V NAŠI DRŽAVI. Angleški kralj Edvard VIII. v Jugoslaviji. Dne 9. avgusta ob 17.55 se je pripeljal na Jesenice angleški kralj s svojim spremstvom. Na postaji ga je pričakal in pozdravil naš knez namestnik Pavle. Z Jesenic sta nadaljevala kralj in knez Pavle pot z dvornim vlakom do Kranja. Tu sta izstopila in se odpeljala z avtomobilom v letno bivalisče kneza namestnika, kjer je ostal kralj nekaj časa v rodbinskem krogu kneza. Nato je princ Pavle spremil angleškega kralja nazaj v Kranj, kjer se je od njega prisrčno poslovil. Dvorni vlak je nato nadaljeval svojo vožnjo na naše Primorje. Naš kralj na Bledu. Dne 5. avgusta je izstopil na postaji Lesce-Bled kralj Peter II. v spremstvu svojih bratov-princev Tomislava in Andreja. Na okrašenera kolodvoru sta pozdravila z letovanja ob Adriji došlega kralja kraljeva namestnika knez Pavle in dr. Perovič in ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič. Prisrčen je bil sprejem kralja od strani šolske mladine, ljudskih množic ter okoliških županov. Pri vožnji skozi Ljubljano je pozdravil mladega kralja ban dr. Natlačen. Po prisrčnem sprejemu in pozdravih na postaji Lesce-Bled se je podal naš kralj s spremstvom v svoj grad, kjer bo bival nekaj časa. Nj. Vel. kraljica Marija se je pripeljala 9. avgusta s spremstvom v grad Suvobor na Bledu. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič se je zadnjo nedeljo proti večeru vrnil z Bleda v Belgrrad. Pri občinskih volitvah na Vrhniki pri Ljubljani je dobila zadnjo nedeljo JRZ 26 odbornikov, JNS 4 odbornike. »Slovenski zemlji« srno posvetili z lučjo dejstev. Nismo krivi, če jo je ta luč za ščemela v oči. Ne prenese vsako oko ostrosti, ki je svojska svetlobi. To pa ni krivda svetlobe, marveč organa človeškega telesa. Dejstva ostanejo ter bodo naprej izžarevala iz sebe luč. Dejstvo je, da se je morala v Dubravi pri Zavrču o priliki zborovanja, ki so ga mačkovci priredili v prvi vrsti za Slovence, slovenska zastava umakniti pred hrvatsko. To je izraz političnega prezira slovenstva od strani mačkovstva. Ako je smela hrvatska zastava svobodno plapolati v zraku, zakaj ni ob njej smela biti izobešcna tudi slovenska zastava? Ali je to hrvatsko-slovensko bratstvo, ki ga mačkovci tako poudarjajo?! Ugotavljamo po naših informacijah, ki smo jih prejeli, da se je morala v Dubravi umakniti slovenska zastava na dveh hišah, ne samo na eni. Takšna je bila tarnkaj hrvatska narodna ekskluzivnost in nestrpnost. To pa razsvetljuje v žarki luči odnos mačkovstva do slovenstva. Mačkovstvo je za nas tuj element in nima pravice do obstoja na slovenski zemlji. Če so Hrvatje z mačkovstvom zadovoljni, je to njihova stvar. Ob Sotli pa je temu mačkovstvu postavljena meja, preko katere ne sme. Slabo znamenje bi bilo za nas Slovence, ako bi vodstvo pokreta za slovenstvo in njegove pravice bilo postavljeno pod tujo kuratelo. Tega ne morejo dovoliti in tudi ne bodo dovolili tisti, ki se borijo »za staro slovensko pravdo«! V DRUGIII DRŽAVAH. Komunistom je spodletelo na Grškem. Za Španijo je posegla Moskva s svojimi komunističnimi prevratnimi hujskarijami na Balkan in si je izbrala za svoje prihodnje torišče, že vsem mogočim revolucijam vajeno Grčijo. Na Grškem je bila v načrtu splošna stavka, kateri bi sledili nemiri ter poulični boji. Metaxasova vlada je videla, da bi ne bila kos resnim nemirom delavskih množic in radi tega je prehitela prekucuške nade od ruskih sovjetov plačanih agentov. V noči od 4. na 5. avgust je imela vlada od kralja pooblastilo, da je razpustila parlament, ukinila začasno ustavo