Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 3 fl. po posti, sicer 1 fi. 30 kr. Teěaj XII. Ljubljani v sredo 22. novembra 54. List 9 S Domače skusnje z velikim korenjem t Gosp. novomeški proštJ.Arko naznanjajokm. družbi, da se je to korenje pri njih slabo skazalo, » da je ker ni bilo debelje od navadnega; pravijo bilo to morebiti napačoo, ker zemlja na vertu je bila premastna, in da bolje obneslo. se bilo na polji gotovo nas je krompir zapustil, ajda pa je tudi negotova. Al izgovorov je bilo na kupe; — eni so rekli: imamo premalo zemlje, drugi: pri nas ni zemlja zato, tretji : turšica ni dobra itd. Letošnjo pomlad pa, ko je skorej vsakdo žito kupoval, so se prepričali, kako dobra da je turšica, ker dá naj več tečne in zdrave moke. Ker so bile pomlad vse semena grozno drage, ou o i uaoi nujviji/ /i ci uiajiiuť majvaiju *u- Gosp. mengiški fajmošter Kuralt so na znanje liko turšice za seme kupili, da jo je vsak precej so korenje to vsejali na dobro obděláni velik kos njive nasadil. Prav lepo je na vsaki zemlji • 1 • 1 • 1 • A jk 1 JÊ o ^ .i 1 • 11 1 i#i v 1 i • i» 1 ti so si naši kmetje za majhne krajcarje to dali da njivi; nekteri kořeni so bili 16, 17 do 18 pavcov rastla, in tudi dobro obrodila, pa še bolje bi bila, dolgi in so tehtali poldrugi funt in še čez. Ker je ko bi je nenavadna zgodnja slana ne bila posmodila. nekako terdljato, se mora dalje časa kuhati. Dru Ker smo zdaj prepričani da turšica je zina mu oponaša, da je prebelo in ne tako sto sredstvo, ktero nas v sedanjih letinah lakote bodo pa tudi naši kmetje okusno, kakor domače. Ker na barvi ni nic ležeče, obvarovati zamore, zato jo in ker terdljato meso je morebiti lastnost leto sicer bi mogli tudi repi očitati: zakaj ni rumena, zanaprej, kakor se pogovarjajo, še veliko več nasadili. Ker se dá med turšico veliko fižola, buč in pridelati, in ker se na snjega leta, se ne sme po per v i skusnji vijo gosp. fajmošter ni dobro. to korenje ze obsoditi pra- , da Iz Novigrada fCastelnuovo ) v Istrii) piše v • v -m a v. m ^h v» -m T f 1 // 1 se drugih sadežev s pridom vsaki zemlji dobro obnaša, je zares vsega pripo ročevanja vredna. Iz moravške fare. Lavrač. gosp. Božić sledeče: „Bra vsi v „No vica h" od ve iikegs, korenja, sem se potrudil ga mervico iz Lju o —; 7 _------i--------------------- bljane dobiti. Enmalo prepozno sem ga přejel; Gespodarske novice in stařice vendar sena ga vsejal na vert v globoko dobro zemljo. Čeravno je suša celo poletje velika bila, je vendar ta priporočila v red ni, o ku sni sad tako libri ial. izrastel, da je več korenov 5 ki vagajo cez 5 in da sem ga na majhnem prostoru veliko pride- velno Nekaj sem ga za seme obderžal in ga bom (Plevel pa občine ali soseskeNa Vrirtem berškem so se kmetovavci po pogodbah zavezali popolnoma iztrebiti plevél na polji. Rož nega cveta bo šel vsak župan po polji svoje občine in bo pregledal vse njive; kodar bo zapazil ple 5 bo veleval vsakemu gospodarju, naj jo opleve; po okolici razdelil hvaležni za ta novi sad" ? nadjam se, da bojo kmetje nasi če ne, se bo storilo tona Iz njegove stroske. Tudi na mejah ali grivah in na