Anton Ingolič Zato pa je Lizika letošnjo po-- mlad šla k Vršiču in ga prosila za Mala lukarica ogo"zemlie. , .. , ... »Kaj pa bos z n;im?« se ji je na= smehnil Vršič. »Posadila ga bom z /ufcom,« je Čuševa Lizika je doma iz Lukzp odvrnila Lizika resno. tije — to je tiste dežete tam med »Ti? Saj si še otrok.« Dravo in Pesnico vzhodno od Piu* Toda Lizika je vztrajala pri svo= ja, kjer je vsaka druga njiva zasa- jem. Vršič ji je nazadnje dal ogon jena z lukom — čebulo. Je prava pognojene in zorane zemlje, Lizika Lukarica: visoka, viika, ozkega o* pa mu bo zato v počitnicah pasla braza, veselih, sinjih oči in širokega četvero fcrav in konja. Mati ji je da-- smeha, z velikim belim robcem na la sadike — lukec — in Lizika je po- glavi in belo pikčastim modrim sadila svojo gredo, kakor imenujejo predpasnikom na preprosti rdečka= v Lukatiji ogon, zasajen z lukom. sti obleki. Je vesela in bistra, da jo Potem je hodila vsak ieden gledat, imajo radi doma in v šoli. kako so poganjala zeleno modra Doma vlada revščina. Stanujejo stebelca. Ko so bila pedenj visoka, v nizki s slamo kriti koči, ki je last je ob popoldnevih z majhno moti-- bogatega kmeta, h kateremu morata ko vsako stebelce posebej okopala njen oče in mati sedemdesef dni v in izrula ves plevel in travo. Več' letu na delo za kočo in njivico, ki krat so jo roke bolele, da je morala leži daleč iz vasi. Kolikor še ostane za dalje časa prenehaii; toda vse; lepih dni, gresta drugam: k VršU lej se je z novim veseljem vrgla ču, kjer imata iri ogone zemlje, k na delo, saj je vedela, da bo v jeseni Mešku za oranje in vožnje, k Tw imela toliko denarja, da 60 lahko ševki za rfrva; te včasih lahko gre> kupila sebi, Ferunici m iuieku vse sta h komu drugemu, kjer pa dobita šolske potrebščine in še za obleko le po sedem dinarjev dnevno. Ta* bo kaj osialo. Posebno, če bo imel ko je v hiši malo denarja, včasih nU luk — kakot pravijo — jeseni bolj: ti kruha ni dovolj, saj ima IJzika šo ceno. Luk je rasel, treba ga je iri mlajše sestrice in dva bratca, bilo še enkrat okopati in poiem še ki so vedno lačni. Pred leti se jim enkrai. Rdečkaste glavice so se vids ni godilo tako slabo, ker tedaj so no debelile. Končno je prisel čas, luk dobro prodali. A zadnja leta ko je vsa lesela odšla na svojo gre* je luk vedno cenejši, zato je v hiši do in popipala luk; bil je lep, debel vedno več revščine. Lizika, Ferunh kakor že dolgo ne. O, takraf je bilo ca in Južek, ki hodijo že v šolo, se lepo: vse naokoli so dehtele ajde, radi uče, toda nimajo knjig in vca- Lizika pa je hodila od luka do luka, sih niii zvezkov ne. Starši jim jih ga spipala iz zemlje in virgla na kup. ne morejo kupUi, šola pa tudi nima »Ti je dobro obrodil, Lizika?« so ioliko, saj ii\n v I.ukovcih čez sto jo izpraševali Ijudje. otrok, ki bi jim bilo treba kupovati »O, zelo dobro,« je odgovarjala šolske potrebščine. Lizika in se ponovno ozirala po gre* 2 di, kjer so se vrstili kupčki lepega, skih večerih pripovedovat o tem ve* debelega rdečkastega luka. likem in lepem mesfu. Ptuj je proti Popoldne je prišel Vršič z vozom Mariboru kakor lukec proti luku, in ga odpeljal domov. Sedaj je mo: so pravili. Zato je bila Lizika zelo rala vstajati zelo zgodaj, da je osna> vznemirjena. Poleg tega pa je bilo žila luk. Vsako glavico posebej je prvič. da je šla sama lako daleč, in motala vzeti v roke, jo osnažiti bla-- kat je bilo glavno, prodati hoče štU ta, odrezaii koreninice in odirgati rideset vencev. To pa ni majhna toliko siebelca — »slame«, — da ga stvar. Doma so ji branil!, a ona ni je ostalo le slab pedenj, da bo mo' marala nikogar