Kazalnik! in kazalci ravnanja z okoljem v podjetjih
Davorin Kralj
Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Cankarjeva 5, 6104 Koper, davorin.kralj@fm-kp.si
Uveljavljanje zahtev in elementov standardov SIST EN ISO 14001:2005 kaže le na sposobnost uveljavljanja organizacijskih novosti, ob tem ne daje realne slike o dejanskih okoljskih učinkih in dejanskem ravnanju z okoljem. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je dejanska vloga in učinki ravnanja z okoljem ter kakšna sta vloga in pomen kazalcev (kaže stanje okolja ali pojava ) okolja kot podatkov o določeni lastnosti oziroma stanju okolja in kazalnikov (relativno število) kot primerjave stanja oziroma razvoja ravnanja z okoljem v poslovanju slovenskih podjetjih in njihovih prizadevanj k trajnostnemu razvoju. Vhode za merjenje učinka ravnanja z okoljem so predstavljali merljivi rezultati ravnanja z okoljem v podjetju. Rezultate smo primerjali z okoljsko politiko organizacije, okvirnimi okoljskimi cilji in drugimi zahtevami, kot jih podajajo smernice EFQM za poslovno odličnost. Anketa je bila izvedena v 120 slovenskih podjetjih. Z ugotovitvami raziskave so podane smernice in izhodišča za nadaljnje razprave in raziskovanja na področju okoljskega ravnanja. Hipoteza, da sta bistveno povezana način upravljanja in ravnanje z okoljem podjetja, naj bi prispevala nova spoznanja k raziskovalni problematiki na področju upravljanja organizacije in ravnanja z okoljem.
Ključne besede: kazalniki, kazalci, management, ravnanje z okoljem, podjetje.
1 Uvod
V ~asu glo-balne ko-nkuren~no-sti ter neneh-nih- in stalnih- pritisko-v na izbo-ljšanje ko-nkuren~no-sti se po-djetja so-o-~ajo- z vedno- no-vimi izzivi izbo-ljšanja po-slo-vanja ter sto-pnje uspešno-sti in u~inko-vito-sti. V zadnjem ~asu sta se pridružila še skrb za izbo-ljšanje ravnanja z o-ko-ljem in družbena o-dgo-vo-rno-st. Ro-zman (2002) pravi, da je uspešno-st sto-pnja do-seganja družbeno- do-lo-~enega cilja združbe, v primerjavi z, za do-sego- cilja po-trebnimi, napo-ri. Uspešno-st go-spo-darjenja je to-rej razmerje med družbe-no-eko-no-mskim ciljem go-spo-darjenja in prav tako- druž-beno-eko-no-msko- do-lo-~enim sredstvo-m za do-sego- cilja. Po- Ro-zmanu (2002) cilju združbe pravimo- uspešno-st. Uspešno-st je po-temtakem do-seganje cilja, zaradi katerega je bila združba ustano-vljena, je sto-pnja do-seganja tega cilja. Z vidika ravnanja z o-ko-ljem je po-membno-, da so-o-ko-ljski cilji vklju~eni v cilje združbe, da bi lah-ko- go-vo-rili o- o-ko-ljski uspešno-sti. Ro-zman (2002) ugo-tavlja, da zaradi neo-dvisno-sti združbe o-d njenih- ~lano-v in zaradi po-vezav nastale združbe z drugimi združbami po-stane uspešno-st družbeno- do-lo-~ena, tako- npr. uspešno-st po-djetja, ki je združba, sestavljena iz ~lano-v, ki go-spo-darijo-, je do-lo-~ena predvsem s strani kupcev, trga. Navedeno- velja tudi za ravnanje z o-ko-ljem. Turk (2002) po-splo-ši, da je uspešno-st razmerje med do-seženimi in po-stavljenimi cilji, merjena s sto-pnjo- uresni~evanja po-stavljenih- ciljev. Za merjenje uspešno-sti je po-trebno- tro-je: (1) o-predeliti cilj subjekta, (2) po-staviti ciljno- vredno-st in (3) meriti, v ko-likšni meri
je bila po-stavljena ciljna vredno-st tudi do-sežena. Razli~ne vrste združb imajo- razli~ne temeljne cilje delo-vanja (Ro-zman et al., 1993) zato- tudi razli~ne o-ko-ljske cilje. Lipo-vec (1986) pravi, da so- cilji ali smo-tri po-djetja rezultati, ki jih-želi po-djetje (združba) do-se~i s svo-jim po-slo-vanjem (delo--vanjem). V primeru ravnanja z o-ko-ljem, družba želi o-b zako-nskih- zah-tevah- do-se~i o-ko-ljsko- trajno-stno- delo-vanje. Ves upravljalno--ravnalni pro-ces mo-ra zago-to-viti ~im bo-lj-še uresni~evanje tega smo-tra. Za do-seganje tega cilja so-na vo-ljo- razli~ni mo-deli. Mo-del po-slo-vne o-dli~no-sti se je že do-bro- uveljavil tudi v slo-venski po-djetniški praksi, vendar nikjer nepo-sredno- ne vklju~uje ravnanja z o-ko-ljem, trajno-stnega razvo-ja in družbene o-dgo-vo-rno-sti, ~eprav ravnanje z o-ko-ljem vpliva na po-slo-vno- o-dli~no-st in po-slo-v-na o-dli~no-st vpliva na ravnanje z o-ko-ljem. Definicija Th-e Fundamental Co-ncepts o-f Excellence iz leta 1999 pravi, da je (po-slo-vna) o-dli~no-st izjemna ali izsto-pajo-~a praksa v delo-vanju o-rganizacije in v do-seganju rezultato-v temelje-~ih- na o-smih- na~elih- (po-slo-vne) o-dli~no-sti. V skladu s to-definicijo- Savi~ ( 2007) razume, da:
■	je o-dli~no-st v delo-vanju o-rganizacije nekaj izjemnega, nadpo-vpre~nega, unikatnega, izvirnega, druga~nega, o-riginalnega, nevsakdanjega in o-b~udo-vanja vrednega;
■	izjemno-st ni sama sebi namen, temve~ se izkazuje tako- v na~inih- delo-vanja kako-r v u~inkih- tega delo-vanja in kar je najpo-membnejše, ta izjemno-st temelji na
na~elih- o-dli~no-sti, ki usmerjajo- delo-vanje o-rganizaci-je.
Za dokaj enostavno razumevanje odli~nosti poslovanja si moramo zapomniti le 3 vsebinske sklope:
■	izjemnost delovanja,
■	izjemnost doseženih rezultatov ter
■	spoštovanje temeljnih na~el odli~nosti.