gnojnih kupih se bo moralo to opravljati, ker se plevél odtod zanaša ne lena bii gosp To plic na Dolenskem nam je naznanil žnjo njivo, temuč tudi po vetru deleč okoli. sledeče: „Seme debelega korenja y ki smo ga od slavne c. k. kmetijske družbe přejeli, kar koli hočejo posejali smo 7. aprila na močno gnojeno zemljo, po svetu kmetovavci. Kaj bojo rekli naši kmetje k taki marljivosti? Naj rekó vidijo saj, kako skerbni so ? Kmali je iz zemlje prigomezljalo, dasiravno je bilo vreme silo suho. Komaj pa se je iz tal prikazalo, d avn e j {Koristnost sov ali eukov.) V Berolinu so ne ustřelili cuka; kosomu želodecpřeřezali je so se ga lotíle nadležne gliste (silo veliki červi), bil vès nabasan — od merčesov in med temi 75 go in so nam ga veliko požerle. Pri vsem tem je bilo senc tistega metulja, ki je borovcom tako škodljiv, korenje še vse pregosto. Treba ga je bilo še Pa tudi poljskih in gojzdnih miš polové sove ve Prijatli! ali je tedaj pametno, da ubijate liko. marsikaj izpukati. Ostalo je veselo rastlo tje do kresa. Po krešu jelo je nekama hirati in zastajati. sove? še bolj pa: ali ni gerdo in nehvaležno Bila mu Je zemlja preplitvo izorana. 9 da ubito sovo pribijate na hlevne vrata, kakor mertvico s koreninami ni moglo, in se je jelo to- hudodelnika na vislice! Res je, da vélike sove raj kviško spenjati. Po cei pavec je ga gledalo iz pohrustajo kakega tiča — ali ta škoda ni v nobeni zemlje. Par dní pred s. Martinom ga izkopljemo. primeri s koristnostjo, po kteri so sove v prid 5 kaže, da ga prava V debelosti sicer navadnega ni prekosilo; preko- polju in gojzdom. Kdor ima sovo na vratah nabito silo je ga pa v dolgosti. Tudi korenjevec je bil sam sebi pečat daje in ga svetu vse večji od korenjevca navadnega korenja. Bivši pamet še ni doletela! mlado je bilo boljšega okusa memo drugega ko- (50 let star krompir.) Ko so na vertu neke renja; zdaj ko je dorastlo, je skor slabejšega. križanske gosposke staro zidovje odkopali, so za "-",»"5 ~----1 ------v 5 "" Vse lepse korene srno za seme prihranili" Domaće turšico deli na krompir, ki so ga mogli okoli leta 1790 križanski gospodje, ki so tačas bežali, ondi posprav Ijenega imeli. Odzunaj je bil ta krompir popolnoma lep viditi, od znotraj pa je bil gola bela moka (štirka), Skušnja je naj bolji učenik. Večkrat so bili ki je bila kakor v mošnjo spravljena; živina jo je nasi kmetje opominov 5 naj bi turšico sadili, ker rada snedla. 370 Starogodovinski pomenki imenih rek Save i Sore 5 Drave, Mure, Anasa Ra&lozil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Drieta, Dérnik, Drevaoja, Drava, Dravina. Tur ja itd« Vse pomenijo v i z vi rn em pomenu vodo reko, v prenesene m bika. Iz dar je postalo novoindiško tar, slovensko tér« tar v Ze v spisu imena rek: Save tor, tur, tarnan, der Wasserrasen, slovenski V - " t- « ■ , »UI , i/ u a , v a ■ u a U , UDi »v assci 1 «DCU , B1UVCUPM Noriku io Noreji" smo rekli, da darn, dern, zato Der no v, ves na razvalinah starega 9 ?? Drave, Mure in Anasa pomenijo bika, Nevioduna Ne vođina. govedo, kravo. Mi smo v tem ta predmet bolje pre tehtovali in se tudi resnice bolje