s svojimi projekti. Padli ste z mostom. Padli v zadevi kan-dijskih tržnih dnevov, padli menda tudi z uradnim poslopjem okrajnega glavarstva itd. Ker nimate z svojim .uma svitlim mečem* sreče, poskušajte se na drugem polju. Priliko imate baš sedaj. Opasujte jekleni meč ter pojte kot „Stamm-Bur" svojim za prostost se borečim bratom junakom na pomoč ali se pa spametujte, izsedlajte klerikalno kljuse in bodite dober sosed Novemu mestu, brez kojega bi bila Kandija jedna zadnjih vasij na Kranjskem.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri popoludne ob V«4 uri je ljudska predstava. Igrali bodo „Županovo Micko" in peli „ Ksenijo" ter III. dejanje .Jamske Ivanke". — V torek bode gostoval g. Ign. Borštnik v vlogi Nandeta v narodni igri „ R o -kovnjači ".
— Slovensko gledališče. Včeraj je nastopil tenorist praške opere, gospod Bog. Ptak z najlepšim vspehom v vlogi Dalibora. Žel je največje priznanje. Tudi sicer je vspela opera krasno. Več v ponedeljek.
— ,,Benetke v Ljubljani". Vnovič opozarjamo na veliko „Slavčevo maškaradou, katera se vrši jutri, v nedeljo, 18. t. m. v „Narodnem domu", in za katero so se izvršile obsežne dekoracije in priprave. Dekoracije so jako lepo pogojene in tudi tapetniška dela zelo okusno prirejena. Naj nihče ne zamudi obiskati jutri „Benetk", da se prepriča o njih krasoti. Ker so nam radi vsestranskega zanimanja za to maškarado vsa vabila pošla, naznanjamo vljudno, da je vstop dovoljen tudi brez posebnega vabila, samo maske dobe vstopnice le proti izkazu vabila na dotično ime. Da se maske ogaejo vsaki nepriliki zvečer pri blagajni, jih opozarjamo, naj si blagovole priskrbeti vstopnice tekom jutrišnje nedelje. Prodajale se bodo ves dan v „Narodnem domu" v restavraciji na desno. Na došlo vprašanje glede fantazijskih mask pripomnimo, da so vse maske dobro došle. Preskrbelo se je tudi, da bodo ta večer cene jedilom in pijačam povsem navadne brez povišanja. Cene bodo nabite pod galerijo. Radi končnih notranjih del bode dvoranajutri podnevi za občinstvo zaprta ter vstop ni dovoljen. Ako upoštevamo izredno zanimanje za to maškarado, ki se kaže v prijavljanju mask in vprašanjih po vabilih, smemo biti prepričani, da bodo imele „Benetke" v nedeljo mnogo izletnikov.
— „Sokol" se udeleži jutrišnje maškarade bratskega društva „Slavec" po deputaciji, da se odzove prijaznemu vabilu. Odbor vabi člane, da se udeleže v obilnem številu. Sokoli, ki se udeleže v popolni društveni opravi se zbirajo jutri ob 8. uri zvečer v restavraciji „Narodnoga doma" na desni pri tleh.
— Kolesarsko društvo „Ilirija" poživlja svoje člane, da se polnoštevilno udeleže jutrajšnje velike maškarade pevskega društva .Slavec".
— ^Gledališki večer" bode danes ob 8. uri zvečer. Vspored je že znan. Apeliramo še zadnjič na rodoljubno občinstvo, da poseti v največjem številu to veselico, ki ima strogo humanitaren namen.
— Slovanska vzajemnost. Prejeli smo naslednjo, z včerajšnjo našo brzojavko vje-majočo se izjavo: Odbor akad. društva „Slovenija" na Dunaju izjavlja, da ni prejel od poljskega akad. društva „Ognisko" niti v poljskem, še manj pa v nemškem je-
1 zikn kak dopis v zadevi Prešernova
slavnosti z le približno vsebino: .Mi nismo Slovani in Vas prosimo, da nas v prihodnje s takimi stvarmi v mira pustite". Vse kar se piše o tem, je izmišljena laž, ki ima namen že itak težak položaj odseka za prireditev Prešernove slavnosti še bolj otežkočiti. — Dostavljamo, da smo to vest posneli iz čeških .Radikalnih Listov".
_ Sokolova maskarada bode sicer
Se le na pustni torek, a že se čuje j o prav zanimive vesti o njej. Sokolov dekoracijski odsek je prav marljiv, in komaj bodo izginile Benetke iz Sokolovih prostorov, pričarale se bodo v nje slikovite podobe iz raznih delov Afrike Za danes naj povemo le toliko, da bode videti gornjo Afriko s piramidami, s sfingami itd. v osrednji Afriki bode glavni del veselice v tropičnih krajih, na jugu pa se bode iz daljave lahko gledalo na Bure in Angleže — če ne sklenejo prej miru. Oglašenih je že več zanimivih skupin, o katerih bodemo kaj več povedali prihodnjič. Vse obeta, da letošnja maske-rada ne bode samo dosegla vse dosedanje, nego jih bode še prekosila in nadkrilila.
— „Russkij kružok" v Idriji je kljubu vladni nagajivosti srečno stopil v življenje in pričel svoje delovanje. Ker je modra previdnost vlade zaprečila poučevanje, nadaljuje se s toliko večjo previdnostjo in vstrajnostjo učenje ruskega jezika. Teoretične težave so po večini že premagane, tako da si je društvo že naročilo dva leposlovna tednika in jeden dnevnik. Uspehe v učenju ruščine je pa tudi praktično bilo možno pokazati že dvakrat, namreč ko so členi sedanjega „Russkega kružka" imeli goste — iz Rusije. Na svojem znanstvenem potovanju sta se namreč vprvič zdravnik N. N. Romer, in v drugič ing. prof. A. I. Ivanov iz Petrograda pomudila tudi med ruščine učečimi se Idrijčani. Bila sta sila prijetno iznenađena, ker sta ob stebru .nemškega mostu" do Adrije, v .nemški" Idriji našla krvne brate, ki se uče, razumejo in celo govore ruski jezik. A še tembolj veseli so bili členi .Russkega kružka", ker so imeli priliko naučiti se marsičemu, zlasti spoznavati ruski jezik in ruske razmere iz ust Rusov samih. Pa kako popolnem se je vsa družba razumela v ruščini — na srd in zavist prusjakov! Pr u sja ki, celo v c. kr. službi, sicer dobro vedo, da spoznavanje ruskega jezika in ruske književnosti nima politične ali narodnostne nevarnosti za nje, ker to kulturno stremljenje ostane vsled slovenske kratkovidnosti, nemarnosti in strahopetnosti osamljeno in prehodno, vendar njih Wolfovska zagrizenost jim ne da mirovati. Med temi zagrzenci se pa nahajajo celo taki gospodje, od katerih bi tega ne bili nikdar pričakovali. Za sedaj priza-nesemo javnosti z njih imeni, a če kmalu ne bo drugače, bo treba brezobzirno zaropotati. No kljubu nasprotstvu na jedni, in nemarnosti na drugi strani, se „Russky kružok" veselo razvija in begom hiti do cilja. In ko v kratkem doseže svoj namen, znanje ruskega jezika celo med meščan stvom slovenskim, tedaj morda pripomore .prevoshoditeljstvu" baronu Heinu vesela vest, da se je .Russkij kružok" razšel, k izboljšanju njegovega šibkega zdravja, katero mu je morda tudi ta kružok omajal.
— Strokovni tečaj za krojače kojega je priredil, kakor smo že omenili c. kr. tehnologiški obrtni muzej na Dunaju, je, kakor kaže izredno zanimanje udeležencem jako dobro došel. Pouka, ki traja vsaki dan od 2—6 ure popoldne, vdeležuje se 20 mojstrov in 10 pomočnikov. Tečaj trajal bode približno štiri tedne. Že v prvem tednu dosegel se je jako lep uspeh, o čemur pričajo risbe in konstrukcije raznih životnih oblik. Najbolje spričevalo za potrebo in veljavo tečaja je pa okolnost, da nihče izmed vpisanih vdeležencev navzlic zamudi pri delu in prislužku od pouka ne izostaja. Kdor se za stvar zanima, pregleda lahko napredovanja pouka vsaki dan dopoldne ali pa od 1—2 ure popoldne v dvorani .Mestnega doma".
