—   283   —
Novičar iz slavenskih krajev.
Xq. Iz Ormuka 24. vel. serp. Marljivi čitatelji ?,Nov(c" bodo barali, kako to , da tako poredkoma dopisujem, — pa kaj, ker nimam posebnih mičnih novic naznanjati, in ponavljati bi bil le imel, kar so nam „Novice" od več strani povedale od letošnjih hudih ar. Točav nam je scer reži in pšenice plodno polje na Pesnici in Sčav-nici ravno pred žetvijo tako do čistega potolkla, da je ostala le prazna slama za košnjo; med Pelenšakom in sv. Tomažom naše okrajne pa je še hoje razsajala, tako da je čisto vse v zemljo zabila. Pa tudi v krajih, kjer lepega polja ni zadela huda ura, ni pridelk reži in pšenice bogat bil, ker komaj iz 3 kop (kopa ima 3 kopice, kopica pa 40 snopov) se je namlatila letos ena drevenka (vagan); v druzih srednjih letinah daje ena kopa eno drevenko; ni se tedaj čuditi, da premožni horvaški najemniki arend svoj celi žitni pridelk mlatičem za majhin dodajek (deputat) prepušajo. Oves in proso bolje obetata, tudi koruza posebno na višje ležečih krajih; posebno lepo pa stoji ajda, poglavni krušni sad naše okolice. — Vinske gorice niso kaj vesele; čeravno Ljutomerskih ni celo nič, Radgonske pa le tam pa tam toča hudo zadela, sta se vendar va-nje prikradila smod in pikec; tudi tertja plesnjina se prikazuje ne le na brajdah temuč tudi v nekterih nogradih , ktera pa vinorejcom vendar prevelicega straha ne dela. Pomljivo je, da tudi druge rastijine in drevesa, ki so prišle v dotiko z bolnimi grojzdi, so prevlečene s tistim plesnjivcom. Grozna nesreča bi bila za te kraje, ako bi kadaj ta uima obsegla vse naše gorice , ker one so tako rekoč edine rediteljce naših kmetov, iz kterih žive, davke in druge odrajtvila plačujejo. Ne vem, kako bi si reveži pomagali, ako bi jih ta nesreča kadaj huji zadela, ker — kakor od vsih krajev čuje-mo — gotovega pomočka ni zoper to uimo. — Sadje so letos gosence večidel pobrale, le tisti ga bojo imeli, ki so jih pridno oberali, — zdaj jih zavidno gledajo tisti, ki ga nič nimajo in so takrat roke križem deržali, ko je čas bil, požrešne goste pokončavati. Da bi se saj zdaj spametovali!
Med prešiči je razsajala nagla smert; v marsikte-rem svinjaku je bilo zvečer 4 ali 6 popolnoma zdravih živinčet — drugo jutro so našli vse mertve. Med konji seje zaplodil smerkelj, ker so gospodarji o smolikah vse premalo pazljivi.
Tudi ljudje v naši celi okolici na štajarski in horvaški strani zlo na neki žolčni merzlici bolehvajo, za-volj ktere je tudi pri nas vkvartirani oddelk ulanov prestavljen bil: k sreči prestojijo bolniki brez posebnih zdravil bolezin.
V ljudskih šolah Velke nedelje in bližnjih druzih tega dekanata so konecletne preskušnje že doveršene. V primeri z drugimi leti se ne moremo hvaliti, ker je letos manj otrok v šolo hodilo, in veliko teh, ki so hodili, je bilo bolj mlačnih. Tibart se nočem spuševati v preiskovanje vzrokov tega, in ne pretresovati opravil naših učiteljev in katehetov, ampak le očitno žalovanje razodeti: da je vedno manj pripravnih učiteljskih pomočnikov,— šolskih bukev, posebno abecednic in katekizmov, pa toliko mnogoverstnih, namesto da bi se po edinih povsod učilo in tako se učenje ucencom in razlaganje učiteljem polajšalo!
15. t. m. smo imeli novo mašo, ktere opomnem za-volj izverstno lepe pridige v krepkem domačem jeziku, in zavolj obhajanih slovesnost v milem narodskem značaju. Da bi mlademu nadepolnemu gospodu duhovnika dano bilo se kmaio verniti med svoje rojake l
—   284   —
A /s Metlike SO. aug. Po zadnjem dežja je nastopila, bodi Bogu potoženo, spet stara vročina, huda suša. Ce kmalo ne primoči in če ne bo potem večkrat pri maka lo, bodo le tisti kaj ajde pridelali, ki so jo po pšeničišču ali režišču valje „za serpom" sejali. To okolico nesreča res že tri leta zaporedoma hudo stiska: predlanskim toča, lani suša, letos pa moča in suša. Ako ne bi bili dobili ljudje teh krajev po cesarski milosti toliko tistega za vojsko pripravljenega laškega psena(rajža) in dvopeka (suhara), bi jih bilo gotovo veliko od glada pomerlo. Z veseljem Vam poročam, da so si občine okoli Metlike, odkar so svobodnejše, poglavitne občinske pote že lepo popravile in da vedno skerbe, da lepi, ravni in gladki ostajajo. Vinščeki (vinokupci), ki niso bili poprej noben korak brez straha za voz in za banj ko (sod z vinom} bodo poslej v Draščiče, Repico, na Ker-mačino, v Vi no mer, Vid ošiče itd., kodar naj boljša vina tega kraja rastejo, lep pot imeli. Lepi poti so res pol bogastva dežele. Čemu ti je dobro blago (roba), dobri pridelki, ako ne more nihče z vozom do njih? Nemara , da marsiktero občino le zavoljo slabih njenih potov revščina tare. rNovicea so že tolikrat priporočale pote popravljati; ali mislim, da ne bo na škodo , to pripo-ročevanje ponavljati. Zgornje pohvale pa ni vreden neki pot nad vodo, ki v mesto sega, po kterem ljudje pogostoma hodijo, ki je pa tako zanemarjen, da bi si utegnil človek posebno ponoči na njem ne le noge, ampak tudi vrat ulomiti. — Novo cerkev pod Hrastom pridno zidajo.
