Ameriška Domovi ima
M*WCAN IN SPIRIT FORt.^ LANGUAGE ONLY
/%'%/& e	imi— ho /w f
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 4, 1963
SLOVSNIAN
MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Ti! 3 pride oktobra v Washington na obisk?
Ponavadi dobro informirani U. S. News & World Report prinaša v zadnji številki vest, da bo n'emara letos v oktobru prišel Tito na uradni obisk v Washington.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Socialistične federativne republike J u g o s 1 a vije: Josip Broz Tito se že dolga leta prizadeva za uradno, povabilo Združene države. Pred nekaj leti so mu tako povabilo poslali, pa se ga Broz končno zaradi ostrega protesta javnosti ni u pal sprejeti. Izgleda, da je Kennedy sedaj ponovil EiSenhower-jevo vabilo in da nekateri v Beli hiši in državnem tajništvu še vedno upajo, da bodo Tita povabilom v Washington trdnejše privezali na Zahod.
Tito je namenjen jeseni na obisk v Brazilijo in Mehiko, pa bi brez dvoma rad stopil še v Washington, da si na lastne oči ogleda središče svetovnega kapitalizma, glavnega sovražnika svetovnega komunizma, da bi lažje presodil njegovo moč in dognal njegovo “zadnjo uro”. Ob tej priložnosti bi mu utegnili pasti tudi kaki novi milijoni “gospodarske pomoči”, ki jo je jugoslovansko komunistično gospodarstvo vedno zelo potrebno.
Uradno Titovega obiska ne bodo ebjavill dokler. zaseda Kongres, ker bi to utegnilo škodovati vladinemu zakonodajne-rnu programu. Do oktobra se bo Kongres že podal na počitnice in mu ne bo treba poslušati Tita, ki bi sicer utegnil izraziti željo po svojem govoru v njem, kar bi mu v slučaju uradnega baiska kot poglavarju države tudi šlo. V Beli hiši upajo, da ko javnost na ta neljubi obisk do prihodnjih volitev že pozabila, Sedanje “govorice” o obisku so poskusni balon, ki naj pove, ali je razpoloženje javnosti zanj “zrelo” ali ne.
Novi grobovi
Andrew Sever
Včeraj je umrl na svojem delovnem mestu v Z-W Manufacturing Corp. v Wickliffu 41 let stari Andrew A. Sever s 3701 F. 77 St. Zapustil je brate Georgea, Franka, Josepha in Rudolpha, sestre Frances, Josephine in A melio ter druge sorodnike. Njegov oče George in mati Frances roj. Blatnik, sta umrla pred več leti, prav tako tudi brata John in Vincent ter sestra Mary Ule. Pokojni je bil član Društva Bled št. 20 SDZ. Pogreb bo iz Fortu novega pogreb, zavpda na 5316 Fleet Ave. v četrtek ob 8-30 zjutraj v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Thomas Sintič
Po dolgi in hudi bolezni je umrl na svojem domu na 19630 Locherie Ave. v Euclidu 60 let stari Thomas Sintič. Pogreb bo v petek zjutraj iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St.
Svet žaluje za pokojnim papežem Janezom XXIII.
fi'endizi s® kjavll za fetemsilstižn® frssit®
Buenos aires, Arg. — Na-
r°dna in ljudska fronta, v kate-ri so povezani radikali in pero-^bsti, ima dobre izglede, da pri v°htvah, ki so' napovedane za B julij, odnese popolno zmago. Odstavljeni predsednik repub-T'ke dr. A. Frondizi, ki je v Ba-Ulochah v konfinaciji, je v db-Sežni 'izjavi podprl njihovo kandidaturo. Peronistične delavske Unije so se odločile fronto pod-breti, čeprav je njen predsedniški kandidat dr. V. Solano Lima Znan konservativec.
Vlada in za njo stoječi voja-1 izjavljajo, da ne bodo pustili |}Gronistom, da bi znova prevze-bblaet v deželi. Med tem na k°Vedujejo njihovi podporniki vG’vno zmago in vlada sama se r*o strinja s temi napovedmi.
. “to je začelo prevladovati v Wuosti prepričanje, da do vo-1 ev sploh ne bo1 prišlo.
Splitske podmornice nm ravno prvovrstne
WASHINGTON, D.C. — Pododbor za narodno obrambo predstavniškega doma je sedaj vsaj deloma objavil pričevanja raznih strokovnjakov o vrednosti ruskih podmornic. Poročila trdijo, da imajo Rusi precej težav z njimi.
Naši pomorski opazovalci so na primer ugotovili, da se ruske atomske podmornice držijo le v ruskih domačih vodah, na visokem morju, jih' še' niso srečali. Večkrat, so tudi srečali navadne podmornici©, ki se na poti proti domu sploh niso potapljale, druge so bile zopet v spremstvu pomožnega brodovja. Vse to dokazuje, da se jim je nekaj pokvarilo tekom plovbe na visokem morju.