in je razglasila obsedno stanje za celo državo. S tem korakom je bila preprečena splošna stavka in vlada je odločena, da bo z vsemi sredstvi, ki - ji na razpolago, enkrat za vselej zatrla podtalno komunistično delo in bo predvsem izgnala vse iz Moskve na Grško vtihotapljene hujskače. Kako malo so bili komunisti na ularec vlade pripravljeni, dokazuje dejstvo, da nikjer ni pustilo deIavstvo dela in da sta vladala povsod mir tc- red. Vladi je v polni meri uspelo, da je obvrrovala deželo pred zmedami in državljanskim klanjem po vzgledu španije. Nova vlada na Grškem. Po razpustu parlamenta in po začasni ukinitvi ustave radi nevarnosti komunističnega puča je ministrski predsednik Metaksas sestavil novo vlado. General Metaksas je obdržal ministrsko predsedništvo, zunanje ministrstvo in ministrstvo za letalstvo. Iz Bolgarske prihajajo klici po diktaturi. Prevratni poskusi na Grškem in strašna državljanska vojna na Španskem vpliva tudi na Bolgare, kjer so že doživeli od prevrata do danes precej burnih spremeinb vlad. Iz ljudskih množic je čuti revolucionarne glasove, ki odmevajo na višjih mestih po vpeljavi diktature. Kralj Boris se mudi v Berlinu, kjer je bila njegova soproga kraljica Ivana operirana. Kraljeva odsotnost, nesložnost sedanjega kolikor toliko demokratičnega režima in ljudsko nejevoljo izrabljajo fašisti profesorja Cankova v svojc udarne nakar.e, ki močno dišijo po fašističnem samodržju. Napovedi nove vlade na Poljskem. Časopisje razglaša, da bo prišlo na Poljskem do spremembe vlade proti koncu avgusta. Bodoči ministrski predsednik bi naj postal sedanji kmetijski minister Poniatovski. — Polkovnik Koc snuje vladi prijazen kmečki pokret, ki bi se naj pridružil skupni vladni stranki. Francoska levičarska vlada v škripcih. Francoska levičarska vlaJa je odločno na strani svoje najcrje sorodnice — levičarske vlade na španskem. Francoska Blumova vlada je bila takoj spočetka upora desnice na španskem uverjena, da bode vstajo vlada zatrla. Francoski vladni levičarji so svoje španske sosede podpirali javno in tajno z vsem mogočim vojnim materijalom, kar pa ni niS pomagalo. Blumovo vlado je začelo skrbeti dejstvo, ker bo se postavile vse velesile na stran španskih upornikov, katere tudi očitno podpirajo kakor n. pr. Italija. Da bi po zmagi desnice nad levico ne zadela ista usoda levičarje še na Frincoskem, se je oprijeIa francoska Blumova viada zadnje rešilne bilke: sklicanja posebne konference veiesil in raznih drugih večjih držav, na kateri bi se zbrane države zavezale, da se ne bodo vmešavale v španske zr ' ve in m bod« med seboj p.e bojujočih špancev podpirale ne na desno in ne na levo. Omenj©- nemu pozivu Francije so se nekatere že odzvale, druge zr .lačujejo odgovor v trdnem preprlčanju, da bo desnica na Španekem poprej zmagala, predno se bo sestala od francoskii vladnih levičarjev toliko zaželjena konferenca. V špaigiji pred padcem tfadrida. število smrtnih žrtev tekom 20 dni državljanske vojne. Dne 6. avgusta je minulo 20 dni, kar je zadivjala v španiji državljanska vojna med vladno levico in desnico. 20dnevni spopad je zahteval 35.000 mrtvih in nad 100.000 ranjenih. Te številke so strašna bilanca upora, katerega je izzvala španska levičarska vlada z odvzetjem vseh pravic onim, ki niso za rop, požig ter za umor, ampak še čutijo katoliško in branijo osebno lastnino. Zgoraj omenjene številke govorijo več, nego podrobni opisi grozot ter splošnega uničevanja, s katerim straši državljanska vojna. Obupnost položaja v Madridu. Vesti, ki so prihajale iz Španije do 6. avgusta, niso bile zanesljive in je predvsem samohvala levičarske madridske vjade, ki poroča o zmagah, povsem neverjetna ter neresnična. Iz portugalske prestolice Lisabone je bila 7. avgusta poslana v svet radijovest, katero je ujel lisaboriski radioklub in ki bila 7. avgusta poslana v svet radiovest, južnoameriške države Čile svoji vladi v Santiago v Južni .