prepričali. Povedali smo že, da Ne vod dunum, to pomeni, kar Deri ■p j —. Znano je stariuoslovcem, da ne samo stari Indi, gelegene Stadt, od indiškega glagola niv, to je. teči temoč tudi drugi narodi so vodo imeli za pervino (Grund- gerski vaœ , latinski no, navo, zato na vis, Wasser stofř) vse roditve. fahrzeug, staronemški Naw, zato der Naufuhrer, * polatinceno Ne-die am Wasser ? V indiških pagodah oznanuje to vero Varuna, venski N k bog vod, deržeč v roki lingam i , slo in torej imé rećice Neviji blizo Kamnika na Kranskem, češki Znaminje (symbol) vode in roditve pa sta bila serzeng d. das Was bik in konj 2 zato voda, bik in konj 3 Netz. Eoako analogijo nahajamo tudi v imajo nemškem jezika, n. pr. : Netz in ben et » enako poznamljenje. V indiškem jeziku se voda veli S od sanskritskega S bik pa ape n. S tim pozoamljenjem se zlaga sta- gotovo tudi latinsko ret > Sag latinski voda. in ap, roslovenska beseda vapa kot digama přišel pred a voda, kjer je glasnik v in japa = bik (znana t i, rieki Ne vod slovenska beseda med štajerskim! Slovenci kraj ogerske naravnost vod itd od osœ y indiški ri, slovenski 5 * S nemskí Rh t Net i pomeni torej zagorskimi dje, in s timi poznamkami zlaga Horvati), kjer je se slovenski sak in m in horvatske meje in med čerka j pretpostavljena za digamo. Primeri ozek in od m nemški M , prav za prav m latinski m sanskritski vozek, ila in jíl a. V in se v slovenskem jeziku r primeri način izgovarjanja meresec in morjesec. rada spremenjavata, n. pr. : zaječ iu za v ec, der Hase. Bik se tudi velí v indiskem jezika versa, in Za digamo pred samogiasniki pa se izkljućivo rabijata. glagol vrš, tema te besede porueui: namočiti, irri- Sem v se spada egiptiško poznamljenje a pis, staro- gare, slovenski peršiti. italska beseda a pa, kar je vodo pomenilo, kakor to Bi vol pomeni v indiskem kàsara, in kâsara priime iz vode rojene Venere A pi as pričuje 4), po ktere pomeni tudi jezero. Sem še spada indiško poznam- u te, bik. V celtiškem jezika adde pomeni veži je via apia ime dobila. Iz staroitaiske besede ljenje ukš, namočiti, in uk.šan, Ochs, uda - . - . « m r« - - - _ _____ _ . _ _ ker kakor Fe ude &pa je pozneje latinska aqua postala £tus pričuje, so nektere italske plemena p rabljale na- gospod. Malo pozneje bodemo čuli, da tudi poznam mesto qu n. p > pid za quid, in pidpid namesto ljenja: princeps in taurus sta v starihjezicih enako quid quid. Iz a pa oštroumni mitolog Nork izpeljuje a cca in po predpostavljenim digamom v (Dalje sledi.) vacca 5 To enakost nahajamo v parziškem jeziku, kjer se Ized rr ■5 enius) vode veli Aban, in bik sveta Abu dad. Drugo poznamljenje za bika v indiškem jeziku nahajamo Darma, Derma, novoindiški tar. Sanskritisti in tudi jaz sem dosihmal imel za tema besede Darma glagol dhru, dhar deržati, ali > ker 9 kakor bodemo vidiii, vse druge poznamljenja za pomen bika imajo svoj tema v besedah, ktere teči vodo pomenijo 9 je tudi brez dvombe tema za besedo darma tedaj Derma Slovstvine řečí. Od glagolov doveršivnih. Spisal J. Navrati I. (Dalje.) Kaj nas pa naj bolj moti pri tem? Bojé to, da štejemo glagole nemške, ki imajo