Neka ruska podmornica se j© pokvarila celo ob kubanskem obrežju, ruske pomožne ladje so jo spremljale preko Atlantskega oceana, dokler ni prišla v Evropo. Ravno tako so ugotovili, da je bilo v bližini Aljaske kar šest podmornic v težavah. Dva podobna slučaja so dognali tudi ob norveški obali.
Naši strokovnjaki nimajo radi tega posebnega spoštovanja do vrednosti ruskih podmornic, trdijo, da ne dosegajo ameriškega standarda.
Včeraj ob 7.49 zvečer je umrl v svojih prostorih v Vatikanu sv. oče Janez XXIH.? “Papež edinosti in miru”, ki si je v kratki dobi štirih let in osmih mesecev svojega vladanja pridobil naklonjenost vsega sveta, krščanskega in ne-krščanskega. K zadnjemu počitku ga bodo položili v četrtek zvečer v baziliki sv. Petra v Rimu.
VATIKAN. — Ko je bila sv. maša za papeževo zdravje, ki jo je bral na stopnicah pred cerkvijo sv. Petra Luigi kardinal Traglia, rimski provikar, za svojega starega prijatelja, končana, se je množica kakih iCCyOCO ljudi začela razhajati. Tedaj se je oglasil veliki zvon cerkve sv. Petra in naznanil svetu, da je smrtni boj papeža Janeza XXH1. končan. Množice so obstale na mestu, velikemu zvonu cerkve sv. Petra so se pridružili v oznanjanju žalostne novice glasovi zvonov 450 drugih rimskih cerkva. Oči množice na trgu sv. Petra so se obrnile proti bronastim vratom poleg cerkve sv. Petra, ki so se začela zapirati v znamenje, da papeža Janeza XXI11. ni več med živimi, da je njegova vlada katoliške Cerkve zaključena. ___________
Množica na trgu sv. Petra je ] ~	'	’
.žalovala glasno in molila za pogojnega sv. očeta, ko je vatikanski radio oznanjal svetu, da,se je ustavilo srce poglavarja katoliške Cerkve, ki je čse gorelo za edinost med kristjani in za svetovni mir. Od vsepovsod po svetu so začela prihajati sožalja..
Predsednik Združenih držav J.
.Kennedy je dejal, da je človečanski duh pokojnega papeža presegel vse meje vere in zem-jepisa, njegova modrost, sočutje in trdnost so dale človeštvu rovo poslanstvo smotra in poguma za bodočnost.” Sožalje je zrazil tudi predsedniK: vlade SZ Nikita Hruščev. V svoji brzojav .d vatikanskemu državnemu tajništvu je Hruščev sporočil: Mi uno ohranili v dobrem spominu papeža Janeza XXIII., katerega plodna dejavnost za ohranitev in okrepitev svetovnega miru žanje veliko priznanje in mu je pridobila spoštovanje ljudstev, ki ljubijo mir.
— Združene države porabijo nad polovico vsega na svetu pridobljenega kositra.
j|HOW6RS
. ^kinoina. oblačno in deževno. aivišja temperatura 80.
Pred novim povišanjem prispevkov za starostno zavarovanje?
WASHINGTON, D.C.—Predsednik odbora za načine in sredstva kongresnik Mills ima že pripravljen zakonski načrt, ki predlaga, naj se osnova za starostno zavarovanje dvigne od letnih $4,800 na $5,400. To bi za naj višji zavarovalni razred pomenilo povišanje mesečnega prispevka za okroglo $1.8. Mills pravi, da bo drugače prišlo tudi starostno zavarovanje v finančne težave, verjetno celo preje, kot si mislimo.
Mills se še ni odločil, kdaj bo zakonski predlog spravil pred svoj odbor. Zadeva je zanimiva radi tega, ker je kongresnik Mills v takih zadevah zelo vpliven politik. Afco bi s tako idejo prišel kak drug kongresnik, bi ne bila omembe vredna. O Mlll-
Pogreb v četrtek
Danes se bodo poslovili od pogojnega svetega očeta v prosto-Vh njegovega stanovanja v Va-ikanu njegovi osebni prijatelji, sorodniki in zastopniki tujih držav- Zvečer ob šestih bodo pokojnikovo truplo prenesli v cerkev sv. Petra, kjer bo ostalo do četrtka zvečer, ko ga bodo med „ihim privatnim obredom ponesli v kripto cerkve sv. Petra in ja položili k zadnjemu počitku v podzemski kapeli v bližini zadnjega bivališča papeža Pija X., pokojnikovega osebnega prijatelja iz mladih let.