— Županstvo v Lukovci nam z ozi-rom na dopis, ki smo ga prijavili, dne 15. t. m. naznanja, da želi županstvo in večinoma cela fara Brdo, da bi sedanji župni upravitelj g. Krajec stalno tam ostal, ker se čisto nič ne vmešava v privatne zadeve in gostiln skoraj nikoli ne obiskuje.
— Iz Ilirske Bistrice se nam poroča : Veliko Jelovškovo posestvo v II. Bistrici kupih so za skupno ceno 52 tisoč kron
gospodje Ivan Valenčič veleposestnik v Trnovem, Josip Samsa, župan v II. Bistrici in Andrej Znidaršič strojar istotam. Iz posestva nameravajo napraviti tovarno usnja. Bistrica nekaj časa sem vrlo napreduje, saj imamo že nekaj narodnih tvornic. Iz gostilne „Jelovšek" napravili bodo .Narodni dom". Dal Bog, da bi se ta misel čim prej uresničila!
— Iz Zagorja ob Savi se nam poroča: Dne 25. t. m. prirede v Zagorju ob Savi ondotni samci sijajen plesni venček v prostorih g. Ivana Miillerja. V to svrho se vrše velike priprave, iz katerih že sedaj raz-vidimo, da se bo udeležencem nudilo ob priliki venčka obilo zabave. Pri plesu svira godba c. in kr. pešpolka Leopold H, kralj Belgijski.
— Prešernova slavnost v Gornjem-gradu. .Narodna čitalnica" in .Pevsko društvo" v Gornjemgradu priredita v prostorih gostilne Mikuš v nedeljo, dne 18. t. m. sijajno Prešernovo slavnost Vspored: I.
1. Dr. G. Ipavic: »Mojo pesem", mešan zbor.
2. Slavnostni govor. 3 K. Mašek: .Kam", moški zbor (Besede Prešernove). 4. K. Ma šek: .Vojaška", moški zbor (Besede Prešernove). 5. Dr. Fr. Prešeren: .Slovo od mladosti", deklamacija. 6 Narodne pesmi. Har-monizoval Hubad. Mešani zbori, a) Luna sije (Besede Prešerna), b) Prišlo je muška, c) .Škrjanček poje". 7. Fr. S. Vilhar: .Večerna", mešan zbor. II. .Damoklejev meč". Gledališka predstava v jednem dejanju. III. Srečolov. IV. Prosta zabava in ples. Pri plesu svira godba na lok. Začetek ob 1I'%8. uri zvečer. Vstopnina: stojišče 50 vin, se deži 1 krono. Čisti dobiček je namenjen skladu za Prešernov spomenik v Ljubljani. Glede na to je želeti obilo udeležbe.
— Ravnikovo slovo od Žabjeka. Danes opoldne se je poslovil morilec Blaž Ravnik od Žabjeka. Pravijo, da je bila ločitev težka, ker bi bil lo še raji na Zabjeku ostal, kakor pa šel v Gradiško. Vest, da se bode Ravnik opoldne odpeljal, je privabila vse polno ljudstva na Zabjek, tako da se je zelena ekvipaža katerega je imela sprejeti, komaj pririnila do vrat. Na stotine ljudstva je bilo zbranega. Ravno tako je bilo na južnem kolodvoru. Nad tisoč ljudi je čakalo Ravnika pred kolodvorom in ostalih 300 ljudi je bilo na peronu. Ob polu 1. uri se je pripeljal »Salonvvagen« in izstopili so Blaž Ravnik, Karol Šoba, alias Tomec in Jožef Cešnovka in dva orožnika. Ravnik in Šoba sta imela na rokah in nogah železne spone in verige. Šoba je obsojen zaradi hudodelstva tatvine na 7 let ječe in je isti, ki je pomagal Ravniku pri pobegu. Cešnovka je obsojen zaradi tega, ker je mestnega policijskega stražnika Jerneja Kranjca napadel in ga telesno ranil, v 13mese<'no ječo. Cešnovka je bil samo vklenjen. Blaž Ravnik je bil miren in zelo bled in se je le plaho oziral po ljudeh. Vse tri kaznjence sta odpeljala orožnika v čakalnico III. razreda, kjer so ostali, dokler ni prišel vlak. Takrat pa so železniški uslužbenci in policijsti le s težkim trudom napravili prostor, da sta orožnika svojo trojico morala odpeljati v kupe, kjer so se takoj zagrnila okna in je vlak odsopihai. Upamo, da se ne bode več treba baviti z osebo Blaža Ravnika.
— Dovažanje stavbnega materijala in prihajanje delavcev je že dokaj živahno. Več zunanjih delavcev — zidarjev i. dr. je že tukaj.
— Prvi „griču" oglasil se je včeraj dopoludne v šolskem drevoredu.
— Sleparka. Pred dnevi, ko je bilo slabo vreme, je prišla v Schmittovo proda-jalnico neka gospodična-šivilja, ki si je dala pokazati galoše in si jih je tudi dva para izbrala. Hotela jih pa ni poskusiti v proda, jalnici, marveč jih je vzela seboj na dom. Dobila jih je seboj, ker se je delala prav znano in domačo in je tudi povedala svoje ime — Pavla Verbinc in svoje stanovanje. Galoš niso več videli v Schmittovi proda-jalnici. Pavla Verbinc se je bila prav dobro zlagala in niso je našli tamkaj, kjer bi bila morala po svoji napovedi stanovati, pač pa jo bodo menda našli kje drugod.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanja mestne občine ljubljanske od 4. do 10. februvarja kaže, da je bilo novorojencev 26 (=3861°/oo)» umrlih 22 (=3267«/oo), mej njimi jih je umrlo za vratico 2, za jetiko
3. za vnetjem sopilnih organov 1, vsled
samomora 1, za različnimi boleznimi 15. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=22 7%), iz zavodov 7 (=31-7°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarla tico 2, za vratico 2, za varicello 1 oseba.
* Smrtni dan Giordana Bruna. Danes 17. februarja je minulo 300 let, odkar je bil slavni italijanski filozof, pesnik in astronom menih Giordano Bruno v Rimu na trgu Campo dei Fiori vpričo papeža in cele vojske kardinalov, škofov in inkvizitorjev ter ogromne množice sežgan na grmadi. Bruno je bil zagovornik naukov Kopernika, ki je dokazal, da se vrti zemlja okoli solnca, da je vsemirje večno itd. Živeč v samostanu dominikancev, se je bavil temeljito z raznimi filozofi ter začel dvomiti o nekaterih naukih katoliške vere. Vsled tega ga je začel Rim preganjati. Bruno je bežal v Švico, v Francijo, na Nemško in na Angleško, povsod preganjan od rimskih sovražnikov. Toda v tem času je napisal Bruno celo vrsto filozofskih in tudi leposlovnih del. Celo pesmi je pisal. Povsod je iskal napredka, svobode in resnice; spisi njegovi pa so duhovitejši od papeških bul. Končno se je vrnil v Benetke, kjer je podučeval plemiča Glo-vannija Moceniga. Ta pa ga je podkupljen izdal inkviziciji. Vrgli so Bruna v ječo, kjer je trpel brez sodbe 8 let. Končno pa so ga obsodili na »milostno, nekrvavo smrt«, t. j. na grmado. Danes pred 300 leti je gorela v Rimu živa grmada, na kateri je izdihnil kremeniti značaj Bruno junaško svojo dušo. Pred smrtjo so mu izpulili celo jezik! Kakor gledališče je bil prirejen trg Campo dei Fiori. In strašni prizor gorečega človeka so s satansko naslado gledali sam papež, kardinali, škofje in »sveta« inkvizicija!! Na tistem mestu stoji danes spomenik, a tudi po drugih mestih se dvigajo spomeniki G. Bruna. Najkrasnejši in večni spomenik pa so nesmrtna dela njegova, ki bodo živela prav tako kakor sramota dne 17. februarja 1600 za Rim!