spred kakšen predlog: ab-, an » auf ? ver- ? zer y ont itd. glagol dru, teči. Iz indiške besede darma, derma je moti misel, u« postala slovenska darva—derva, po metatezi dr a va, jej raz-, od-, po preradi le za doveršivne; ravno tako nas da mora biti tudi pred glagolom našim vse- d r e va , dalje slovenske besede tarma, terma, tarba terba in po nnetatezi treba. Da so si glasniki m, 9 9 9 za itd. 9 V 9 v slovanském jeziku sorodni in se pogostoma spre . Zato slo 6 menjajo, učijo naši naj veči jezikoslovci venski narod izgovarja tarmast, ter mast, terbast in terjav. če ima glagol nemški pred seboj: ver-, zer-(reissen), ab-(senden), be-(zengen itd. To je velika zmota. Res, da pravi Nemca včasih tišti predlog le doveršeno djanje, p.: wiirgen, daviti, er-wurgen, zadaviti, zato pane bo z glagolom ar wúr- gen, n. vpr, : „was machst du?a noben Nemec odgo Kakor že v sanskritu beseda darma, derma 9 po voril: „ich erwiïrge, ampak „ich wiirge iha. Ali z 39 mnogimi drugimi (zloženimi) J9 glagoli odgovarja on tudi meni bika in pa lex, aequitas, sacrificium, tako na. vprašanje: kaj delaš? kaj se godi? Oadaj so mu tedaj po pomembi tudi nedoveršivni. „Was machst tuđi v slovenskem terba, treba, bika in zertvo ker je bik služi! za žertvo božanstvom. Zato učeni Grimm pravo terdi, ko pravi, da slovanska beseda tur ni samo poznamljenje za bika, temoč tudi „ein Aus- ëben die Knechte in den Wald ab du? Ich zerreisse das Tuch", ter gam (ne: razte r gam, pa tudi raztergujem ni ravno treba; ich sende a druck der sittlichen Gewalt". Sorodna v pomenu je noriška tyr, ktera ne pomeni samo bika, temoč tudi fama, gloria. Sedaj si lehko razjasnujemo pomen rek in rečic slovenskih: Dramlje, Draga, Tragiš, Trages posil jam » od- pravljam, ne: pošljem „odpravim", pa tudi ne kakor so pisali že nekteri odpošiljam ali celo od pošljem; wenn ich die Knechte einmal absende, dann folge auch 5? ihnen nach, to bi pa bilo: kedar jih pošljem, od V. fig. 81. > pravim 2 2 Nikl as Miiller „Kunst der Hindu" Tab. vravQov dia ró yóvifiov rov vâatog zó ex rov aodeivu Nemca je: „er bezeaget eben jetzt a pise Eustath. ad Odvss. I. 25. str. 13. lin. 50. edit. Basil. ) 0 besedi 55 konj :cc ■ ■■ izpeljevanje priobcili. kobila". bodemo drugokrat etimologisko 2 Ovid i „Am." 660. Ime bodriškega polabsko-slovenskega kneza U do toraj pomeni to, kar Samo, Dervan, kteri slednji je bil vojvoda Pis. slati*4. Doloôni napo-šij em Sorbov (glej Fredegar cap. 68.) ..po- pa iz pozabljenega Poslati iz 55 klon bi bil po naše šljem (šiju), po-šiju f> Nork „Populâre Mythol." IX. Th. 69. Mik los i č „Lautlehre". (ab ein 5 zu-senden.) To nam kaže, da nam ne pomenja Glej Pis. včasih predlog nie drugega kot do verš en o s t. Kakor smo pa brali zadnje leta dostikrat brez potrebe od poslati, do po 371 ravno to kar: er zeugt (gibt Zeugenschaft) eben jetzt", hiša ee kam drugam postavila, in ee tam dvoje ali troje to je (on) prie a, pricuje, ne popři ca. » Er be kosatih drevei zasadilo ki v eoaki nesreći mnogo dankt sich eben jetzt bei ih®", to je, er dankt ihm eben pripomogle. Neizrecena koristnost drevja se je pač ta