Celostne zasnove modrosti, kot trajnostnega razvoja, se pojavljajo razvojno: najprej kot delna okoljska osveš~e-nost (ekologija, urejanja prostora), nato pa vse bolj razviti trajnostni razvoj: modro izkoriš~anje virov, pametna raba prostora, zmanjševanje onesnaženosti, skrb za biološko razvitost, modra raba znanja in tehnologije. Vse to se mora udejanjiti v zasnovi okolju prijazne organizacije, ki se zaveže trajnostnemu razvoju, pravi Kralj(1999).
Problemi varstva narave, urejanja okolja in zaš~ite ljudi so se zgostili do stopnje, da jih zavzeto obravnavajo Združeni narodi in mednarodne organizacije (UNEP, WHO, FAO idr.). S konvencijami se usklajujejo mednarodne akcije za zaustavitev škodljivih pojavov. Ti so posledica naših dejavnosti in napak, vplivajo na našo naravo, na naše korenine življenja, na zdravje in blaginjo ljudi, skupaj pa seveda na podnebje in živo naravo celega planeta. Državni zbor Republike Slovenije je 24.1.1995 sprejel Nacionalni raziskovalni program, ki pa se le delno uresni-~uje, glede raziskovanja okolja pravzaprav zelo skromno in z resno zamudo. V Resoluciji o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006 - 2010 (Ur.l.RS 3/06) in Državnem razvojnem programu RS za obdobje 2007 - 2013 so podane nove ugotovitve. Podro~-ja, ki so za Slovenijo še posebej perspektivna, so tista, ki omogo~ajo poglobitev znanja, znanstvene propulzivnosti in gospodarske u~inkovitosti, utemeljene na vrednotah humane družbe, in tista, ki neposredno podpirajo hitrejši razvoj nosilnih gospodarskih podro~ij, kjer se lahko zgledujemo po evropskih prioritetah, kot so:
■	informacijske in komunikacijske tehnologije,
■	napredni (novi) sinteti~ni kovinski in nekovinski materiali in nanotehnologije,
■	kompleksni sistemi in inovativne tehnologije,
■	tehnologije za trajnostno gospodarstvo ter
■	zdravje in znanost o življenju.
Raziskovalci opozarjajo, da številnih ekosistemov, habitatov in vrst ter pojavov v okolju in njihovih lastnosti, zlasti vplivov in u~inkov, še vedno ne poznamo dovolj. Spoznavamo jih po koristnosti, škodljivih u~inkih in spremembah. Raziskovanja okolja so v razvitih državah prednostne dejavnosti.
Piskar (2003) ugotavlja, da le manj kot petina (18,8%) certificiranih slovenskih podjetij razmišlja o nadgradnji sistema ravnanja kakovosti SIST ISO 9001:2000, s sistemom ravnanja z okoljem po smernicah standarda SIT EN ISO 14001:2005 ter hkrati ugotavlja na raziskovanem vzorcu, da se bo za prenovo procesov, ki so klju~ni element ravnanja z okoljem, odlo~ilo le 14% teh podjetij. Rezultati kažejo na potrebo po osveš~anju in zavedanju pomena ravnanja z okoljem, zato je potrebno nadaljevati z raziskavami na tem podro~ju.
Sami smo odgovorni za našo naravo in razvojno perspektivo, od obojega pa je odvisna ohranitev narodovih vrednot in blaginja ljudi. Raziskovanja so potrebna, bo
samo tako mogo~e zagotoviti uresni~evanje Nacionalnega programa varstva okolja in zaš~ite zdravega delovnega in življenjskega okolja, seveda pa tudi druge naloge skupnosti.
V	poro~ilu Sveta za varstvo okolje RS (1997) je ugotovljeno zaostajanje v raziskovalnem in razvojnem delu, ki se že kaže v ve~ vznemirljivih posledicah. Ni ustrezne podpore za razvoj pomembnih podro~ij - sodobnih sonaravnih tehnologij, toksikologije, okoljske ekonomije, novih energetskih virov itd. Raziskovalno delo z okoljsko tematiko, ki vklju~uje tudi tehnološko tematiko in razvoj ustreznih proizvodnih in storitvenih dejavnosti, je potrebno, da lahko:
■	zavarujemo ogrožene naravne znamenitosti, floro in favno (biotsko bogastvo), vodne vire, kraški svet, obalo in preobremenjene doline;
■	spremljamo pojave v naravi in naš razvoj v skladu z ureditvijo v EU (vidike gospodarjenja z naravnimi viri in vrednotami, u~inke kemizacije in tehnizacije, nesre~e in širjenje civilizacijskih bolezni) in prispevamo k uresni~evanju nalog, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij in pogodb;
■	spodbujamo napredek v prodornih panogah ( industriji, prometu, turizmu, storitvenih dejavnostih) na sonaravnih osnovah in rešujemo težave nezaposlenih (z naložbami v okoljsko tehnologijo bi se lahko zaposlilo veliko ljudi), premagujemo deficitarnost v proizvodnji (energetika, hrana idr.) in okolju škodljive dejavnosti preuredimo ali nadomestimo z ustreznimi. Varstvo okolja je mnogo ve~ kot le zaš~ita, je usklajevanje razvoja.
V	Resoluciji o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006 - 2010 (Ur.l.RS 3/06) in Državnem razvojnem programu RS za obdobje 2007 - 2013 so podane nove usmeritve v Poglavju Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja in sicer na štirinajstih podro~jih.
Slovenija je dobila z novimi zakoni o urejanju prostora, vodah, naravi in o geodetski dejavnosti zaokroženo zakonodajo, pravne in regulativne okvire, ki so primerljivi s sosednimi državami in zakonodajo Evropske unije. Mnogo avtorjev je objavilo množico prispevkov na temo ravnanja s kakovostjo in standardov serije ISO 9000, kot osnove za nenehno izboljševanje ali poslovno odli~nost ter u~inkov pridobitve certifikata ISO 9001:2000. Zelo malo avtorjev je konkretno preu~ilo vlogo in pomen ravnanja z okoljem oziroma vgradnje zahtev standarda ISO 14001:2004 in t.i. IPPC direktive v prizadevanju podjetij za poslovno odli~nost in trajnostni razvoj. Zato naj bi podjetja preverila kakšen pomen ima ravnanje z okoljem v lastni percepciji, percepciji odjemalca in širše družbene skupnosti. Aplikativni primer izhaja iz vzorca slovenskih podjetij.