* Radi goljufije vsi prvaki zaprti. Iz Spleta poročajo, da so zaprli župana, vse občinske svetnike, asesorje in župnika iz Vergorca, ker so skupno goljufali. Orožniki so pripeljali vse vergorske prvake v splet-sko ječo.
* Revolucija na spletski gimnaziji.
Nedavno smo poročali, daje-neki realec ob-strelil prof. Nardellija. Sedaj pa javljajo listi, da je na realki cela vstaja. V VI. razredu so dijaki prisilili profesorja, da je zapustil sobo, VII. razred pa je zabarikadiral vrata ter ni pustil nobenega profesorja v šolo.
* Ženska ljubezen. V zaporu Rosto-vem na reki Don v Rusiji je mlad arestant, kateri bode moral zaradi tatvine iti v Sibirijo. Bil je zaročen z lepo deklico dobrih starišev. Vzlicjnjegovemu hudodelstvu ljubila ga je deklica čez vse ter se ni hotela ločiti od njega. Končno je dobila dovoljenje starišev, da se ž njim poroči in ga spremlja v Sibirijo. V cerkvi zapora se je izvršila poroka. Dva kaznenca sta drugovala, med tem ko je bil starešina ravnatelj zapora. Mladenka je imela bogato toaleto; vsi njeni spremljevalci so bili kaznenci. Po ceremoniji so odpeljali moža v njegovo celico, ona pa je šla domu k starišem. Ko pride čas, pa pojde z možem v Sibirijo.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj 17. februvarja. Ministrski svet ima danes ob 3. uri popoldne sejo, v kateri določi izjavo, ki jo bo pre-čital ministrski predsednik v otvoritveni seji poslanske zbornice. Ćuje se, da se odpelje ministrski predsednik danes v Budimpešto.
Dunaj 17. februvarja. B a r w i n s k i je sklical sejo „Slovanske kršč.-narodne zveze" na četrtek dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu je posvetovanje o političnem položaju.
Dunaj 17. februvarja. Jaworski, Engel, Pacak, Palffv in Schwar-zenberg so imeli sinoči posvetovanje glede nadaljnega skupnega postopanja. Cehi so izjavili, da žele pač ohranitev desnice, da pa bodo delali   vladi   najostrejšo opozi-
cijo, dokler se ne uvede češki notranji uradni jezik.
Dunaj 17. februvarja. Izvrševalni odbor desnice bo imel v četrtek sejo.
Celovec 17. februvarja. Bivši posl. Dumreicher je priobčil v „Freie Stimmen" zanimiv članek, v katerem pravi, da je prva naloga Nemcev delati na to, da se jih bodo vsi faktorji bali.
London 17. februvarja Vest, da se je generalu Frenchu posrečilo osvoboditi Kimberlev se potrjuje tudi iz Preto rije. Veselje, ki jo je ta vest obudila greni samo to, da se je Burom posrečilo rešiti vso svojo artilerijoin oteti tudi velike topove. Buri so se umaknili v Fo-reign-okraj. Bojni bil niti dolg niti težaven, in je bilosamo 25 Buro v ranjenih. General Cronje se je umaknil veliki premoči Angležev in se pripravlja na obrambo BI o m fonta in a, kamor hoče sedaj kreniti maršal Roberts
London 17. februvarja. Poroča se, da se je pri Kolesbergu vnel velik boj. Izid ni znan.
London 17. februvarja. Pri Arundelu so Angleži pozabili dve kompaniji, kateri so Buri vjeli.
London 17. februvarja. Uradno se javlja iz .Takobsdala, da so Buri velik angleški transport vjeli in ga seboj odpeljali.
London 17. februvarja. General Cronje je že na potu v Blomfontain.
London 17. februvarja. Poslanska zbornica je z 239 proti 34 glasom dovolila naknadnega kredita 13 milijonov sterlingov za vojno v Južni Afriki.
Poslano.
.Slovenec" me je v številki z dne 10. t. m. v članku „Liberalna nesramnost" z lažnjivimi obrekovanji naDadel. Jaz sera mu poslal sledeči popravek:
Ni res, da .Gospodarska zveza" ni imela slabše nego 18 odstotne žlindre, res je marveč, da je prodajalni biro" fosfatov v Prag. dovolil .društvu za prodajo umetnih gnojil v Gorici" predati 10 vagonov 16 od-stotske žlindre (drugačne to društvo sploh ni kupilo) nekemu gospodu K. v Gorici in sicer za razpečevanje v gorski pokrajini goriške dežele. Imenovano društvo je naročilo špediterju prodajalnega biroja v Trstu, g. Parisiju, da izroči žlindro za g. K. špediterjema Rotter & Perschitz v Trstu, a ta dva je nista poslala v gorsko pokrajino goriško, tem u č .Gospodarski zvezi" v Ljubljano. Ta žlindra brez znamke in plombe na vrečah je prišla res v Ljubljano in ker se mi je zdela sumljiva, pre-skrbel sem si je 4 vreče ter jo poslal v Prago. Prodajalni biro jo je pustil preiskati pri profesorju dr. Wagnerju v Darmstadtu, ki je konstatiral celo le 14 87<V0 fosforove kisline. Odličen duhovni dostojanstvenik je pred pričami v pisarni povedal, da je posestnik v poljanski dolini opozorjen, po takratnih kontroverzah, tudi pustil tako žlindro preiskati na Dunaju, koder so isto našli.
Ni res, da sem si jaz izgovoril na svoje ime samoprodajo žlindre za Kranjsko, res je le, da je kmetijska družba tako kakor pravila velevajo sklenila kupčijo in sicer na način kakoršnega ima prodajalni biro upeljanega po vseh krono-vinah.
Ni res, da je bila 1. 1899. postavljena cena Tomasovi žlindri na 14 kr. za kilogramski odstotek loco Trst, res je marveč, da je bila določena cena na 16 kr. za vse tiste, ki so imeli pravico dobivati to gnojilo iz Trsta to je za društvo za prodajo umetnih gnojil v Gorici, za U. L. Sloco-vicha v Paznu, za c. kr. deželni kulturni svet v Zadru in za našo družbo.
Ni res, da je kmetijska družba plačala 1. 1899. za vsak meterski stot žlindre 36 kr. preveč, res je pa, da jo je plačala po tisti ceni kakor vsak drug ter jo je oddajala z ozirom na vožarinsko bazo Trst najceneje izmed vseh gori imenovanih tvrdk, izvzemši .Gospodarske zveze", katera je oddala 944 meterskih stoto v 18 odstotne žlindre po 2 64 gld., da si je njo samo stala skoraj 3 20 gld. loco Ljubljana in je tedaj izgubila pri vsakem vagonu blizu 60 gld. in to ne da bi pomagala kmetu, temuč, da je v svojih   objavah  ščuvala proti
družbi, češ, da družba ne zna kupiti, da je predraga, da oškoduje kmetovalce itd, vrhu tega je pa namigovala, kakor tudi v gori uapominjanem Članku, razne nepoštenosti.
Res je, da družba nima poskusnega svedra, pa ga tudi ne potrebuje, ker ga dobi kadar hoče v skladiščih na kolodvoru, koder se edino rabi.
Ni res, da bi bil članek „Subvenci-jonirani švindel" od mene inspiran ali celo spisan, res je da sem celo zadevo izvedel, še le ko je Članek izšel.