Iz Toplic na Dolenskem 27. augusta. —f— Danes vam bom čudno prigodbo povedal. Nek kmetova-vec iz Ribnik a, Čermošniške fare, kupi menda na predzadnjem Metliškem somnju vola, ter ga pelje v svojo gorato domačijo, in med drugo goved na pašo spusti, Volek , nepoznane cede še ne vajen, se zmed nje zgubi, in zaide samši med skalovje kake poj ure od vasi. Ali tukaj ga nesreča vlovi. Kača ga piči, ter strup tako hitro prevzame, da ne more več dalje, in na mestu obleži. Ko vola z drugo čedo domu ni, ga iščejo in iščejo, ter še le tretji dan najdejo,— najdejo mertvega in že v smradu. Jamo izkopljejo, vola va-njo zavale, in z zemljo zasujejo. Silno velik medved pa merhovino ovoha, ter pride, jo izkoplje, in se pogosti. Ali slabo mu je zaleglo neznano gostovanje. Seljani ga najdejo kake dni za tem stegnjenega 200 korakov od vola. Pa tudi njegovo meso si je bilo sosebno sladko. Zasledivše ga sne-dene lesice, se priplazijo, ter do dobrega oglojejo medvedove kosti. Komaj parklji jim še ostanejo in nekaj opersja. Toda ne verjamem, da bi bile pete zdrave odnesle. Menda jim ni boljša pela, kot lakomnemu med-vediinu. 19. dan t. m. gredo žandarji ogledovat to čudno prikazen. Jo ogledajo, in po tem vele brinovih vej in druzega okleščja na merhovino nametati, in germado zažgati , da bi kužni puh kake bolezni ne spočel in daljne nesreče ne včinil. Nekteri pripovedujejo , da so kmetje tudi kačo zasledili in mertvo zalezli tikraj vola med pe-čovjem. Morda jo je vol, ako ga je res travo muliv-šega na jezik pičila, hipoma med zobe vjel, tersmertno ranil? Ako se poterdi, da je tudi kača mertva, je to zares čudni primerljej, kakoršen se menda davno že dogodil ni!
Od kar sim vam zadnjikrat pisal, se je jela že spet krompirja navadna gnjilina prijemati, in krompir je zdaj dvojnemu sovražniku v pesteh; od jedne strani ga červ razjeda, od druge pa gnjilina mori! — Ze nekoliko dni ogledujemo tudi pri nas repa to zvezdo na večernem nebu. Jo zagledati, so lahkoverni ljudje kar hitro srečo napovedovali, vraŽ8rji pa nesrečo prerokovali.
Iz Ljubljane. Ker gre letošnje šolsko leto za učence podkovijske in živinozdravniške učilnice v Ljubljani s tem mescom h koncu , bojo očitne preskus nje v imenovani učilnici od 10. do 12., od 3. do 6. ure iz sledečih naukov: 5. dan tega mesca iz rastlinoznanstva, — 9. t. m. iz podkovstva, — 12. t. m. iz r a z tele sova nja živinskega trupla in znanstva njegovih o pravil v zdravem stanu , — 15. t. m. iz s po z no vanj a bo-lezin in znanstva zdravil, — 19. t. m. iz ozdravljanja bolezin unanjih in notranjih, — 22. t. m. iz natoroznanstva domače živine, živinoreje, iz znanstva unanjih oblik, in porodoznanstva, — 26. t. m. iz ogledovanja klavne živine in mesa, in iz sodniškega živinoslovja. Preskušnje za kovače iz d j anskega podkovstva na kovačnici se pričco 3. sept.
Iz Ljubljane. Ljubljančanje še ne pomnijo tacega smradu, kakor ga vživamo sedaj dan na dan že več tednov, kadar se dim iz gorečega mahu (močvirja} čez mesto vleže. Veliko se je že govorilo, kako bi se dala ta nadloga za mesto odpraviti. Ce se že le mah žgati mora (kar pa še ni skoz in skoz dognano) , naj bi se saj krajši čas določil za to, da bi nas ne dušil tako dolgo! — V današnjih Dunajskih vradnih novinah beremo, da pride gosp. Janez K ersnik, sedaj c. k. okrajni adjunkt v Senožečah, za c. k. kresijskega komisarja v Vojvodino serbsko.___________