Osrednji namen moje raziskave je osredoto~en na teo-reti~ni in empiri~ni del, ki je v ve~ini literature manj obravnavan; torej na ugotavljanje kazalcev okolja kot podatkov o dolo~eni lastnosti oziroma stanju okolja in kazalnikov kot primerjave stanja oziroma razvoja ravnanja z okoljem v poslovanju slovenskih podjetjih in njihovih prizadevanj
k trajnostnemu razvoju. Z raziskavo sem ugotavljal kako se podjetja trudijo varovati okolje, kako vedo, da so uspešna na podro~ju ravnanja z okoljem, ~e v ravnanju z okoljem upoštevajo okoljske standarde, da samo upoštevanje zahtev standardov ni dovolj, kako merijo u~inke ravnanja z okoljem, kateri so kazalniki merjenja, kako jih ugotavljajo, kako analizirajo kazalnike in ali bi lahko dosegla ve~, so u~inki premajhni, so šele pri~ela z ugotavljanjem u~inkov ali upoštevajo zahtevo nenehnega in stalnega izboljševanja v smislu trajnostnega razvoja. Zaradi obsežnosti raziskave so v prispevku podani le delni rezultati raziskave.
Kako torej dolo~iti u~inkovitost in uspešnost ravnanja z okoljem in kako naj podjetja v ravnanju z okoljem delujejo u~inkoviteje, pri ~emer je u~inkovitost razmerje med doseženimi rezultati in (u)porabljenimi viri? Uspešnost opredeljujem kot doseganje na~rtovanih ciljev. Kakšno je razmerje med okoljsko uspešnostjo in u~inkovitost-jo? Kakšno vlogo in pomen torej imajo kazalniki okolja v poslovanju podjetja, kako jih je mo~ primerjati s sebi enakimi ali podobnimi podjetji? Ravnanje z okoljem je izrazito povezano z ravnanjem s kakovostjo vseh virov in zmožnostmi podjetja. Prav na podro~ju ravnanja z okolj-skimi viri imajo slovenska podjetja priložnost izboljšanja konkuren~nega položaja na trgu.
Ravnanje s kakovostjo ima v Sloveniji že nekajletno tradicij o, saj je certificiranih ve~ kot tiso~ podj etij. Zavedanja pomena kakovosti tudi v ravnanju z okoljem kaže ve~ kot 400 certficiranih podjetij po standardu SIST EN ISO 14001:2005 in dveh po EMAS.
Zaradi relativno kratkega obdobja uveljavitve smernic standarda ISO 14001:1996 in novele ISO 14001:2004 je celovitih analiz o dejanski vlogi in pomenu u~inkov in kazalnikov okolja, ravnanja z okoljem v slovenskih podjetjih malo. Tudi v svetu so raziskave v za~etni fazi, prav zaradi spremljanja u~inkov, ki za posamezna podro~ja potrebujejo daljše ~asovno obdobje. Tako so raziskovalci iz The University of North Carolina (http//www.ndems. cas.unc.edu, /2006) v sodelovanju z Environmental Law Institute, US Environmental Protection Agency in Multi-State Working Group on Environmental Management Systems v letu 2001 raziskovali šest primarnih dimenzij ravnanja z okoljem:
■	ravnanje z okoljem,
■	obvladovanje delovanja,
■	skladnosti z zakonodajo na podro~ju ravnanja z okoljem,
■	ekonomske u~inke (stroški in koristi),
■	preventivne ukrepe prepre~evanje onesnaževanja ter
■	vklj u~evanje zainteresirane javnosti.
Raziskava je temeljila na osnovnih vprašanjih, kot denimo:
■	Zakaj se organizacije odlo~ajo za implementacijo Environmental Management System ( EMS )?
■	Kako so vklju~eni v na~rtovanje EMS zaposleni?
■	Katere okoljske vidike in vplive vklju~ujejo v poslovnih procesih?
■	Kako organizacija dolo~a pomembnost teh vidikov in vplivov?
■	Kako dolo~ajo okvirne in izvedbene okoljske cilje in katere?
■	Kako vklju~ujejo in komunicirajo z zainteresiranimi javnostmi?
■	Katere razlike v EMS in procesih vplivajo na kakovost u~inkovitosti?
■	Kakoproces certifikacije vpliva na u~inkovitost ravnanja z okoljem?
Rezultati triletnega obdobja raziskovanja so podali naslednje osnovne ugotovitve:
■	Ravnanje z okoljem je bilo v prvem obdobju vpeljano najprej v velikih mednarodnih korporacijah, ki so delovale na globalnih trgih, kjer so zahteve po okoljskem ravnanju jasno dolo~ene. Kasneje so vklju-~ena tudi druga podjetja na razli~nih podro~jih, tudi srednja in mala. Še ve~, okoljsko ravnanje je primerno tudi za okoljske agencije.
■	Na za~etku implementacije okoljskega ravnanja ni bilo »zelenih« finan~nih olajšav in spodbud za podjetja, ki so pri~ela z implementacijo.
■	Vklju~ene je bilo relativno malo zunanje zainteresirane javnosti.
■	V podjetniški praksi so se pokazale bistvene razlike v preventivni dejavnosti prepre~evanja onesnaževanja okolja.
Raziskava Wilson (v Železnikar, 2006) ugotavlja prednosti vpeljave EMS v manjših stroških zaradi manjše porabe energije in drugih virov, var~evanje zaradi recikliranja in prodaje stranskih proizvodov, kar se kaže v zmanjšanju odpadkov in s tem povezanih stroškov,
■	manjše ekološke pristojbine in davke, majhno tveganje ekoloških kazni,
■	ve~ja marža za okolju prijazne izdelke, ki se prodajajo po višjih cenah,
■	boljša javna podoba in ve~ji tržni delež,
■	izboljšani prodajni program in novi, inovativni izdelki,
■	pove~anje ustvarjalnosti in pripravljenost na nove izzive,
■	izboljšani odnosi z javnostmi, skupnostjo in okolje-varstveniki,
■	zagotovljeni dostop do tujih trgov,
■	izboljšano usklajevanje z zahtevami okoljskih standardov.
Čeprav Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, Ur. l. RS št. 39/06, ZVO-1B, Ur.l.RS št. 70/08) v 13. ~lenu, drugi to~ki, pravice dostopa do okoljskih podatkov, so podatki težko dostopni. Tudi raziskave na podro~ju so redke. Podjetja se zavedajo pomena poro~anja, vendar poenotenega in primerljivega poro~anja ni zaslediti.