* eriki. Po tem sporočilu je bil položaj madridske vlade 7. avgusta obupen. Iz tega vzroka so poskušali v Madridu zaostali zastopniki tujih držav, da zapuste mesto v posebnem vlaku. Ker je pa madridska levičarska vlada pod predsedstvom Girala brez vsake moči — oblast je v rokah komunistov — ni preostalo inozemskim zastopnikom drugega, nego se zbrati v kakem diplomatskem poslopju in poklicati pomoč svojih držav. Madridska vlada je poslala 7. avgusta v boj zadnje rezerve in ne more več nikogar rekrutirati. Boljševiška denarna pomoč. Dne 28. julija so se zbrali v Pragi k posvetovanju ruski, francoski in španski komunisti. Sklenili so, da morajo priskočiti na pomoč komunistom v Španiji z 1 milijardo frankov. Ta podporna svota bi se naj zbrala z mezdnimi odtegljaji ruskim delavcem. Posebna komisija z voditeljem francoskega komunističnega gibanja Thorrezom na čelu bi naj nadzirala razdelitev ter uporabo denarnih podpor Španiji. Razven tega bi naj bil odposlan v Spanijo iz komunističnih tehnikov sestavljen oddelek ter posebna zračna eskadrila. Sklep v Pragi zbranih komunističnih voditeljev je rodil uspeh. Denar, katerega bodo odtegnili ruskemu delavstvu kot podporo za španske komuniste, je dala na razpolago ruska Narodna banka v Moskvi. Denar je bil odposlan francoskernu predsedniku lev'Łarske vlade Leonu Blumu z naročilom, da ga 3pravi na kak načia v Madrid. Stališče velesil in španska državljansko vojna. Zmagovito uporniško gibanje na Spanskem podpirajo Anglija, Nemčija in najbolj pa Italija. j$p Angleško časopisje poziva dnevno v očigled grozovitostim španskih boljševikov, da se mora Anglija z vsemi močm: postaviti, da reši zapadno kulturo in mo ralo. Ena največjih angleških bojnih ladij »Kraljica Elizabeta« se je usidrala v španski luki Barcelona, kjer so komunisti najhujše gospodarili ter divjali nad katoličani, njihovimi cerkvami, samostaD: in imetjem. Iz Berlina potrjujejo vest, da so postai. 24. julija v Španiji štiri nemški državljani žrtve komunistične strahovlade. Pri poskusu, da bi ti Nemci v avtomobilu iz Barcelone dosegli francosko mejo, so jih zaustavili komunisti pri San Martinu Dasiravno so imeli v rokah pravilne -potne liste, so jih gnali pred levičarsko sodišče. ki jih je obsodilo na smrt in so bili tako.i ustreljeni. Radi tega krvavega dejanja grmi nemško časopisje proti španskim boljševikom in zahteva, da se mora Evropa združiti; če noče, da bi boljševizem zmajal vse njene temelje glede osebne varnosti in za sebne lastnine! Dejanjsko je priskočila zmagovitirr. upornikom doslej najbolj na pomoč Italija. Italijanski parniki in letala dovažajc uporniškim četam dnevno prehranb, strelivo in razni drugi potrebni vojni materijal. Italijanske ladje spremljajo, da so bolj varne, podmornice. Italijanska velika bojna letala prevažajo iz španskega Maroka v Afriki, ki je glavno oporišče vstaje, upornikom v Francijo vedno sveže čete, ki prodirajo od dveh strani proti Madridu. Združene ameriške države so vložile po Bvojem zastopniku v Madridu najostrejši protest, ker je španska levičarska vlada socijalizirala ali enostavno odvzela Fordove in General Motors tvornice v Barceloni, ki so last ameriških državljanov.