Ni res, da sem izdelal le prvo realko in se potem podal na neko kmetijsko šolo v Šlezijo, koder sem si pridobil vso kmetijsko modrost. Res je, da sem pohajal v Ljubljani tretji realčni razred, od koder me je dal oče na kupčijsko šolo, katero sem čez dve leti z odličnim vspehom dovršil. Ker so me na tej šoli ozdravili od otroške lehkomiselnosti ter sem zopet dobil veselje do učenja, sklenil sem se naprej učiti in sicer kmetijstva, za katero stroko sem imel posebno veselje. Šele pozneje, ko sem z naknadnimi študijami in izpiti si pridobil sposobnost, sem bil sprejet na takrat obstoječo »višjo kmetijsko šolo" v Ober Hermsdorfu v Šleziji kot redni slušatelj ter sem triletni tečaj te šole z odliko dovršil. Tamkaj sem tudi dovršil tečaj za fabrikacijo špirita ter sem po dovršeni kmetijski praksi, ki je predpisana za kandidate učiteljev na poljedeljskih šolah, prebil učiteljski izpit na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju in sicer v osmem letu obstanka teh izpitov med vsemi do takrat izprašanimi kot drugi, ki je naredil izpit „prav dobro". Vrhu tega sem si pridobil svojo .kmetijsko modrost" v mlekarski šoli v Švici, proučeval sem na lici mesta delovanje nemških kmetijskih zadrug, proučeval sem dvakrat po več časa planinarstvo v Švici, Šel sem se med prvimi učiti na Francosko, kako se bojuje z ameriško trto proti trtni uši in pod spretnim vodstvom sem^ se v večletni praksi popolnoma, teoretiško in praktiško, priučil sadjarstva, vinarstva in celo svilarstva.
Ni res, da sem potem prišel iz kmetijske šole v Ljubljano in ni res, da sem uprizoril gonjo proti tedanjemu družbenemu tajniku, res je pa, da sem prišel v Ljubljano po dovršeni višji kmetijski šoli šele čez 6 let, res je, da družba takrat sploh ni imela tajnika, res je, da je bila tajniška služba razpisana, za katero je smel vsakdo prositi, res je, da jaz takega namena niti nisem imel, ker me je c. kr. kmetijsko mi nistrstvo imenovalo potovalnim učiteljem v drugi kronovini, katera služba je bila štirikrat boljše plačana nego tajniška, res je, da sem vložil prošnjo za službo tajnika na poziv rajnkega dr. Poklukarja še le tedaj, ko mi je zagotovil boljše dohodke in res je slednjič, da je vso akcijo za moje imenovanje vodil glavni odbor v celoti, ne da bi se bil jaz zato dosti brigal.
Ni res, da nisem bil nikdar pri praktiškem kmetijstvu, marveč je res, da imam večletno kmetijsko prakso, saj ne bi me drugače pripustili k učiteljskemu izpitu za poljedeljske šole, ako ne bi se legalno izkazal z najmanj dveletno tako prakso. Res je nadale, da se kot družbeni tajnik pečam 15 let s samostojno kmetijsko prakso na več kot 30 oral obsega-jočih posestvih družbe in sicer s tako dobrim gmotnim uspehom (ki je edino merilo praktika), da so ta posestva danes važni vir družbenih dohodkov, dočim so poprej pod vodstvom praktikov (na pr. Vode" ta, župnika Jeriča) požrla tisoče in tisoče družbenega premoženja.
Ni res, da sem leta 1899. le enkrat predaval, res je pa, da sem tolikrat predaval, za kolikor predavanj se me je plačalo.
Tako slove moj popravek. — Prepričan pa sem, da bodo zopet sledile na ta popravek običajne opazke z zavijanji in trditvami, da so vendar vsa obrekovanja družbe in mene resnična. Ker enkrat vender mora biti konec temu ostudnemu obrekovanju in sumničenju, zato izjavim:
Vsekartrdi .Gospodarska zveza" o cenah Tomasove žlindre v letu 189 9., kar podtika družbi o oškodovanju kmeta in kar namigava o preveč prejetem denarju, to je vedoma in s premislekom izlagano. Trditev, da ni
imela slabše, nego 18 odstotne žlindre je isto tako izlagana, kajti imela jo je in prišla je celo v Ljubljano po zvijači in sle-parstvu. Če je imela .Gospodarska zveza" slabšo nego 18 odstotno Tomasovo žlindro, in če jo je oddajala za 18 odstotno, je pa kmetovalce goljufala. Vse izjave .Gospodarske zveze" o tempogledu so bile tedaj zlagane, in sicer z namenom, da se je občinstvo slepilo; kmetijsko družbo zlobno obrekovala i n kmetovalce proti  njej hujskalo.
Vem, da sem s to izjavo prevzel za svojo osebo sitne posledice, katere pa naravnost zahtevam in želim, kajti dolžen sem nasproti družbi in svoji osebi provocirati končno razjasnenje vseh teh ostudnih sumničenj in obrekovanj. Ker pa predobro vem, da tisti krogi, ki so iz zgolj osebne dobičkarije to gonjo vprizorili, ne bodo ustregli moji želji, zato apelujem na one poštene elemente pri .Gospodarski zvezi", katerim moška čast še kaj velja.
Da bode občinstvo o vsem poučeno, objavil bodem v kratkem obširno pojasnilo ter tudi postavil v pravo luč tisto osebo, katera je en del gori omenjenega članka inspirirala.
V Ljubljani, 17. februvarija 1900.
Gustav Pire,
ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Poslano.*1
V svojej 36. št. z dne 14. t. m. prinaša .Slov. Narod" notico, da se sedaj, odkar se je raznesla vest, da potrebujejo v Ne\v Yorku 10 000 delavcev za železnice, izseljuje v Ameriko mnogo ljudi, zlasti tudi Slovencev, ki so tamkaj kot zanesljivi in pridni delavci čislani in povsod iskani. To je popolnoma istinito ; manj istinita pa je nadaljna trditev dotične notice, da se največ ljudi vozi s parodrodi .Red Stare Line", češ, da so ljudje izvedeli, da .o jih na drugih parobrodih poslali domov.
Na to Lditev si ne morem kaj, da ne bi izpregovril nekoliko besed — ne v reklamo za društvo »Severno nemški Lloyd", katero zastopati je meni čast, ker to po vsem svetu in slasti tudi v naših pokrajinah znano in občepriljubljeno društvo reklame ne potrebuje, temveč resnici na ljubo in kot odgovor na usiljivo in neprestano reklamo konkurenčnih podjetij.
Kar se tiče prometa navedem nastopno številko: leta 1899 se je prevozilo z rRed Staie Line" preko Ant\verpna 4 315 oseb v kajitah in 20.120 v medkrovju.
.Severno nemški Lloyd" pa jih je od Bremena prevozil 19.994 v kajitah in 75.291 oseb v medkrovju.
Te številke govore tako jasno in glasno, da mi jim menda ni treba pristaviti niti besedice.
Kaj pa naj porečem na trditev, da se vozi največ (!) ljudi z .Red Stare Line", .ker soljdje zvedeli, d: so jih na drugih parobrodih poslali domov". Če omenjam, da se prav pred kratkim ravno od .Red Stare Line" .poslalo domov" blizo 50 ljudi, in sicer med temi 5 Kran ev, ne storim tega z namenom, da bi hoče! omenjenemu podjetju škodovati, marveč samo zato, da po jasnim zakaj in kaki ljudje se zavračajo. Zavračajo se samo tisti, ki se niso brigali in držali inštrukcij. ki so jih dobili od zastopnikov, bodisi tega ali onega podjetja — ne vem ali ravno od „Red Stare Line", prav gotovo pa od zastopnikov .Severno nemškega Llovda", ki so in bodo v tem oziru v vsakem posameznem slučaju točno in natančno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Če pravi notica dalje, da ljudstvo nima zaupanja do nemških in italijanskih agentov, konstatiram samo z veseljem, da je .Severno nemški Lloyd" istotako kakor častita .Red Stare Line" v Ljubljani zastopan po pristnem Slovencu.
Kar se tiče trditve, da je vozna po .Red Stare Line" cenejša od vseh drugih prog, opozarjam na to, da se prevažanje vrši samo po poštnih parnikih, in da traja vožnja po 10 —14 dni, dočim ima .Severno nemški Lloyd" tudi hitre parnike, ki vozijo v Ameriko samo po 6 — 7 dni.
Vsekako je gotovo, da je bil še vsak potnik, ki je zaupal .Severno nemškemu Lloydu", s tem podjetjem v vsakem oziru zadovoljen.