Tako Epstein (1998 v Železnikar, 2005,) ugotavlja, da se mednarodne organizacije, kot so Mednarodna trgovinska zbornica (ICC), Koalicija za okoljsko odgovorne ekonomije (CERES) in Okoljski program Združenih narodov (UNEP) zavzemajo za uskladitev okoljskih poro~il z razvojem standardiziranih predlog za globalno okoljsko poro~anje (GRI - Global Reporting Initiative), ki bi omogo~ilo obsežnejša in bolj transparentna poro~ila za vsa podjetja z vpeljanim sistemom ravnanja z okoljem. Medtem ko ima sistem ravnanja z okoljem EMAS jasno strukturirano obliko obvezne okoljske izjave, je
poro~ilo transparentno. Pobude o okoljskem poro~anju so bile dane že leta 1997. Od leta 2002 je GRI neodvisna institucija, katere poslanstvo je razvoj in posredovanje mednarodno uporabnih smernic trajnostnega poro~anja. Standardi naj bi pri~eli z veljavo v letu 2008. Doslej veljavni standardi GRI naj bi bili kot osnova vklju~eni v nove ISO 26000.
Friend (2003, v Železnikar, 2005) ugotavlja, da je važno- ko-t na~ela ali mere uspešno-sti v o-ko-ljskih- po-ro-~ilih-podjetja opredeliti le nekaj klju~nih kazalnikov (KEPIs - Key Environmental Performance Indicators), ki najcelo-viteje predstavljajo poslovne cilje in poslanstvo podjetja za notranje in zunanje delni~arje ter so merljivi. Razvoj kazalnikov v ~asovnem obdobju jasno kaže izboljševanje, ki ga je podjetje doseglo. Klju~ni kazalniki okoljske dejavnosti omogo~ajo uveljavljanje položaja okoljske politike v podjetju, ker jasno opredelijo, spremljajo in sporo~ajo okoljske cilje in odgovornosti. Tako olajšajo vpeljavo celovitega sistema okoljskega ravnanja v podjetje, komuniciranje podjetja z zaposlenimi in javnostjo je lažje.
Pomembno je torej definirati cilje in mere uspešnosti s kazalniki u~inkovitosti. Temelj ekonomike je u~inkovi-tost. Merila so bila produktivnost, ekonomi~nost, rentabilnost itd. Ugotavljati je treba kazalnike konkuren~nosti, ki niso- le eko-no-mika, temve~ mno-go- ve~. Po-trebno- je torej sistemsko, interdisciplinarno ustvarjalno sodelovanje. Kaplan in Norton ( 2001) predlagata uravnoteženi sistem kazalniko-v in sicer:
■	finan~nih vidikov,
■	odnosov s strankami,
■	notranji vidik in
■	vidik zaposlenih.
Kaplan in No-rto-n (2001) z uravno-teženim sistemo-m kazalnikov postavlj ata ogrodje, s katerimi si je mo~ ogledati strategijo, uporabljeno za ustvarjanje vrednosti iz štirih zornih kotov. Vendar kje so kazalci in kazalniki ravnanja z okoljem? Ali so zanemarjeni? Kako odgovoriti na izzive glo-balizacije brez upo-števanja trajno-stnega razvo-ja in družbene odgovornosti? V slovenskem podjetniškem okolju se že nekaj strokovnjakov (posameznikov, iz institucij, podjetij) ukvarja z implementacijo zahtev standardov ravnanja z okoljem, vendar je raziskav s tega podro~ja zelo malo. Tovrstne raziskave naj bi bile namenjene osveš-~anju in zavedanju o pomenu uravnoteženega ravnanja z okoljem in kot priložnost za podjetja pri izboljšanju tržne konkuren~nosti, tako z ekonomskih kot vidikov družbene odgovornosti.
2 Metodologija
Predmet raziskovanja je celoviti poslovni proces organizacije v podjetju sodobnega konkuren~nega gospodarstva, s poudarkom na ravnanju z okoljem in uporabi standardov družine ISO 14000. Gre za raziskavo, kakšen pomen ima ravnanje z okoljem v lastni percepciji organizacije, percep-ciji odjemalca in širše družbene skupnosti in kateri naj bi bili kazalci in kazalniki ravnanj z okoljem v podjetjih, ki kažejo dejansko stanje o lastnostih okolja oziroma
razvoju na podro~ju ravnanja z okoljem. Aplikativni primer je izhajal iz naklju~nega vzorca 120 razli~nih slovenskih podjetij (http//www.gzs.si/register. Register podjetij (23.12.2006)), tako- tistih-, ko- si zavezanci za celo-vito- o-ko--ljevarstveno dovoljenje po direktivi IPPC, kot nosilcev certifikata SIST EN ISO 14001: 2005, kot tistih, ki delujejo skladno z EMAS. Rezultati vklju~ujejo odgovore 120 vrnjenih vprašalnikov.
2.1	Namen raziskave
Namen prispevka je raziskati in opredeliti najpomembnejše kazalnike, vplivne za uspešno-st in u~inko-vito-st ravnanja z okoljem v podjetjih s primerom slovenskih podjetij. Poudarek je na kazalcih in kazalnikih ravnanja z okoljem, kot rezultata okoljskega ravnanja, okoljske politike in strateškega usmerjanja k okoljskim ciljem ter stalnega in nenehnega usposabljanja in osveš~anja deležnikov, lastnikov, zaposlenih, odjemalcev in dobaviteljev ter širše družbene skupnosti.
2.2	Cilji raziskave
Cilj raziskave je bil postaviti in dokazati vlogo in pomen kazalcev in kazalnikov ravnanja z okoljem v poslovanju podjetja. Gre za upoštevanje ve~ in medstrokovnega razmišljanja s katerim je mo~ razumeti in obvladati ravnanje z okoljem v smislu trajnostnega razvoja. Ob predpostavki, da podjetje spoštuje in izpolnjuje okoljsko zakonodajo, sem analiti~no preverjal, kateri okoljski kazalci in kazalniki ter kakšni ukrepi pripo-mo-rejo- k stalnemu in neneh-ne-mu izboljševanju v smislu trajnostnega razvoja.
V raziskavi sem preverjal naslednje predpostavke:
■	merjenje skrbi za okolje v podjetjih je bolj deklarativno kot dejansko;
■	podjetja s podeljenim certifikatom ravnanja z okoljem so boljša v okoljskih kazalcih in kazalnikih ter uspešnosti ravnanja z okoljem kot podjetja brez certifikata.