poslušati. Če je zna* goče glavice splesti v vence. OčU la toliko luka pridelati, ga bo znala ščene glavice je odnašala na pods tudi prodati, je rekla. Begalo jo je sfrešje, kjer so ji starši dodelili po> edino to, da so že vse dni govorili, seben prosior. To je delala skoraj kako slabo je letos z lukom. Nobe' ves teden: kup je bil zelo visok in ne cene nima in sploh nihče ne ob sončnem vzhodu je morala na vpraša zanj. Pred leti so ga ob iem pašo. Potem je začela plesti vence. času dan za dnem voziti zvrhane Izbraia si je dvanajst približno ena- vozove na postajo ali na vse strani ko debelih glavic, vzela šop slame v svet, Ijudje so imeli polne denaf in jih v enakih prestedkih spleila nice, na vasi je bilo živo, fcafcor bi vanjo. V nekaj juirih je imela šti' bil večen sejem. Leios pa je bilo rideset vencev. Ko je Vršič za več vse tiho. Če je kdo odpeljal kam odraslih deklet in žensk peljal luk voz luka, se je vrnil čez šfiri, pef v Maribor, je vzel še njeno vrečo; dni utrujen in izmučen z malo d& za voinjo mu bo morala plačaii de-- narja, včasih še celo z tukom. set dinarjev kakor ostale, a smela To vse je šlo skozi Lizikine misli se bo peljati z njim, ker je majhna. iisfo lepo septembrsko juiro, ko se Maribor! Koliko je ie slišala o je peljala proti Mariboru. Ko je Vn njem. Oče, mati, vsakdo je ob zim* šič zavozil v predmesije, pa je na 3 vse to pozabila. samo strmela je v »Tereza, pojdi sem in kupi nekaj visoke, lepe stavbe, na mnozice Iju* vencev,« kriči spet druga, di, ki so drvele mimo. Postalo ji je Lizike pa nihče ne pozna in tudi lahko: ona ne pozna nikogar. »Če samo vsak petdeseti človek Velike stavbe, ki so se še pred kupi po en venec, prodam v pol uri uro vse bteščale v soncu, so se ji vse«, si je mislila. mahoma zazdele sive in puste. No* Zavila sta na trg. Tu so ju čakala ge so jo začele boleti, roke so ji dekleia in ženske, ki so prišle v me- otrpnile, da je morala sneti nekaj sto peš ali s kolesom. Vsaka je po' vencev. grabila svojo vrečo in si jo odnesla Kaj naj stori? v vrsto prodajalcev. Lizikino vrečo Mora posnemati sosede na levi pa je zaneset Vršič, nato pa preostat in desnil le vreče — nekatere so imele po Naglo se je povzpela na prste in dve, tri — zapeljal v gostilno, kjer • visoko zavihtela nekaj vencev. so Lukarji navadno shranjevali svoj »Čujte, čujte! Tu dobite lep, cfe- luk in prenočevali. bel luk! Kupite, kupite!« Lizika se je takoj postavila za Tedaj je visoka gospa zakričata vrečo, jo odvezala in vzela iz nje "ad njo: nekaj vencev ter začela ponujati xTi, otročaj, ne mahaj po meni s mimoidočim Ijudem. svojo čebulo, sicer pokličem polh i »Kupite luka! Kupite čebulol caja.« Luk! Čebula!« Liziki je fcar zmanjkalo glasu in Toda lepo oblečene gospe so šle roke s0 >l omahnile. mimo, le zdaj pa zdaj se je katera Cez neka> Lasa se 'e ustavila Pred ustavila in vpraSala po čem daje. ni° debe!a ženska in se2la P° ven< »Po dinar, dva, tri, kakor je ve* '„,., „ nec. gospa. Kupitel« je vzkhkala. „ ... . , ., , ¦ y »Dva dtnarja,« je odgovonla Li-- A gospa je bila že odšla. zika oči s0 y,- spet oiivele_ le vso uro je zaman ponujala, A v istem hipu jo je Tuševka na govorila, klkala in vzklikala, a niče= levi odrinila in pomolila gospe svoj sar še ni prodala. Njene sosede na venec: levi in desni, o, bila jih je dolga vr< »Gospa Ingo, glejte, jaz vam ga sta — pa so vendar prodale po nes rfam za dinar in pol.Po dinarjul Po dinarju!« »Po čem prodajaš?« Prodala je še dva venca. y>Ta=Ie je po en dinar, ia po dva, Zvonilo je poldan. Ljudi je bilo tade največji pa po tri.