Če imajo torej glasom notice, ljudje popolnoma prav, če se obrnejo do zastopnika .Red Stare Line" v Ljubljani, v Ko lodvorskih ulicah, smem pač z vso upravičenostjo trditi, da imajo istotako popol-* noma prav, če se zaupljivo obračajo do zastopnika ..Severno nemškega Llovda" v istih ljubljanskih Kolodvorskih ulicah št. 33.
V Ljubljani, dne 17. februvarja 1900.
Eduard Tavčar,
zastopnik „Severno nemškega Llovda" v Bremenu. (349)
Poslano.
Tvrdka Anton Putrich v Ljubljani na Dunajski cesti št. 5, mi je postavila novo izumljeni aparat M acetilcnovo razsvetljavo — katerega moram zelo pohvaliti. Plameni imajo po 50 sveč razsvetljave moči ter me stane en plamen na uro samo 1 novčić. — Plameni gorijo mirno in aparat deluje točno in brez vsake nevarnosti.
Moram torej to razsvetljavo toplo priporočati
(352) Ivan Gorup.
Darila.
Uredništvu naSega liBta so poslali: Za  družbo  sv. Cirila  In  Metoda: G. Lj.
Roblek v Litiji 61 K 14 v. in sicer, iz nabiralnikov litijskih gostiln: gospe Al. Haslinger 9 K 64 v., gospe U. Preinfalk 4 K 74 v., g. Špunt-a 1C K 4 v.; g. Zore v Črnem Potoku 16 K 72 v. — G. Fr. VokaC v Dvoru 24 K, nabrane pri veselici bral nega društva „Mir" v Dvoru na Dolenjskem (h katerim je prispel g. dr. Kuhar iz Žužemperka z 10 K). — Pisarna dr. Krisper-ja 2 0 K, mesto venca pok. Drag. Žitniku. — G. Marica Novak v Ljubljani 12 K, nabrala na svatbi gg. Josipa in Alojzije Novak pri zdravici č. g. Iv. Verhovnika,
— G. Regina Januš v Domžalah 6 K, nabrala v veseli družbi na pošti. — Klu^a v Kamniku 4 K 20 v., nabrala g. Micika Keber pri sestanku vseh diletantov kamniških. — G. Marija Werli v Cerknici 10 K, nabrala g. Antonija Švigelj na Ko-žljeku. — Skupaj 137 K 34 v. — Živeli vsi darovalci in vrle nabiralke!
Za Prešernov spomenik: SI. bralno društvo v Mokronogu 20 K, prebitek plesne veselice.
— Pet rodoljubov v Kanalu na Goriškem 10 K.
— G. Lj. Roblek v Litiji 12 K, nabrane pri raznih prilikah. — Družba pri Roži nabrala 12 K. z geslom „v8e za svobodo". — Skupaj 5 4 K. — Živeli vsi darovalci in darovalke!
Dar na korist penzijskemu fondu Članov slovenskega gledališča. Preblagorodna gospa Milica Hribarjeva, soproga ljubljanskega župana poslala je 100 K kot pokroviteljica za gledališki penzijski fond. Živela!
Zahvala. Intendanci ^Dramatičnegadruštva" došlo je nastopno pismo dr. Vale ntina K r i s p e r j a, kateri podarja prepotrebnemu penzijskemu zakladu členov slovenskega gledališča 100 gld. Pismo se doslovno glasi: „Velečastiti gospod intendant ! 0 priliki tisoče predstave „ Dramatičnega društva" čast mi je izročiti Vam za penzijski zaklad skromni prispevek sto goldinarjev. Storim to z veseljem, ker vidim, da se pod Vašim uzornim vodstvom ne dviga le umetnost na gledališču, temveč da se s človekoljubno ustanovitvijo )>en-zijskega zaklada utemelji tudi trdna in samoza-vedna organizacija zavoda, katerega čaka še velika in obširna naloga za probujo in ojačenje našega slovenskega naroda. Izvolite sprejeti izraz mojega najodličnejšega spoštovanja udani dr. Valentin Krisper.  Ljubljana, 14. februvarja 1900.
— Za ta velikodušni dar izreka podpisana inten-danca najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, 16. februvarja 1900. Intendanca „Dramtičnega društva".
Listnica uredništva,
Gosp. I. B. v Ljubljani. Pišete nam, da se gosp. dr. V. Kr., odvetnik v Ljubljani, pripravlja na občni zbor „Narodne tiskarne" in da se je za ta naskok — kakor se javno baha — združil z možem, kojega do sedaj nismo opazovali v njegovi družbi. Ne plašite se preveč! Drevesca dr. V. Kr. do sedaj še nikdar niso prirastla do nebes, in tudi v tem slučaju ne bodo. Da bi naš list postal kaka ljubljanska ..Edinost", tega dr. Kr. ne bode doživel in naj se zveze s škofom ali papežem!
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano . Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lckaTar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2   (11—3)
Povodom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicije. javljajoče se samo po slabem prebavlianji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo pre-bavljanja ter isto mirno povspešujejo. Najboljše teh sredstev je že 30 let znani in splošno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v druzih lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a
Pri r.rvimi Hiirtl}cli-u. lekarju v KkofJI lioki se dobiva (321—2)
ustna voda
ae novim antiseptikom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Kado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane * kroni, po pošti kroni.
Umrli so v Ljubljani:
15. februvarja. Marija Tertnik, črevljarjeva hči, 2*/, mes., Trnovske ulice 3, božjast.
16. februvarja. Marija Novak, ključarjeva hči, 7 mes., Radeckega cesta 1, vnetje sopil.
V deželni bolnici:
12. februvarja. Kristina Breme, ključarjeva hči, 1 leto, davica. — Marija Modrijan, paznikova žena, 33 let, jetika.
13. februvarja. Uršula Kovačič, gostija, 66 let, naduha in srčna hiba. — Jurij Rozman, dninar, 33 let, jetika.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 64._ Dr. pr. 1002.
V nedeljo, dne 18. februvarja 1900.
Popoludanska, ljudska, jubilejska predstava »Dramatičnega društva".
/urrtrk ob '/*-*• url.
M. Vil h ar: Ouvertura k narodni spevoigri „Jamska Ivanka", zložil J. Schantl.
Jamska Ivanka.
Narodna spevoigra, zložila Mir. Vilhar-Schantl. Kapelnik g. H. Benišek. Režiser g. J. Nolli.
An t. Foerster: Ouvertura k izvirni slovenski operi „Gorenjski „Slavček".
,Shupanova Mizka.
Ena komedia v' dveh akteh.   (Pervikrat jegrana v' Lublani V Lejti 1789.)
Ksenija.
Opera v enem dejanju. Spisala „**. Uglasbil Viktor Parma. Kapelnik g. H. Benišek. Režiser g. J. Nolli.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pen. polka Leopold II. & 27.
Prihodnja predstava v torek, 20. februvarja 1900: III. slavnostna, jubiiejska predstava ..Dramatičnega društva: Narodna igra s petjem „Rokovnjači\ Gosp. lifii. HorHlnlk iz Zagreba kot gost.
Spominjajte se dijaške in!.ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Meteorologično poročilo.
Vtfina nad morjem 306 2 m. Srednji zračni tlak 736 0 mm.
>
3
O
Čas op a-
Stanje barometra v mm.	Temperatura v PC. 9 2.	Nebo
7278	49 sr. jzahod	oblačno
7321	2 0 sr. ssvzh.	oblačno
7325	7-2    si. jug	jasno
■s s
16. 9. zvečer
17 j 7. zjutraj „ j 2. popol.
Srednja včerajšnja temperatura 18°, nor-male: —01°.