2.3 Metoda raziskovanja
Raziskava je zasnovana kot kvalitativna študija primera, kot jo opredeljuje Sharan (1998) ter je bila izvedena v obdobju od leta 2007 do leta 2008.
2.3.1 Vzorec
Osnovne informacije o vzor~ni enoti (preu~evanem podjetju oz. organizaciji) in anketirancu (osebi, ki je izpolnjevala vprašalnik, v nadaljevanju tudi respondent), sem dobil na podlagi odgovorov na vprašanja iz prvega (osem vprašanj) in drugega sklopa (prvih pet vprašanj). Uvodoma navajam le odgovore, ki govorijo o glavnih zna~ilno-stih vzorca, kot so prikazani na slikah od 1 do 8.
Družba z omejeno odgovornostjo Delniška družba Zavodi Drugo
Samostojni podjetnik Oužba z neomejeno
odgovornostjo investicijska družba
Slika 1: Oblika podjetja
114,i
1 11,3
l5,2
^2,6 0,9
g36,b
28,7
10 20 30 Odstotek
40
storitvena
proizvodna
pretežno proizvodna
pretežno storitvena
9,1 9,1
30,0
O	20	40
Odstotek
Slika 2: Dejavnost podjetja
51,8
60
V raziskavi sem zajel 120 podjetij iz razli~nih dejavnosti. Najve~ podjetij je družb z omejeno odgovornostjo (36,5 %), delniških družb (28,7 %) ali zavodov (14,8 %). V manjši meri je vzorec zastopan s samostojnimi podjetniki, družbami z neomejeno odgovornostjo ali investicijskimi družbami, ostala podjetja (14,8 %) pa imajo drugo pravno obliko. Ve~ kot polovica podjetij (51,8 %) se ukvarja s storitveno dejavnostjo, tri desetine pa s proizvodnjo. Ostala podjetja so bodisi pretežno storitvena ali pa pretežno proizvodna.
nad 30 let
16 do 30 let
do 15 let
21,6
Slika 3: Starost podjetja
40,9
17,5
O 10 20 30 40 50 Odstotek
10 20 30 40 Odstotek
Slika 4: Število zaposlenih
Struktura vzorca glede na starost podjetja je slede~a: 40,9 % je starih nad 30 let, 21,6 % od 16-30 let in 37,5 % do 15 let. V raziskavo sem vklju~il predvsem velika podjetja. Tretjina podjetij ima nad 250 zaposlenih, 37,2 % od 51 do 250 zaposlenih, 14,2 % od 11 do 50 in 15% do 10 zaposlenih. V raziskavo so vklju~ena vsa navedena podjetja.
nad 50.000
€
25.001 dO 50.000 €
do 25.000 €
1 1			
		24,6	
			
50,7			
			
		24,6	
1			
20	40
Odstotek
60
Slika 5: Dodana vrednost na zaposlenega
nad 1.000.000 e
100.001 do 1.000.000 €
do 100.000
€
;!8,2
31
40,8
10
20 30 Odstotek
40
50
Slika 6: Cisti dobiček
Četrtina podjetij ustvarja dodano vrednost na zaposlenega do 25.000 €, polovica od 25.001 do 50.000 € in ~etrtina nad 50.000 €. Štiri desetine podjetij je v letu 2006 ustvarilo nad 1.000.000 € ~istega dobi~ka, 28,2 % od 100.001 do 1.000.000 in 31,0 % do 100.000 €.
v skladu s standardom BO 14001:2004
v skladu z veljavno zakonodajo RS
nima drugo
		
		20,2
13,7		
34
41,3
,9
O 10 20 30 40 50 Odstotek
Slika 7: Sistem ravnanja z okoljem
Certifikat IS014001:2004
Drugo
OkoljskI znak
Okoljevarstveno dovoljenje
] 1 1 1			
M 65,2			
			
24,2			
"16,1 14,5			
O 20 40 60 80 Odstotek
Slika 8: Vrsta okoljskega certifikata
Dobre štiri desetine (41,3 %) podjetij ima vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001:2004, 34,9 % podjetij ima v skladu z veljavno zakonodajo RS, 3,7 % pa ima druge sisteme. Petina podjetij navaja, da nima vzpostavljenega nobenega sistema z ravnanjem z okoljem. Med podjetji, ki imajo okoljski certifikat, jih ima nekaj manj kot dve tretjini (65,2 %) ISO 14001:2004, 6,1 % okoljski znak, 4,5 % okoljevarstveno dovoljenje in 24,2 % druge certificate (podatki za leto 2006).
2.3.2 Omejitve obravnavanja
Gre za kvalitativno študijo primera, kjer bom raziskovalne izide uporabil na primeru vrnjenih vprašalnikov.
V	prispevku bom predstavil le delne rezultate raziskave. Spoznanja, ki izhajajo iz izidov raziskave ne moremo posplošiti na vse oblike okoljskega managementa.
3 Izidi raziskave
3.1	Splošno
V	nadaljevanju so predstavljeni delni rezultati analize, ki sem jih naredil z namenom, da poiš~em najprimernejše kazalce in kazalnike ravnanja z okoljem v organizaciji na razli~nih podro~jih. V prispevku sem se osredoto~il na naslednji podro~ji:
■	voditeljstvo in
■	procesi.
S pomo~jo faktorske analize sem izbral najprimernejše kazalce, s katerimi sem sestavili kazalnike, ki predstavljajo povpre~ja vrednosti na izbranih kazalcih.
3.2	Voditeljstvo
V	nadaljevanju podajam primer voditeljstva in sklop vprašanj, merjenih na lestvici od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam), ki se nanaša na zna~ilnosti vodenja v organizaciji. Osredoto~il sem se na dva vidika voditeljstva: splošen vidik vodenja podjetja in vodenje v zvezi z ravnanjem z okoljem, pri tem predpostavljam, da sta ta dva vidika medsebojno povezana. S faktorsko analizo po metodi glavnih osi (ang. Principal Axis Factoring) in s pravokotno rotacijo (ang. Varimax) sem na podlagi 23 kazalcev izbral najprimernejše, za merjenje omenjenih
dimenzij voditeljstva: 3 za splošen vidik in 5 za vidik ravnanja z okoljem.
Faktorji
Slika 9: Diagram lastnih vred-nosti - vod-iteljstvo
Diagram na sliki 9 potrjuje, da lahko osem spremenljivk strnimo v dva faktorja. Z njima je mo~ pojasniti 72,1 % celotne variance spremenljivk, od tega po pravokotni rotaciji s prvim faktorjem 53,0 % in 19,1 % z drugim faktorjem..