jetzt. Ogr. Slovenec, tadi civ. Hervat pravi: (on) mu bart očitno pokazala. Po versti je tu 5 hiš v strašno hvali, „er dankt ihm, bedankt sich i hvali ga * » er bobnecem plamenu bilo, blizo zad so 3 z mervo napol lobt ihn". — Po nemški je oboje prav : „ích suché mei- njeni skedni stali in se zdaj stejé. Kako so jih nek ljudjé nen Bruder und kann ihn nicht finden", ali pa: „ích su- odtéli? Z vodo jih niso mogli polivali, ker je ni bilo che meinen Brader auf, und kann ihn nicht íiuden (auf- Drevj pred skednji rastlo, ki je zdaj po eni strani finden); v Adelg. Po slovenski bi pa morali obakrat zlo poskodovano, vendar je tukaj lepih dnarjev vredno bilo Kdaj pa bo lipa, divji kostanj ali kako drugo dřevo v sredi vasi zrastlo? *). Vsadili ga morda kdo reci iščem (ne po iščem) brata, pa ga ne morem po is kati ali najti. „Er klagt so eben", ali pa: er beklagt sich so eben, dass es ihm sćhlecht geht", po utegne; al kakošna se bo potlej ž njim godila? je vse naše oboje: ravno se toži (ne: potoži), da se mu slabo drugo vprašanje. Zakaj po nekterih okolicah ima pe- godí. — Trubar je pisal tudi: doIpoklekniti, dolsesti, klenska kača svoje najemnike, kterih posebno veselje je, niederknien, niedersetzen; gorvstati, aufstehen itd. vsako zasajeno drevesce pokvariti in ugonobiti! Na Bio da si govori vsak terdi Slovenec vstati (iz 5? vz", starosl. auf , pa iz 55 poklekniti stati". sesti, Iz teh kah je domoljubni gospodar Jer ne j K mu izgledov se vidi, da ni treba nam za pravi sed. c. gla pustil slava lepi kos svojega zemljiša prostovoljno šoli pre- 9 naj se vert za sadjorejo napravil. Učitelj se neu golu koreninskemu predloga pritikati vselej, kedar in je z vertom jako trudil; ucenci so, ko mravlj kakor je v nemškem. Če ga pa hoćemo ali mora- trudljivo sadne peške znašali, sadili in drevesca čepili mo včasih imeti v določnem n. pravega sed č., in so tudi v šoli pokazali, da niso makove gla Al preobleči ga moramo vselej: popričujem, potožu- neka peklenska duša se prikrade na vert, in nedolžne j e m se, zdaj). zaderžujem, zahvaljujem se (ravno drevesca poholomasti, in trud verlega učitelj in marlji Nemcu ni treba oblike glagolove spremenjavati, vih ucencov nedolžno veselje je preč kar predlog pritakne, pa je; mi jo pa moramo. Soper kteri so sko trebo verta to pravilo so se pregresili tedaj pisavci vali: zader ž ati se, po nemškem: sich ver halten, sich okrog razsirjevale Kmetijska podružnica v Ložu kaj živo spozna po- kjer bi se drevesca požlahnovale in potem ; — ker ga pa ona ne more s kitaj- auffiihren 2) ; poznati koga (Jemand kennen) name- ekim zidom zapaziti, puša vse pri starem, raje, kot da «to zdaj pozabljenega (Cehom pa Poljakom, Slov. pa še dobro znanega „znati koga" 3); tudi ogr prazno slamo mlatila. In kdo ji more to očitati do Tako zaničljivo djanje, ki je lehudobnemu zveržku pade (se) mi, (es ge-fâllt mir, namesto: dopada se mi, človeštva lastno, se žalibog! semtertje pogostoma po-kakor govoré semtertje beli Kranjci z drugimi Jugoslo- navija. Io kaj si hudobnež kaj vesti delà, kadar sliši vani vred bolje po slov.: po volji mi je, — mi se vlastníka britko tožiti