« vedno manj. Zato je Lizika popro* »Tega bom vzela,« je dejala ženb sila Frialovo Rozo, naj ji pazi na ca in vzela najlepšega. »Čakaj, ia> vrečo, sama pa je s potnim naroči koj dobiš denar.« t.e je izginila z jem vencev krenila v ulice, ki so se vencem. Lizika je čakala nekaj časa. napolnjevale Ijudi, hitečih iz ura< Ko pa le ni bilo ženske s tremi dU dov in trgovin. narji, je močno potrkala. A nf bilo »KupUe/ Po dinarjul Po dinarju,« glasu. Poizkusila je odpreti vrata, je ponavljala in begala po uHcah. a bila so zakljenjena. Tedaj je uda* Toda Ijudje so šli mimo. Se zmeniti rila po njih s pestjo in kriknita: se niso zanjo. Lizika je bila trudna »Dajte mi denar!« in lačna, da se je komaj prestopala. TakoJ nato so se odprla vrata na? Ustavila se je srcdi ulice, se obra- sproti, pred njo je nenadoma stal čala na vse strani in ponavljala že velik gospod s strogim obrazom in s slabotnim glasom: velikimi očali: »Kaj kričiš!« y>Ta ženska mi je vzela najlepši venec, denarja pa mi ne da«, je de= jala Lizika. »Ne laži, punca, molči in se pobe= ril« Gospod je vzdignil roko. »Pri priči se mi poberi in ne obrekuj po* štenih Ijudi, saj vas poznamo, vas, lukarske tatice.« Lizika je zardela, čez čas pa je bruhnilo iz nje: »Kdo so tatice? Pri nas jih ni! Pač pa so tu v tej vaši hiši!« Tedaj je nekdo zgoraj nad njo zakričal: »Gospod Strniša, dajte, naženite jo.« Vrata so se odpirala. Nekdo je priietel in jo sunil, da se je opotekla po slopnicah, luk ji je padel z rok in se strkljal po stopnicah. Nekaj vencev pa je padlo s stopnic globo= ko v pritličje. Lizika se je komaj ujela na ograji. V grozi je tekla za venci in jih pobirala, spodaj pa je zaktičala, da je odmevalo po vsej biši: »Tatovi! Tatovi!« Na ulici pa ji je postalo neizmer* no bridko. Glasno ihteč se je pognas la proti trgn. A ni ga naš/a in ga sploh ne bi bila, da se je ni usmilil neki deček in jo privedel na trg, ki je bil skoraj prazen. Le nekaj bra* njevk je stalo na zgornjem koncu in iam na sredi njena vreča z lu--kom. Ko je prišla Lizika do nje, je videla, da ji manjka najmanj deset vencev. Utrujena in obupana se je sesedla ob njej in krčevHo zajokala. Čez dolgo je šele ufihnila in se proseče ozrla naokoli. Kaj naj napravi? Trg je prazen. Nihče nič ne kupi. Orf vreče pa ne more nikamor. Niii za gostilno ne ve, kjer so Lukarji shranjevali luk. Sicer pa, kako naj spravi tja svojo vrečo? Da, ves irud je bil zaman! Živela je v pomanjkanju in bedi in iako bo ostalo za vselej. Naj se še tako trudi in muči, nič ne pomaga! Tedaj je opazila, da gre naravnost proii njej visok človek: policaj. k& kor ji je zjutraj povedala Roza. Drhte ga je pričakala. xKaj je s ieboj?« je vprašal straž; nik. »Luk prodajam,« je Lizika odvr-nila ptaho. »To vidim sam. Kje imaš mater, kje spiš?« Lizika je razložila, kako je z njo. Stražnik ji je povedal, kje je njiho' va gosiilna, nazadnje pa ji Je za* grozil: »Glej, da te čez pol ure ne vidim več tu!« Lizika je spet ostala sama. Kmalu nato je prišet mimo mož z dvokotnico, Lizika ga je poprosita, da bi ji zapeljal vrečo v gostilno. Uvidela je, da je tako najbolje. V>e--čo bi shranila, le nekaj vencev bi vzela in šla z njimi daleč v preds mestje, tam bi jih mogoče prodala. Jufri zjuiraj pa bi se vrnila na vse zgodaj na trg. Toda mož je zamah> nil z roko in dejal, da mu je preveč s poti. Kaj sedaj? Cez čas pa ji je prišlo na tnisel, da bi šla z venci v irgovine, ki so obkroževale /rg. Na ta način bi lah-ko ves čas pazila na vrečo. Naložila si je vencev, da je komaj nesla, ter odšla, ozirajoč se na vrečo, ptofi obrobnim bišam. Stopila je v trgovino, polno naj? različnejšega