V tabeli 1 so predstavljene faktorske uteži po pravokotni rotaciji. Faktorska struktura je zelo ~ista, saj ima vsak kazalec visoke vrednosti, uteži zgolj pri enem faktorju. Najboljši kazalci za kazalnik kakovosti vod-iteljstva z vid-ika ravnanja okolja so:
■	jasna vizija, strategija in cilji;
■	na~rtovanost, izvedba in izboljševanje ukrepov;
■	ugotavljanje u~inkovitosti in uspešnosti;
■	spodbujanje k dajanju pobud, iskanje novih priložnosti in rešitev v zvezi z okoljskimi problemi ter
■	seznanjanje z okoljskimi problemi.
Dimenzijo najbolj zaznamuje kazalec Ukrepi ravnanja z okoljem so na~rtovani, izved-eni, nad-zorovani in stalno izboljšani, ki ima najvišjo faktorsko utež. Vrednost Cronbachovega koeficienta zanesljivosti, s katerim meri-
Tabela 1: Voditeljstvo - faktorske uteži po pravokotni rotaciji
	Voditeljstvo na področju ravnanja z okoljem	Voditeljstvo na splošno
Ukrepi ravnanja z okoljem so načrtovani, izvedeni, nadzorovani in stalno izboljšani	0,86	0,14
Vodje ugotavljajo učinkovitost in uspešnost pcslovnih procesov z ravnanjem z okoljem	0,85	0,16
Vodje spodbujajo dajanje pobud, iskanje novih priložnosti ter rešitev pri reševanju okoljskih problemov	0,80	0,21
Vodje učinkovito seznanjajo zaposlene z okoljskimi problemi	0,78	0,25
Vodstvo organizacije ima jasno začrtano vizijo, strategijo in cilje v zvezi z ravnanjem z okoljem	0,70	0,20
Vodje spodbujajo in omogočajo samostojnost pri delu	0,19	0,95
Vodje prepoznavajo potrebo po organizacijskih spremembah in se prvi zavzemajo zanje	0,13	0,94
Vodje spodbujajo in omogoča zaposlenim sodelovanje pri sprejemanju odločitev	0,33	0,67
mo ustreznost merskega instrumenta, znaša 0,91, kar kaže na ustreznost izbora kazalcev.
Kazalnik Kakovosti voditeljstva na splošno sem dolo-~il z naslednjimi kazalci:
■	omogo~anje in spodbujanje samostojnosti pri delu;
■	omogo~anje in spodbujanje sodelovanja zaposlenih pri sprejemanju odlo~itev ter
■	prepoznavanje potrebe po organizacijskih spremembah.
Kazalec Vodje spodbujajo in omogo~a zaposlenim sodelovanje pri sprejemanju odlo~itev ima nižjo vrednost faktorske uteži in ima tako manjši prispevek k dimenziji. Vrednost Cronbachovega koeficienta znaša 0,9, torej so kazalci zanesljiv merski instrument za merjenje voditeljstva na splošno.
Na podlagi koeficientov zanesljivosti lahko izbrane kazalce uporabimo za izra~un kazalnikov, in sicer kot pov-
pre~je vrednosti vsakega od kazalcev, ki pripada k dolo~e-ni dimenziji, kot je prikazano v tabeli 2.
Podjetja so statisti~no zna~ilno ocenila Voditeljstvo na splošno z višjo povpre~no oceno (3,8) kot Voditeljstvo z vidika ravnanja z okoljem (3,3). Vrednost t preizkusa (ang. Paired Sample t Test) znaša 5,28 pri manj kot 1-odstotnem tveganju. Omenim še naj, da je vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta 0,4 (p<0,01), kar kaže na srednje mo~no pozitivno povezanost med dimenzijama. Podjetja, ki pozitivno ocenjujejo voditeljstvo na splošno, praviloma pozitivno ocenjujejo voditeljstvo na podro~ju ravnanja z okoljem.
3.3 Procesi
Organizacije na~rtujejo, izvajajo in kontrolirajo procese, da bi zadovoljile pri~akovanja in zahteve odjemalcev in
Tabela 2: Opisne statistike kazalcev in dimenzij voditeljstva
	N	Minimum	Maksimum	Aritmetična sredina	Standardni odklon
Ukrepi ravnanja z okoljem so načrtovani, izvedeni, nadzorovani in stalno izboljšani	110	1	5	3,35	1,21
Vodje ugotavljajo učinkovitost in uspešnost poslovnih procesov z ravnanjem z okoljem	110	1	5	3,16	1,12
Vodje spodbujajo dajanje pobud, iskanje novih priložnosti ter rešitev pri reševanju okoljskih problemov	110	1	5	3,22	1,14
Vodje učinkovito seznmjajo zaposlene z okoljskimi problemi	110	1	5	3,18	1,11
Vodstvo organizacije ima jasno začrtano vizijo, strategijo in cilje v zvezi z ravnanjem z okoljem	112	1	5	3,71	1,13
Voditeljstvo na področju ravnanja z okoljem	113	1	5	3,33	0,98
Vodje spodbujajo in omogočajo samostojnost pri delu	101	1	5	3,89	0,88
Vodje prepoznavajo potrebo po organizacijskih spremembah in se prvi zavzemajo zanje	110	1	5	3,91	0,86
Vodje spodbujajo in omogoča zaposlenim sodelovanje pri sprejemanju odločitev	111	1	7	3,65	1,01
Voditeljstvo na splošno	111	1	5	3,81	0,83
Tabela 3: Ali imate oddelek za ravnanje z okoljem?