zavolj pokončanih drevesc godi); to iznese (namesto: iznaša) pet petic ; z a u- da n©j On se skrivaj še smeja, kot da bi bil junaško pati, ver-trauen (ogr. Slov. u pati (se) v koga; Pač delo storil, in ne pomisli da bota dva roda, ki ju še pomeniti namesto pomenjati (bedeuten), kakor govore ni na svetu, zavolj jima storjenih kervic njegova tožnika. se nekje na Koroškem); sprevidim, ich sehe ein (il. Ljube 5? Novice" svetujte nam kakosen lek ki uvidjam); zasluži (n. zaslužuje ali morda bolje: vre- pomaga, zoper tolikanj škodljivo hudobijo. Ve bi den je = dignus est) pohvaljen biti. Sam spada tadi: nam dobre šole in poduk ljudstva priporo kaj počnete? ki se pa sliši (namesto: kaj počenjate cevati. Al cloveški rod volj hrane in kurj sadnih ali počinjate le v nekih krajih, ne povsod; stoji, das besteht, itd. 4). (Dalje sledi.) to ob- dreves in lesa po nekterih krajih že zdaj živo potřebuje preden pa dobre šole s podukom tej ostudni hadobii ci f sto do korenine pridejo se d roda lahko v prah Novičar iz austrijanskih lz Kriine gore na Notrajnskem 12. listop. družbi tako škodij zdrobita. Ta hadobija izvira iz grozno pokvarjenega in brezvestnega serca, in je v nekterih krajih cloveški i da ni.izreci. Zdravilo zoper to (Konec.) V tej vasi, kjer je nevihta ognja tako razsa- hudo nadlogo bi se morda našlo, ki bi krepko pomagalo, jala, je v sredi, kjer bi imel odpert prostor biti, hiša al tisto ni v oblasti pisavca, in njegova razlaga bi bolj s štalo vred stala, ktera je sicer vasi vso lično po- za cerkveni list dobo jemala, zdaj v tej nesreći pa še na poti bila, da ljudjé niso vedli kam se oberniti. Treba bi bilo, da bi kot za „Novice" 2) pristojna bila se razvaline na sredi vasi zdaj kar do čistega strebile i slati itd., tako so měnili naši rajo delati vsi cevlji po enem kopitu. pisavci tudi nekdaj , da se mo Križnogorski. 5 Dolenje Vasi pri Ribnici 8. nov. Nazna- njati Vam moram, da za naše revne pogorelce se je čez 1400 v dnarji in nekaj oblačil nabralo res Tudi nam je ostal v se ta terpežni glag. Anton Lepo za hvalim". M. Cemu, pokaj hvališ? kaj bos (kaj bi) hvalil? Tudi: „hvala lepa (ne zahvala lepa). Trubar v predgov. II. delà n. t. večkrat samo „deržati z a-der žati" je mlajša. Hervatje civ. imajo vsaj V tacih in enacih okoljšinah naj se sade vselej le že ve like drevesa, ktere se rade primejo , v ce se u ? pravo š ati. » oblík o : zaderžavati se", kakor mi zdaj: „obna vêsti se: lepo se obnaša, lepo se vêde (srb. 1. s e se umo presa- jajo. Ziva priča tega so divji kostanji in lipe v drevoredih ljubljanskih, ki so bile sajene predlanskim. Saj se dobi odrašeno drevje in čeravno ene groše več velja, je pa v Z ali 3 letih že košato dřevo. v ze 2 ▼ S in poduk so 3 vlada), ne: lepo se obnese (dovrš, kakor: zaderží se). sicer za korenito omiko ljudstva neob al vès podiík v šoli in cerkvi ne bo po Tudi Trub., Dalm. in Krel so še pisali (Jem. kennen). Jan. VIII. 55. itd. Krel v V * m m m. __v str. ,, znati LIV. koga a lz cesa je (n. : obstojí) to? Iz česa je voda (sostavljena)? iz kakih pervin je (zložena)? To ne bo dolgo terpelo (n. : obstálo). Svet že davno