blaga. »Beži, beži s svojo čebulo, da nam ne zasmradiš trgovine«, je za= klical nekdo in jo pofisnil na ulico. Nato je stopiia v svetlo dvorano, kjet so stali ob stenah visoki prc datniki z najrazličnejšimi steklenU čicami in kjer je čudovifo vonjalo. Kmalu naio je stala v ozkem pro-storu, kjer so sedeli pred velikimi ogledali beto ogrnjeni gospodje, ki so jih možje v belih haljah brili in strigji, potem je prišla v Itafiko, go-stitno, spet v trgoiino, pisarno in zopet v trgoiino. Medtem pa je ves čas pazila na svojo vrečo, ki je stala sredi frga. Vse obrobne hiše je ob= hodila, a ptodala je komaj tri vence in dobila pet dinarjev. Vrnila se je utrujena in lačna. Sedla je na vrečo in hlastno pojedla kos črnegf kruha in glavo čebule. Z grozo je opazo= vala, kako se njena senca daljša in daljša. Ze je segala do najbližjih trgovin. Kaj naj siori? V tem velikem mestu ni rtiti clo-\>eka, ki bi ji pomagal. O, kako vse drugače si ga je predstavljala! Tedaj se je odnekod oglasila haf monika in vesela pesem. Lizika je dvignila glavo. Po trgu je prihajala velika gruča veselih fantov. Najbrž gredo k vojakom, ker imajo kovčege, je pornislila LU zika in vstala. Ko so prišli bliže, pa je pograbila venec in ga pomo> lela najbližjemu: »Kupite luka! Luka!« Fant je sprva zamahnil z roko in že stopil mimo, a nenadoma se je okrenil k fantom in vzkliknil: »Fantje, kupimo si za špas vsak enega!« »Pa dajmo!« so vzkliknili nekm feri in se usiavili ter v hipu obko* lili Liziko. »Po čem?« je vprašal eden izmed njih in pograbil venec. »Dva dinarja,« je dejala in vsa vzdrhiela. »Fantje, po dva dinarja. Kupimo si jih. Naie, fantje, ti, mala \uka* rica, pa kar nasfavi predpasnik!« V Lizikin predpasnik je deieva: lo dinarjev, iz vreče pa je romal venec za vencem. Čez čas pa so fantje z venci luka okoli vtatu od-šli in glasno vzklikali po trgu: »Poglejte nas, Lukaeje! Zivel luk!« Lizika je gledala kakor v sanjah za njimi. Čez dolgo se je šele ovedla in preštela vence v vreči. Bilo jih je še osem. Vesela je sedla na vres čo in počasi preštevala denar. Šele po večkratnem štetju je ugotomla, da je stTžila tri in petdeset dinar; jev. In še onih osem od prej. O, to je bil denar! Toliko ga še ni imela. Sedaj pa ni bila nič več trudna in lačna; vedro je pogtabila vrečo in si jo vrgla na ramena ter poiskala gostilno, kjer je legla v hlev z dru-gimi Lukaricami na slamo in kmalu zaspala. Drugo juiro je bila prva na trgu. Kričala je in ponujala, da jo je vsakdo moral slišati. Se preden je odzvonilo poldan, je ptodala zad* nji venec in spravila v robec dva* najst dinarjev, za en dinat si je ku> pila kruha, za dva pa sestricam in bratcema žemelj. Kar smejalo se ji je, ko je odhas jala iz mesta. Sele daleč sredi gozi dov, ko so jo začele boleti noge. se je željno ozitala po mimohitečih zvezke, čitala, pisala in risala 60, vozovih. Slednjič je vselej obstala, kolikor bo hotela! ko se je kateti približal. A nobeden Res, Lizika ima sedaj knjige in se ni ustavil. Ko pa je vzela iz rob' zvezke. Uči se še bolje ko nekdaj. ca dva dinarja in jih pokazala pts Zadnjič je opisala svojo prvo pot vemu vozniku, je ia usfaiil voz In z lukom v svet. Učitelj /o je po* jo zapeljal do Ptuja. Od tod pa je hvalil in prečital njen spis vsemu šla spet poldrugo uro peš. V mrai razredu. Otroci so se čudili in po- ku je prispela domov. Čeprav je bU slušali z odpriimi usii, Lizika pa je la utrujena in so jo bolele noge, delala načrte, kdaj in kako bo šla vendat se je ves čas smehljala: O, ¦/. drugo vrečo, da si bo lahko kw sedaj pa si bo kupila knjige in pila še čevlje za zimo.