	Odstotek
Nima oddelka za ravnanje z okoljem.	75,4
Oddelek za ravnanje z okoljem v okviru druge funkcije.	14,0
Samostojni oddelek za ravnanje z okoljem.	10,5
Skupaj	100
Tabela 4: Oseba, zadolžena za analizo poslovnih procesov in ravnanja z okoljem, glede na to ali ima podjetje oddelek za ravnanje z okoljem ali ne
		Organizacija ima oddelek za ravnanje z okoljem?		Skupaj
		da	ne	
Kdo se v vašem pocyetju ukvarja z analizo poslovnih procesov in ravnanja z okoljem?	Brez odgovora.	7,1%	31,4%	25,4%
	Nihče.		12,8%	9,6%
	Vodikii.	25,0%	33,7%	31,6%
	Drugi oddelki.	25,0%	12,8%	15,8%
	Oddelek za ravnanje z okoljem.	35,7%	2,3%	10,5%
	Drugo.	7,1%	7,0%	7,0%
Skupaj %		100,0%	100,0%	100,0%
Skupaj N		28	86	114
drugih udeležencev ter zanj ustvarjale ve~jo vrednost. Obvladovanje delovanja sistema ravnanja z okoljem je sestavni del poslovnih procesov v organizaciji, ki skrbi za trajnostni razvoj. Zanimali so me procesi v zvezi z ravnanjem z okoljem, ki sem jih preverjal z naslednjimi kazalci, ki jih prikazuje tabela 3:
Tri ~etrtine podjetij nima oddelka za ravnanje z okoljem, 14 % ima oddelek v okviru neke druge funkcije, 10,5 % pa jih ima samostojni oddelek, kot je prikazano v tabeli 3. Rezultat kaže na odnos voditeljstva do organiziranosti oddelka za ravnanje z okoljem. V nekaterih podjetjih je ravnanje z okoljem pogodbeno urejeno z zunanjimi svetovalci za podro~je okolja.
Podrobnejši vpogled v stanje, kdo v podjetju opravlja analizo poslovnih procesov in ravnanja z okoljem, glede na to ali ima podjetje oddelek za ravnanje z okoljem, nam daje tabela 4. Četrtina podjetij ni želela/znala odgovoriti na vprašanje, kdo se ukvarja s tovrstno analizo, ve~ina med njimi so podjetja, ki nimajo samostojnega oddelka
za ravnaje z okoljem. Zanimivo je, da analizo poslovnih procesov in ravnanja z okoljem med podjetji, ki imajo oddelek za ravnanje z okoljem, opravlja oddelek za ravnanje z okoljem le v 35,7 %. V tretjini podjetij, ki tega oddelka nimajo, pa analizo opravlja vodilni kader. Res je, da poznavanje procesov z vidika ravnanja z okoljem ni odvisno samo od oddelka za ravnanje z okoljem, temve~ od odgovornosti in pristojnosti ter metod dela v posameznem podjetju; analize procesov izvajajo odgovorni za posamezne procese, ekolog je lahko ~lan tima.
Tabela 5 kaže pogostost spremljanja u~inkovitosti ravnanja z okoljem. Petina podjetij sploh ne spremlja u~inko-vitosti ravnanja z okoljem, 27,0 % podjetij spremlja letno, 16,5 % polletno, 9,6 % trimese~no, 19,1 % mese~no in le 7 % tedensko ali pogosteje.
Tabela 6 na delež vrste spremljanja kazalcev ravnanja z okoljem. Najve~ podjetij ugotavlja kazalec odpadkov in snovnega toka (60 %), polovica podjetij vodo, štiri desetine hrup, energijo in promet ter zrak in 27,8 % tla.
Tabela 5: Kako pogosto spremljate učinkovitost ravnanja z okoljem?
	Odstotek
Sploh ne.	20,9
Letno.	27,0
Polletno.	16,5
Trimesečno.	9,6
Mesečno.	19,1
Vsaj tedensko.	7,0
Skupaj	100
Tabela 6: Koliko kazalcev- rav-nanja z okoljem ugotav-ljate?
	Odstotek %
Odpadki in snovni tok.	60,0
Voda.	50,4
Hrup.	40,9
Energija in promet.	40,9
Zrak.	40,0
Ha.	27,8
Nobenega.	27,0
Naravni viri.	24,3
Narava.	15,7
Elektromagnetna sevanja.	9,6
Drugo.	3,5
Naravne vire spremlja 24,3 % pi-djetij, naravi- 15,7 %, elektri-magnetna sevanja 9,6 % in druge kazalce 3,5 % pi-djetij. Kar 27 % pi-djetij pa ne spremlja ni-benega i-d kazalcev in kazalniki-v ravnanja z i-ki-ljem.
Lestvice vseh zgi-raj predstavljenih indikati-rjev sem transfi-rmiral na vredni-sti i-d 1 i-d 5, razen v primeru, ~e i-rganizacija ne ugi-tavlja ni-benega kazalnika (v tem primeru je najnižja vredni-st 0). Nati- sem in i-bliki-val kazalnik - pri-cesi, ki je pi-vpre~je kazalcev. Zaradi di-kaj nizkih ki-relacij med indikati-rji je merski instrument manj zanesljiv, vredni-st Cri-nbachi-vega ki-eficienta namre~ znaša le 0,56.
Tabela 7 prikazuje i-pisne statistike kazalec in dimenzije za pri-cese. Vredni-st kazalnika Pri-cesi je pi-d srednji-vredni-stji-, kar kaže na ti-, da pi-djetja ve~ini-ma še nima-ji- vpeljanih pri-cesi-v za ravnanje z i-ki-ljem.
Pi-gi-sti-st spremljanja i-ki-ljskega deli-vanja je i-dvi-sna i-d vrste dejavni-sti in s tem vplivi-v na i-ki-lje, umeš-~eni-sti pi-djetja v pri-sti-r, zahtev i-ki-ljske zaki-ni-daje ter veliki-sti pi-djetja. Sama ~asi-vna dinamika, brez pi-znava-nja prej naštetih dejstev, ne daje realnega rezultata. Vrsta, in s tem števili- kazalcev, je i-dvisna i-d vrste dejavni-sti, zati- si- pravili-ma kazalci v pri-izvi-dni dejavni-sti bistveni- druga~ni i-d sti-ritvene dejavni-sti. Pi-eni-stavljena upi-raba števila kazalcev izkrivi dejanski- i-bvladi-vanje i-ki-ljskega deli-vanja pri-cesi-v. Zati- je pi-membni- nadaljnje preu~evanje i-ki-ljskega ravnanja.
Pi-vpre~na vredni-st kazalniki-v Voditeljstv-o glede rav-nanja z okoljem je statisti~ni- zna~ilni- pri manj ki-t 1-i-dsti-tnem tveganju, višja i-d pi-vpre~ne vredni-sti kazalnika Procesi na podro~ju rav-nanja z okoljem.
4 Razprava
Iz rezultati-v raziskave sem prišel di- slede~ih ugi-ti-vitev: Skrb za i-ki-lje na deklarativni ravni se i-draža v vi-di-teljstvu in po-litiki, strategiji in o-rganizacijski kulturi na pi-dri-~ju ravnanja z i-ki-ljem, medtem ki- se dejanska skrb udejanja v pri-cesih, pi-vezanih s tem pi-dri-~jem. S t testi-m dvi-jic preverimi- ali je pi-vpre~na vredni-st kazalnika Procesi na podro~ju rav-nanja z okoljem statisti~ni-zna~ilni- nižja i-d kazalniki-v Voditeljstv-o glede rav-nanja z okoljem napodro~ju rav-nanja z okoljem, ki-t je prikazani-v tabeli 8.