stoji (n. obstojí) 5 ta hiša bo še dolgo stala, terpela (n.: obstala). Brez jedi in pijace ne bi mogli živeti (n.: obstati). Ali je ta navada že stara? hodno potrebne polnoma odvernil tacih hudobij . ki se smejo po pravici peki k e ■■■MHH^HHI ceió imenovati, ker take poškodbe ne donašajo hudodelniku a a 1 • Y 1 • • V ' 1 1 1 '1 benega dobička; on nima ničesa od take posil koda velika. Po naših mislih bi k pa je d tako nosti, 1 zamoglo 0 tem naj več pomagati, da bi si. početje iz zgolj hudobne volje oj stro kaz no vale in da bi se vsled 85. a, b) kazenskega zakonika škoda ne cenila le (n. : obstoje iz obstoji že dolgo)? Bukve imajo tri dele (n, : po takrat polomljenih drevesih pak po celi škod ki Postava še velja (n. : obstojí). Trub. je jo lastník terpí, če se mu uniči zasadba di 111 gotov pisal v predg. I. d. nov. t. : „tu Izueličane eniga vsakiga ker .... stojí (besteht). Pis. scenika v letim samim štuku" kapital, pokončano ki mu bi ga donašalo drevje, sedaj po hudobnezu. Vred. n 372 lep dar, kteri slavno spričuje, da se pri vsih slabih le- verniti v Carigrad. Kakoršno je ter píjen je vojakov tínah in vednim ran ki ga pa „Moniteur" si ni upal celega rasgi& r/ja pogorelce na Bločicah : svoj namen razodel, „da hoće se preden se bojo siti Rusi od poslednje bude bitve 5. t. m. oddahnili bo po njegovih mislih naj manj 10 dni terpelo Gosp. Ant. Samasa 5 fl. G. T. 2 fl. 30 kr. kar z na- Stan kursa na Dunaji 21. novembra 1854. skokom planiti nad Sevastopolj". Ce je bil Canrobert moz beseda, je mogel tedaj naskok zadnji čas do 14. deržavnega t. ni. biti; po tem takem bomo danes ali jutri zvedili izid hudega dneva. Al z enim, če se tako silnim na-skokom ne bojo menda dosti opravili, ker vjeti Rusi pripovedujejo, da je mesto znotraj čez in čez prepreženo z močnimi terdnjavami in posadka pripravljena na naj huji upor; če tedaj zedinjena armada razruši tudi vu-nanje terdnjave, bojo imeli še veliko truda z notrajnimi. V mestu pa prebivavci in vojaki strašno terpé pomanjkanja vode; bolnih je toliko, da ne le v bolnišnicah te- Í 5 Obligacije \ 4 4 3 i 0/ 0 2 r> 82 72 i / 1 4 fl.l Esterhaz. srećke po 40 fl. 87 V, fl. dolga 2l/ ** / 2 r> Ti 63% 49 40 Oblig. 5% od leta 1851 B 92 55 v v n Windišgrac. „ Waidštein. ■ Ke gleviceve „ Cesarski cekini. r> r> » 20 „ 20 v » to„ 30 -A „ 297, » 105 w -8 r> 511. 56 Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 58 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 74' , „ j Suverendor.......17 fl. 10 Zajem od leta 1834 . 55 55 51 1839 225 130 55 55 v Ruski imperial . Pruski Fridrihsdor lOfl. 15 fl. z lotcrijo od leta 1854 > Angležki suverendor . 12 fl. 25 963/4 fl. 55 narodni od leta 1854 86 3 Nadav k (agio) srebra: 4 55 na 100 fl. 27, /a fl. mue tudi v druzih hisah je vse polno bolnikov. Tako je scrašnega terpljenja le preveč na obéh stranéh. Tudi na Dunaju v Gradcu Lotcrijne srećke: 18. novembra 1854 : 83. 0. 53. 38. 58. 59. 13. 24. 38. 4. princ Napoleon je zbolel za grižo tako, da se je mogel Prihodnje srećkanje bo na Dunaju in v Gradcu 29. novembra 1854 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.