3Dij.n.aos3sa, boiza
dne 17. februvarja 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 99 K 85 h
Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ 85 „
Avstrijska zlata renta...... 99 „ 15 ,
Avstrijska kronska renta 4°/0   ... 99 „ 55 n
Ogrska zlata renta 4°/0.   ..... 98 „ 55 ,
Ogrska kronska renta 4°/0   .... 94 „ 10 ,
Avstro-ogrske bančne delnice .  .  . 126 „ 60 „
Kreditne delnice........ 236 „ 70 ,
London vista......... 242 „ 45 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark  . 113 , 15 ,
20 mark........... 23 „ 62 ,
20 frankov.......... 19 „ 26 „
Italijanski bankovci....... 89 „ 75 n
C. kr. cekini.......... 11 „ 38 „
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
__—-- naravna
naravna
alkalicna kislina
katero radi zapisujejo pri želodčevi kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji.
(Dvornega svetnika L6schner-ja monografija o Giesshubl-Slatini.) (36—1)
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Učenca
sprejme fotograf Rovšek v Ljubljani, Kolodvorske ulice. (324—1)
Vsak dan sveži
pustni krofi
potice, pince, šarkelji
pri (21—9)
Jakobu Zalazniku
nam Starem u '^.4«-w
Socialno - demokratična volilna organizacija za Vodmat in kolodvore ljubljanske ************
priredi v soboto, dne 24. februarja 1900 v gostilni gosp. **** F. POLJŠAKA v Vodmatu
veselico s plesom.
Čisti dohodek je namenjen v podporo štrajkujočih premogar-jev na Češkem in Moravskom.
Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 h za osebo. ****
Uljudno vabi vse somišljenike ********** in prijatelje delavstva
(340)
ODBOR.
Ces. kr. avstrijske jffi iržaim žtlmlot.
Izvod iz voznega reda
▼eljaven od dna 1. oktobra 1890. lote. Odhod ls LJubljane jož. kol. Prog:a oe» Trbii. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljnbno; če^ Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. rjntraj oaobni vlnk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dnnaj. V oktobru in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4, uri 2 m. popolndne osobni vlak vTrbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri r>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Line a. Stevra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca,* Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fi anzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktoDru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osebni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popolndne in ob 8. uri 48 m. zvećer. ■ - Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 60 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. lz Kamnika. Ob 6. uri 5t> m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
Lepo "belo apno
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri
L*. Maček & Co.
žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) _pri Celju._(143-10)
Pianino
se izposodi ali proda
v trgovini glasbil (348—1)
Šelenburgove ulice štev. 5.
"CTrecdja.© čl©-vclje23.at
(351)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
Išče nnjnot IioIJmo IiimIiio, 15 gld.
plače, za Gradec; peHluiiJo-lil*iiio (k 1 otroku) in kuharico za Dunaj; prodajalko v trgovino z mešanim blagom; 1» lakaju i earieo zunaj Ljubljane;  «lve  natakarici  na  rarun za
Ljubljano itd. — Več se izve istotam.
Razpis.
Pri trgovski in obrtnjski zbornici v Ljubljani se razpisuje mesto provizoričnega
koncipista
z letno plačo 2000 kron in starostno do-klado 400 kron. Prosilci naj vlože svoje prošnje, opremljene z dokazili o dovršenih pravoslovnih in državnoslovnih študijah, o znanju jezikov, o drugačni sposobljenosti in dosedanjem službovanju, do 28.'februarja 1900 pri podpisani zbornibi.
V Ljubljani, 15 februarja 1900.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (357-1)
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zasluzijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in poSteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludvvig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (221—4)
Koncipijenta
sprejme
dr. Juro Hrašovec
odvetnik v Celju. (355)
■a M» »eac-lm I»l
gladke in pisane, sort. velikosti M« «~ «-
z ovratniki in brez njih, kompl. velike
Trlkot-sraj «5 « oddaja preprodajalcem
■■ najceneje Semi Hicsck
v Hodenbaeku o. L. Pošilja se proti povzetju. Neugajajoče se zamenja. (214—4)
Pojasnilo.
Ker se trosi po mestu lažnjiva govorica, da bodem pustil svoj mesarski in gostilničarski obrt na Tržaški cesti št. 27, sem dolžan naznaniti slavnemu občinstvu, da to ni resnica, ampak, da ostanem še nadalje kot mesar in gostilničar pri Vojeviču na Tržaški cesti št. 27 ter se priporočam slavnemu občinstvu, da me še zanaprej blagovoli podpirati v mojem obrtu.
Alojzij Kunej
(356)
mesar in gostilničar.
FRAN OGRIZEK
y Planini pri Kakeku
prodaja in odpošilja kot zastopnik neke prve mnogokrat odlikovane tvrdke v Istri, izvrstna naravna
bela in črna vina, nuiška-telca, šilharja in refoško
po cenah od 16 do 24 gld., postavljeno voznine prosto na vsako železniško postajo na Kranjskem in v vsaki množini.
OjSŠT Za pristnost vin se jamči.
Vzorci se  na zahtevanje  radovoljno poštnine prosto dopošljejo. (246—4)
Lepa posest
obsegajoča hiše, tovarno za testenine, zemljišče za tovarno vse v PulJI, nadalje pol ure hoda iz mi^ta 90 oralov skupno posestvo zemljišč, tretje obstoječe iz se-nožet, oziroma obdelane zemlje in paš, več hlevov, hiš za stanovanje, parnega mlina, mlekarne itd. se zaradi bolezni radovoljno zamenja z gojzdi ter žagami na Kranjskem ali na Koroškem eventuelno se tudi proda.
Natančneje poizvedbe daje gosp Ant. Deghenghi pri gosp. L. Fantiniju, restav-raterju v Ljubljani. (253—3)
■m
Učenec
14 let star se sprejme v špecerijsko trgovino. (293-3)
Kje? pove upravništvo „Slov. Nar."
muzikalni avtomat
z močnim glasom in 18 komadi se po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji proda.
Ker je avtomat nenavadno velik in posebno močnega glasu, ga priporočam gostilničarjem in restavraterjem, ki imajo velike prostore, ker se tudi lehko pleše ob njega sviranju.
Kdor ga želi kupiti, naj se obrne name.
Jos. Kolar v Ljublani
trgovec z motornimi vozovi,  kolesi in šivalnimi stroji. (337—1)
Stolandsko-ametiška črta.
PannKi vozijo po lkr it do 2krat na te<tai
iz Rotter&ama v Hew-York.
Pisarna Zž> kaju te: JDunnj, I,, Kolowratring 10.
Pijima u medkroT: Dunaj, IV., Weyringerg. 7 A.
I. kaj u ta:
Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 290—400*) „   1. novembra do 31. marca .     „     230—320 C. kajuta:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200
„   16. oktobra do 31. julija....... „ 180
*) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele ganci parni k a. (24—7)
iki krah!
1 ■ Xew-York in London nista prizanašala J', niti evropski celini ter je bila velika to-» : varna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se t j mi povrne gld. 060 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria  čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor, •ft-t komadov skupaj samo 0*60.
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni £ld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
lilfeahžiif Nl«pzta*ijl zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se Jedino le v (1841—19)
A. HffRSCfif SSSItG-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II,, Rembrandstr. 19/VV. Telefon 14597.
rt
Pošilja se v provincijo proti povzetju
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvlerek Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljat.vijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnseh, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku.
Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem
Gradec.   Anton Marx, c. kr. pol. uradnik.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
»9 OEŽT Pod Trančo žt. 2. "gg
7 Veliko zalogo
priporoča
J. Soklič.
•   (ES-  g 1? OOUBJJ. pod JS^fl e>ae>2
Avgust Repič
sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
■v Tinovena se priporoča nI. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz hrastovega in mehkega lesa po najnižjih cenah. — Kupuje In prodaji staro Vinsko 7 posodo.
L j ii b J jana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na Izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 7
k. v
t   Josip Reich
4 likanje sukna, barvanja in > J kemična spiralnica £ 4  Poljanski nasip — Ozke ulice st5 4- £
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 3 7 dela. f
Poatreiba točna. — Gene nizke.
k
Fran Detter
LJUBLJANA, Stavi trg ftt. 1. i Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mJatiinice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosa.
V hiši štev. 20 na Rimski cesti
katera se bode do 1. julija t. 1. dodelala.
oddajo se eventuvalno
prodaj alnice
ako se kdo zanje oglasi. Povpraša se pri F. Supančič-u, Rimska cesta št. 20, na dvorišču. (314—2)
Za večjo trgovino z mešanim blagom
sprejme se takoj zdrav in čvrst
deček
kot vajenec.