Na pi-dri-~ju i-ki-ljskega managementa predlagam za izbi-ljšanje pi-sli-vanja v i-bravnavanem pi-djetju naslednje kratki-ri-~ne in di-lgi-ri-~ne ukrepe:
■	Management naj v pi-sli-vanje pi-djetja vgradi i-ki-lj-ski- ravnanje ki-t sestavni del pi-sli-vanja.
■	Ugi-ti-viti je pi-trebni- najustreznejši- in i-ptimalni-veliko-st po-sameznih- o-ko-ljskih- kazalcev in kazalniko-v ravnanja z i-ki-ljem glede na dejavni-sti in veliki-st pi-djetja.
■	Časi-vni- dinamiki- spremljanja i-ki-ljskih kazalcev in kazalniki-v ravnanja z i-ki-ljem je pi-trebni- i-b upi-šte-vanju i-ki-ljske zaki-ni-daje prilagi-diti dejavni-sti in veliki-sti ter vplivi-m pi-djetja na i-ki-lje.
■	Nenehni- je treba razvijati primerne i-ki-ljske vredni--te, znanje in veš~ine pri vseh zapi-slenih si-delavcih glede na njihi-vi- funkciji-.
Za di-bri- u~inki-viti-st i-ki-ljskega ravnanja je bistvenega pi-mena ustrezni- vi-diteljstvi- v pi-djetju in urejeni
Tabela 7: Procesi - opisne statistike kazalcev- in dimenzije
	N	Minimum	Maksimmn	Aritmetična sredina	Standardni odklon
Ali imate oddelek za ravnanje z okoljem?	114	1	5	1,7	1,3
Kako pogosto spremljate učinkovitost ravnanja z okoljem?	115	1	5	2,5	1,2
Koliko keizalnikov z okoljem ugotavljate?	115	0	4,5	1,6	1,4
Procesi	115	0,5	4,8	1,9	1,0
Tabela 8: Opisne statistike kazalnikov
		Aritmetična sredina	N	Standardni odklon	t	P
Dvojical	Voditeljstvo na področju ravnanja z okoljem	3,33	113	0,98	15,498	0
	Procesi	1,92	113	0,96		
medsebojni odnosi. Prijetno vzdušje, s katerim je omogo-~ena sproš~ena aktivnost, zadovoljstvo z delom in sodelovanjem, je sestavina uspešnosti. Zaposlene je potrebno za spremembe znati tudi motivirati. Odpor pri uvajanju DS je bil na za~etku velik, tudi zato, ker ljudem nismo znali pravilno prikazati smisla tega procesa, nismo jih znali motivirati skozi pozitivne vidike timskega dela.
Težave so bile tudi zaradi tega, ker je glede na dejavnost, izobrazbena struktura zaposlenih precej nizka in je tako potrebno veliko ve~ ~asa in pozornosti nameniti njihovemu dodatnemu izobraževanju in usposabljanju ter odpor spremeniti v nekaj, kar bo v korist podjetja in sodelavcev v njem. Management znanja je v našem primeru prepoznan kot solidna podlaga za nadaljevanje tega procesa.
Literatura in viri
Epstein, M.J. & Marie-Josee, R. (1998). Managing Corporate Environmental Performance: A Multinational Perspective. Fontainbleau: INSEAd. Friend, G. (2003). Making Better Business Decisions. Truth and Transparency: The Why and How Behind World-Class Corporate Environmental Reporting. B.k.: GreenŽwork. Kaplan, R & Norton, D. (2001). Strateško usmerjena organizacija: praktična uporaba uravnoteženega sistema kazalnikov v novem poslovnem okolju. Ljubljana: GV Založba. Kralj, J. (1999). Politika okolju prijaznega podjetja: zasnova traj-
nostnega razvoja. Organizacija, 32 (1): 5-8. Lipo-vec, F. (1986). Razv-i-t-a t-eori-ja organi-zaci-je. Maribo-r: Zalo-žba
obzorja Maribor. Piskar, F.( 2003). Učinki pridobitve certifikata kakovosti slovesn-kih podjetij in nadaljevanje njihovih prizadevanj na področ-
ju- kakov-ost-i-. Univerza v Ljubljani. Eko-no-mska fakulteta Ljubljana.
Rozman, R. et al. (1993): Management .Ljubljana: Gospodarski
vestnik.
Rozman, R.(2002). Preučevanje usklajevanja povezanih gospo-d-arski-h zd-ru-žb-: pred-met- organi-zaci-jske ali- ekonomske znanosti. Organizacija, 35(6): str. 382-385. Savic, N., Pipan K. K. & Guncar, U. (2007). Poslovati odlično z
uporabo Modlea odličnosti EFQM. Ljubljana. JAPTI. Sharan, M.B. (1998). Qualitative research and case study applications in education. San Francisco: Jossey-Bass Publishers. SIST EN ISO 9001: 2000 (2000). Sistemi vodenja kakovosti
-	Zahteve. Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. SIST EN ISO 14001: 2005 (2005). Sistemi ravnanja z okoljem
-	Zahteve z navodili za uporabo: Ljubljana: Slovenski inštitut za stand-ard-izacijo-.
SIST ISO 14004: 1996.(1996) Sistemi ravnanja z okoljem - Splošne smernice o načelih, sistemih in podpornih tehnikah. Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. Turk, I. (2002). Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. Železnikar, Š. (2006). Vpliv ravnanja z okoljem na finančno uspešnost podjetij - primerjalna analiza dveh podjetij. Diplomsko d-elo-. Ljubljana: UL Eko-no-mska fakulteta.
Davorin Kralj je magistriral na Fakulteti za organizacijske vede Kranj in na Ekonomsko - poslovni fakulteti Univerze v Mariboru s podro~ja organizacijskih in poslovodnih ved. V polnem delovnem razmerju je zaposlen v svetovalnem podjetju, kjer svetuje v podjetjih na podro~ju organizacije, okoljskega ravnanja in trajnostnega razvoja. Njegovo delo obsega ve~ kot 200 bibliografskih enot: znanstvene in strokovne ~lanke, predavanja na znanstvenih in strokovnih konferencah. Je avtor ve~ patentov na podro~ju trajnostnega upravljanja in dobitnik priznanj za okoljske inovacije.