Za poduk in kratek čas. Freimarrerji, sed&nji antikristi. + 4. S političnim namenom freimavrerjev je v tesni zvezi njib družinski namen: zrušiti krSčanski red v družini. Po svojem načelu; ena kost in avoboda, ne prezirsjo nauireč samo posvetne oblasti splob, tudi božjo in ž njo Boga samega, 5ei tedaj bodo oni vsi enaki in svobodni gogpodje na zemlji, kedar ne bo nibče drugi zapovedoval, kakor oni sami. V tem obziru pa sledijo ravno za družino najnevarniii naeledki. Zakaj 5e ni nobcne oblasti, ampak jc vsak enak in svoboden, nima todi Tsak enake pravice, ali bolje re5«ro, rse praviee; dolžaoati ln postave morajo ne- hati. Ljndje sami si tedaj delajo vse postare in 6e jim niso po volji, jib sami spet odstranijo; vsak slobodno zapoveduje, kar ho6e, in dela, kar ho6e. Da v takih razmerah laatninske pravice ue bo nihče pripozuaval, je jasno, ker ima vsak enako pravico na pozemeljsko življenje ali na uživanje poavetnega blaga, kar je njibov najvisji zemelJHki namen. Kedar tako dale6 pride, tedaj res ne bo ve6 nobenega razločka ne med gospodom in knietom. ne med bogatinom in siromakom; tedaj bodo vsi enaki in svobodni. Eden freimavrerskih listov ta nevarni nauk s sledečimi besedami izrazi: freimavrerstvo smatra ljudi za bitja enega plemena, za državljane enega kraljestva, za posestnike ene zemlje, za otroke ene matere (lože)." Da ao to rea za Sloveštvo silno nevarni nauki, tega ni treba dokazovati; freimavrerji sami to dobro vejo, zato se jib tudi ne upnjo o5itno razlagati. Na skrivnem pa jib silno airijo, zlasti med ubogimi fabriškimi delavci, ki so za Uke nauke najbolje sposobni, ker imajo od njib v prvi vrsti pričakovati posvetnega dobička. Mednarodna družba (internacijonale) obsegajoSa ve6ino teh delavcev, ki je po mnenju mnogih mož v zvezi s freimavrerskim redom, bode gotovo veliko pripomogla k naglemu razširjenju teh naukov. Na5rt, po kterem freimavrerji za ta namen delajo, je tako priprost, kakor pripraven. Najpoprej ho6ejo imeti brezverako šolo, iz ktere bi pribajali otroci brez vere. Veliki ,,orijentu v Belgiji je naredil za se pravila, v kterih se glasi §. 1.: vsak verski poduk se moia zatreti. §. 2. oče, oziroma vlova, se mora siliti, da otroka v šolo pošilja. Zvezo med tema §§. pa5 vaak spozna, 6e tudi ni povedana. Sola mora biti breiveraka in otrok ae mora v to brezverako šolo pošiljati, da ae navzame neverskega duba. Za solo pride na vrsto zakrament svetega zakona. Ker so namre5 tudi žene po freimavrerskih nazorih ^enake in svobodne seatre11, tedaj jim ne more ugajati katoliški zakon, ki nerazločljivo veže moža in ženo do smrti. Oni hrepenijo in kriSijo po civilnem zakonu, ki se da razvezati, kedar se ga navolijo. S pomo5jo brezverskih šol in civilnega zakona bode vera gotovo hitro iz družinskega življenja pregnana in potem jim ne bo ve5 težko kraSanski red t družini tudi gled6 imetja po svojib nazorih vravnati. Gorj6 pa 51oyeški družbi, kedar do tega pride. U5eni pa nesie6ni fraueoaki pisatelj Laraenais je to stiašuo dobo v dubu gledal in tako popisal: nvsled svoje samooblastnosti se vadigne Slorek proti Bogu, razgla8i se svobodncga in njemu jednakega. V imenu svobode prevrže vee državne in verske naredbe; v imenu enakosti vniči v«ako nadvlado, vsako cerkveno in poevetno gospoeko . . . Potem se začne na kogteh duhovnikov in kraljev vladarstvo sile, sovražtva in groze: celo ljudstvo bode vstalo, mož proti možu, sosed proti sosedu, in v strahoviti vstaji bo se vidignolo dete proti stareu in druhal proti velikasem. Da bi te stvašne piikazni nereda in zlo6in8tva, raždrtja in morije, te nesramnosti krivih naukov, ta metež preganjanj in gnjusnib veselic, ta krič brezbožjib kletvic, te divje pestni, votlo odmevanje razdirajo5ega kladiva, žvenket krvavib me5ev, strašni hrup pokajo5ih rovov, vrisk veselja, s kterim vsak unior spremljajo — da bi vse to popisal, uioral bi si iz pekla izposoditi besede, od koder so si izposodile te poSaati divjost." *) Ako vse do zdaj povedano o namenu freimavrerjev povzamemo, razvidimo takoj, kaj oni koneSno ho5ejo, da svoj pravi namen dosežejo. Freimavrerji bocejo, da kratko in jaano povemo, brezverno ljudovlado zedinjenib evropskih držav, ali kakor nek freimavrer sam pravi: nLoža hode vesoljno Sloveako družbo postaviti na pudlago nbuma_itete" (51ove5no8ti), v kteri se vsi ljudje vjemajo; neče torej posebne vere, ker ta dela veiake piepire, ne6e stanovskib predpiavic, ker te nasprotujejo bratinski enakosti, ne5e posebne narodnosti, ampak vse narodnosti se naj tesno združijo." (Nastavek prik) Srnešničar 44. Pek sre5a mesarja in ga vpraaa : odkod tako hitiš? Meaar odgovoii: iz tvoje pekarije, kder sem hleb hruba kupil. Pek: Rje pa ga imaa? Mesar: tu-le v pralikovem žepu. Razžaljeni pek sklene maš6evati se in reče, ko ga mesar priIi6no praša: odkod prideš, tako: iz tvoje mesnice, kder 8em kupil bikovo glavo. Kje pa jo imaš? Pek odgovori: tu-le pod klobukom. Mesar se nasmeje na glas in reče: sosed pek, sedaj si pravo zadel! *) Uresničilo se je to deloina 1. 1871, ko so po freimavrerjib naščuvani delavci Pariz užgali in ga začeli razdirati. Ured.