Isti naj bode dober računar in pri lično 14 let star.
Ponudbe sprejema M. Brilej, trgovina z mešanim blagom na Vrhniki.      (350—l)
V Kamniku
na Gorenjskem je v predmestji Novi trg
ti a, piodaj
pritlična hiša
s petimi sobami, kuhinjo in tremi obokanimi kleti, za hišo je lep saden vrt
Hiša je zelo prilična za one, ki žele" v poletnem času bivati v romantičnem Kamnku.
Natančneje izve se pri lastnici Antoniji Zupane v Kamniku. (336-2)
150 hektolitrov
novega,   doma pridelanega
proda
neka graščina na Hrvatskem.
Manj nego 10 hektolitrov se ne oddaja. Kupci naj se obrnejo do upravništva „Slov. Naroda" pod šifro: ,,S. 100".
Pristen francoski konjak.
Naravnost importiran. Za slabotne osobe, bolnike in okrevajoče. (2300-9) Velika steklenica 2 gld., mala steklenica 1 gld. 25 kr., potovalna steklenica 40 kr.
Lekarna Piccoli v L;,ubijani.
Vnanja naroČila proti povzetju.
p Pleskarska in iakirarska obrt
A. Bricel ir ♦ ir -t F. Oražem & ir t J. Korbar    ^ t f
-t ♦ 30 Florjanske ulice 30
SE PRIPOROČA SP0ŠT. OBČINSTVU ZA IZVRŠITEV VSEH DEL PO NAJNIŽJI CENI. «««««««« (254—3)
Vsem kaMlJuJot lin se nujno priporačajo
Kaiserjevi prsni bonboni.
Q^QQ notarsko overovljenih spričeval je ^ najboljši dokaz, da so iic|ircM<>-
zenl   s»i-5   ItaMlJti,  hripavoNll, ku-
(iiris In MM t :«*nj u. Zavoj IO l*.r. in SO Ur. pri Mr. Pr. Mar-detschlaegerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mosta, pri Ubaldu pl. Trn-kdczvju in v deželni lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. (1919-17)
1
|MHB^awaMaaaaa
Ign. Fasching-a vdove
7 ključavničarstvo
Poljanski nasip' št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše".
vilnato blago
največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča 7
Alojzij Persche
Škofijo it. 22, poleg mestne hiše.
18
'RAOSPORNA KUCHYN£
Ma
ggi-jeva^jiihna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča.  V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh deI^"
tesnih, kolonijalnih, drogerijskih in Špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice se z Maggi-jevo zabelo najceneje napoinujejo. (339)
V najem se daje v večjem kraju, kjer
je tudi železniška postaja (338—2)
prodajalnica z opravo
ter se dobi tudi stanovanje, skladišče, klet in vrt. — Več pove F. Jamšek, učitelj pri Sv. Florjanu, p. Rogatec.
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
..Vzgoja in omika s ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112-8) ter se dobi za predplačilo i siti. 511 kkr., po poŠti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
lil. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
Čokolada
i
(213-4)
8UCHARD
Povsod 3g na prodaj. *
3§a
Cacao
j
stara sploh znana gostilna in trgovina v Križu pri Litiji, z vsemi potrebnimi pro stori — tudi za mesarijo — z vrtom in njivo, blizu župne cerkve, ob okrajni cesti in na jako ugodnem mestu se da v najem za več let.
Več pove iz prijaznosti tamošnji nad-učitelj g. J. Jeglič. (353-1)
Patentirano žično steklo
najbolšl material za gornje svitlobe tla, tovarniška okna, razne debelosti, plošče do 1 75 Dmetr.
Posebne prednosti: Največja varnost proti zdrobljcnju, proti prodrenju in prebitju, nadležne žične mreže so nepotrebne, varnost proti ogrnu Je Jako velika, tudi 6e se zlomi ostane gosto, ker drži žična vložka steklo skupaj, luč prodira Jako lahko, ie doslej nepoznan lačni učinek Uporabljalo se je z najboljšim uspehom pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah. Mnogobrojna spričevala, prospekti in vzorci so na raspolago.
Vlite steklene plošče za prozorne strehe, po katerih se lahko hodi
za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodni-hov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali z raznovrstno izdelanimi površinami, belo ali napol belo (okoli 30°/0 ceneje nego navadno surovo lito steklo) in barvasto z žično vložko ali brez nje.
Stetleni strešoifci in ste., zarezni strešniki
v najrazličnejših oblikah in velikostih.
Actien-Gesellschat't fiir Glasindustrie
vorm. Friedr. Siemens
Neusattl bei Elbogen (Bohmen).
Drugi izdelki: Steklenice vseh vrst. ste-klenični zamaškl, steklo v ploščah, belgijske in nemške vrste, vlito in preiano steklo, patentovane črke iz prešanoga stekla. (341—1)
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
Hoher Markt 0.
Generalni zastop za Štajersko in Koroško
Gradec,  Ij5m1 &li*aii^«^«s-»s-i<? 1.
Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 99W9JT99 kron.
Z.. 1897 se je na podlagi 1259 smrtnih slučajev izplačalo 398.378*90  kron.  Od 1. 1890—
1897 se Je izplačalo 1,654 378*16 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Keizpremeiiljiva premija. — Plačevanja v dok Jadah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov iu pobotnice za premije plaća dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev
preteklo od Časa zdravniškega preiskovanja.
Ce je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. [      Ce je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5°/0 obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Ce je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta ob veljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (117-6)
Glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Fiorijansbe ulice št. 3.
ZastopnikiseiščejozavsekrajenaKranjskeminnasvojeponudbepošljejo gorenj i agentura.
>>:vy>:»>:»:«::«:o:«:»:o: ; _, „  , -
Blaz Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
1»» »ajnlžjlh c-«-
oderceS
najnovejše facone, s** najboljši izdelek y
pripore f a
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. *
■   ■a   si   bi sja mm  mm  mm  mm  mm ^ mm . mm  mm ■■5
Alojxi) Perschć
Ljubljana, Dunajska cesta 13,
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
Kovačnica
s potrebnim orodjem in čednim stanovanjem daje se takoj oženjenem, dobro iz vežbanemu kovaču v najem.
Natančneje poi2ve se pri gospodu K. Lenčetu, na Laverci pri Ljubljani.
Za škrofulozne, tuberkulozne, slabokrvne, slabotne osobe, otroke in odrasle priporočam zdravljenje z mojim priljubljenim in obče znanim
Lahusen-a jodoželeznatim
jetrnim tranom.
Najboljši  in najbolje učinkujoči jetrni tran.
Okus posebno fin. Se lahko in brez neprijetnosti jemlje. Letošnja napolnitev posebno lepa. Mnogo zdravniških spričeval in zahvalnic. Zdravljenje traja od septembra do maja. Izvirne steklenice v sivih zabojih a gld. 1.50. Zahteva naj se vedno jetrni tran iz lekarnice Lahusen v Bremah. Samo tedaj je pristen.   Natančnejša pojasnila daje rad
izdelovatelj. (2333—7) Dobiva se vedno svež v Ljubljani v Orlovi lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji pomagaj, Reseljeva cesta pri mesarskem mostu.
K^gKasgaSMlHl     Ncubbudnu potrebno SKtaESSS*?^
INajboj^a
USTXTA TOSJk
priporočena od profesorjev: dvornega svetnika Oppolzerja, Schnitzlerja, Kaintzbauerja in dr. že petdeset let sem, je nedvomno
ANATHERIN
od c. kr.  dvornega zobozdravnika dr. J. G. Poppa na Dunaju
v steklenicah a gld. 1'40, gld. 1.—, gld. —'50 s presenetljivim uspehom proti vsem ustnim in zobnim zlom, zobnim bolečinam, smrdljivemu dihu, prhkim zobem, utrjuje zobno meso, obdrži zobe do visoke starosti, varuje žvečilne organe, da ne gnijejo. (2096—8) Zobni prah 63 kr., Anatherin - zobna pasta v steklenih posodicah 70 kr., v zavitkih 35 kr. Zobna plomba gld. 1"—, aromatično zeliščno
milo za odpravo kožne nečednosti 30 kr. V vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah. Pristno  le, če je v steklenicah, kakor je na RS strani, z modro etiketo v francoskem jezika in fgC v zlatem tisku z mojo tvrdko. lj§i
IKIrepIro
(313—3)
deklico in učenca
z dobrimi šolskimi spričevali vsprejme v uk trgovina mešanega blaga na deželi.
Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.".
Strokovno urejena trgovina semen
Alojzija Korsike
umetnega in trgovskega vrtnarja v Ljubljani, Šelenburgove ulice 5
priporoča svojo
bogato zalogo mnogovrstnih travnih, zelenadnih in cvetličnih semen
kakor tudi
predenice, čiste detelje in drugih krmskih semen.
Nadalje izdeluje sveže in suhe vence ter šopke k vsakterim slavnostim, sploh vsa v vrtnarsko stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
Cenik. Me dobi lirezplarno.
Istotam se tudi sprejme (333—1)
vrtnarski učenec.
I za vsako rodbino
L. Lnserjev oMiž za turista
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-============= som, žuljem itd. itd. =====
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling-.
Zahtevajte
p- 60 kr.
Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (38—7)
Compagnie Gšnerale Transatlantique
francGSka proga z brzimi poštnimi parobrodi Basel-Pariz-Havre-New Yo k.
Vozna cena v III. razredu iz Hasela v Vew lork 80 C *» ■■*«! «~*-.«-a^ «f B«l.
^'rili.ecajn.je od.pl-u.tToe: iz BaMcIa   8. februvarja, iz Ha« ra 10. februvarja parobrod ..!.» Tournine" 99       »       15-        »        99       tt      17.        ., „ -\orniandie'«
22. „ „        „       24.        „ „ ..l.a KitIiuim-
ff       „        1. marca        ,,       .,        3. marca „ A«iuitaine'<-
8.    „ „ 10.     „ „ .. l.a 6MMMM1*
99        99       15-     n 99       99       17.     „ a ..l.a louraiiie"
Za sklepanje pogodb se priporoča (235-6)
ZwilchenbHrt, 9 Centralbahnplatz, nasproti kolodvora, Basel (Švica).
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje muhio
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala »amo (1996—15)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se C.kr. priv. povso dl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- jj/MV C!± T7a*r*nr»lan Af '^MM sti pazi naj se natančno na moje ime yMT~       * SrHQlBHuU. -r^u
VabUo
k
rednemu občnemu zboru
•p©
kateri se bode vršil
1. marca 1900 ob 3. uri popoldne v  gostilniških prostorih g. [Fr. Kunstla v Radovljici g
sjsledečim dnevnim redom;:J]
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. potrjenje letnega računa «1 razdelitev čistega dobička.
4. Volitev ravnateljstva.
5. Volitev nadzorstva.
6. Razni nasveti.
Z odličnim spoštovanjem
; (335)
načelstvo.
priporočam svojo velikio, bogato, največjo zalogo
Cenj. g. ženinom in gdč. nevestam
srebrnine in zlatnine, ure, verižice, prstane, stenske ure,
. Namizna Oprava (žlice, vilice, nože) iz pravega in kina srebra, i
sit
Vse to po jako nizkih cenah in najnovejše vrste.
Za obilen obisk se priporočam z vsem spoštovanjem      MJ^Žt) ^t£J^
(123—11)
urar
na Velikem trgu nasproti rctovža,
Vabilo
k
plesnemu venčku
kateri se priredi
v soboto, 17. februvarja t. 1.
v gostilni „Pri kranjskem biseru"
Slomškove uliee št. 25.
Začetek ob 8. uri.
Vstopnina prosta.
S spoštovanjem (334-2) J. KavOIO.
Rs
1
i
9
1
AAAAA Farst.znamka: Sidro. AAAAi)^ 4
►
p-►
rw ▼▼▼▼▼ w ww W
iz Rlchter-Jeve lekarne v Pragi
priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah i našo varstveno znamko „Sidro" iz R chter jeve lekarne in sprejme naj se \l opreznosti le   take  steklenice  kot   pristne, ki
imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (JŽOOB-19)
Povodom „Slavčeve maskarade" v „Narodne m domu" se je preskrbelo za to, da bodo cene pijač in jedil povsem navadne, brez vsacega povišanja. MMŠIMMMŠ
Dr. Rose baka
za. želodec
riz lekarne U.FUA«\i:R-ja % Pragi j
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka.
^VARILO!
Glavna zaloga ekarna B.F;j]U'
Mala Strana 203, ogelj Ostrohove ulice.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Fo pošti razpošilja se vsak dan. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardetschlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.   a (367—22)
VABILO
ples
katera bode
j[ v nedeljo, dne 18. in 25. t. m
V v gostilni
m v Bohoričevih ulicah štev. 16 j f*f      ^ v Vodmatu.
Začetek ob 3. uri.
Vstop prost.
K tej veselici uljudno vabi
i (343-2) A. Bizjak.
S
C
ti
Ljudevit Borovnik
\ puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
I se ^ priporoča  v  izdelovanje vsakovrstnih
j pušek za lovce in strelce po najnovejših
, sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-
* deluje stare samokresnice, vsprejema vsako-
J vrstna popravila, ter jih točno in dobro
l izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-
I valnici in od mene preskušene. — Ilustro-
J (110) vani ceniki zastonj. (6)
PMMMMM8MMM IMN S*3 20 SOOe
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Jfoptlsmclaceiiieiit v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dalee nadkriljajoei dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in naj slovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad; (2210-11) == liunafj I-? I¥Iaximiliaxistresse 8« ==
Založena 1847. |fgf. -gfrfl Založena 1847. !
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani ^ 7
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Štev. 297.
(115-6; E
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje hranilne vloge po
-3b°1o
in plačuje vrh tega rentni davek sama.
1900 Svetovna razstava v Parizu 1900.	
Dražba imobilij Trocadero 7 dnij, 6 noči v Parizu.	& Passj Vse skupaj a. v. nld 80. □ Plaća se iehko na obroke. ri potovalni agenturi :be s spalnimi vozovi and Hotel) (342-1)
Hrana in stanovanje, kakor tudi vožnja potnikov s kolodvora v hotel in iz hotela na kolodvor, 14 prostih vstopnic v razstavo. Jedna dnevna vožnja po vsem Parizu.  Kuponi za znižane cene. Zavarovalne police itd. itd. Prospekti in pojasnila brezplačno. Centralna pisarna za Avstrijo in Bosno p mejnarodne železniške drui Dunaj, L Karntnemtig 9 (G^ kjer se izdajajo tudi vozni listki za vse strani.	
Trgovinazželeznino
Val. Golob
(Andr.  DriiHkovir-a naslednik)
priporoča kuhinjsko in poljedelsko orodje, štedilnike, mciorezniee, ravnotežnice in decimalke, nepremočljive plahte, gum-nate cevi, kose, „krondiamant", trombe za vodnjake, štajersko železo itd.
Velika izber nagrobnih križev.
roman- in portland-cementa.
j.Pzor Alojzij Erjavec jPzor
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno- .V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 7
Mer« it shranjujejo. — Vnanjim naročilom naj se prideš« norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 7
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi ®   ®   ®   ®   ®   priporoča   ®   @   ®   @ ®
. HENRIK KENDA
Skladišč« za modno blago, posamentrije, trakove, čipke, evileno blago, perilo, a m o m • MObuke ae dame. Ocena in kraflca roba na debelo In drobno, o o o o o
v Ljubljani, Glavni trg ® m štev. 17. ® ® 7
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Glavna trgovina:
== Stari trg št. 21. =
Podružnica:
Vegove ulice št. iz.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepečenac (Vanille-Zwiebak). V svojih slasči-čarnicah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 7
*■ ♦
E
i
V0