Jutri in v četrtek od osmih zjutraj do petih popoldne bedo jemale verne množice v cerkvi sv. Petra slovo od pok- sv. očeta.
Priprave za volitve novega papeža
S smrtjo papeža Janeza XXIII
liMOF bo orgemziraia lastne direktne akcije
CLEVELAND, O. — Kot smo i poročali, se vpliv črne organizacije “Črni muslimani” zmeraj bolj čuti. Organizacija ni številčno močna, toda, ja skrajno nestrpna, hoče črnce izolirati od belih in njeni člani prestopajo iz samega sovraštva do bele rase v muslimansko vero.
Kako močan je postal njen vpliv, se vidi po tem, da je znana črna organizacija NAACP sklenila, da se za pravice svojih črnih članov ne bo več borila samo na sodnijah in pri javni upravi, ampak da bo nastopila tudi z direktnimi akcijami po vsej deželi. Afko ne bi bilo nestrpnežev, včlanjenih v društvu črnih muslimanov, bi NAACP gotovo ne napravila takega sklepa.
Kaj misli pod “direktno akcijo”, smo videli v Philadelphiji, kjer je NAACP piketirala tiste stavbarske unije, ki nočejo sprejemati črnih delavcev v svoje vrste. Taka piiketiranja bodo postala prava vaba za izgrede in pretepe kar na ulicah. NAACP namerava dalje začeti organizacijo protestov po vsej deželi in ne samo na jugu. Zgledu NAACP bodo morale slediti tudi ostale črne organizacije, ako nočejo zgubiti svojega članstva.
Pokojni papež Janez XXIII. ob sprejemu slovenskega zastopstva v avgustu 1962 ob 10-letnici okrožnice “Begunska družina”.
p živo kritiko v felalski nesreči
Ke«Bed,j8vezun.p.hflkenaJ|asmr{101oseb3
WASHINGTON, D.C. — Tisti republikanski Ik o n g r lesniki in senatorji, ki določujejo smer za
Iz Clevelanda in okolice
Rojstni dan—
V petek je praznovala Mrs. Frank Zupančič s 392 E. 160 St. svoj 74. rojstni dan, z možem pa sta 5. maja obhajala 55-letni-co poroke. Čestitamo in želimo obema še mnogo let zdravja' Žalostno sporočilo—
G. Tone Šubelj s 6417 St- Ciair Ave., znani pevec in pevovodja, je dobil sporočilo, da mu je umrl v Domžalah 29. maja 84 let stari brat Francelj Šubelj. Izmed 10 otrok je ostal sedaj Tone sam Pozdravi—
Frank in Frances Žnidaršič s Ft. Myers, Fla., sta bila nedavno na obisku v Thompsonu v Ohiu pri svojih otrocih in vnukih. Na Materinski dan se je tam rodila njuni hčerki in zetu Mr. in Mrs. P- Kuehn hčerkica, s čimer sta postala 14-ič stari oče in stara mati. Zahvaljujeta se vsem za prijazen sprejem na svoji poti in vse svoje prijatelje in znance prisrčno pozdravljata.
V Slovenijo—
Na obisk v Slovenijo je od-j potovalo 30. maja 44 slovenskih j upokojencev, danes pa odpotujc-: z ladjo Queen Elizabeth drugih I 33 rojakov in rojakinj. Vsem je
JUNEAU, Alaska.— Letalo DC 7 Northwest Airlines, ki republi kansko' poli tik o "na * Kapi-	je najela V0Jaška transport-1 vse potrebno za pot uredila pot.
tolu, so na svojem zadnjem se-jna sBižba. seje ponesiečilo na j pis. A. Kollander. Srečno pot stanku, ki sta ga vodila kon-'P°ti z McChord letalskega i in zdrav povratek!
Seja—
DruF.vo Carninla Hives št. 493
z McChord
grešnik Halleck in senator Dir- oporišča v državi Washington ksen, sklenili, da je treba ven- (1*u iCtuLkc- .epe:. in,-c Eire en-darle gledati na Kennedyjevo dorf Pri Anchorageu v Alja-zunanjo politiko s kritičnim o- ski.
T. M. bo imelo jutri ob 7.30 zve-j čer v Slovenskem domu na St.
česom. Republikanci so seveda ; V letalu je bilo 95 potnikov, j Clair Ave., soba št. 1, redno sejo.
pripravljeni, da v zunanji poli- večinoma vojakov, pa tudi tiki sodelujejo s sedanjim de-jnekaj njihovih žena in otrok mokratskim režimom, toda re- her šest članov posadke. Vse
Sodišče se izjavilo za vrnitev Otona v Avstrijo
DUNAJ, Avstr. Vrhovno upravno sodišče je 'Odločilo, da
žim jim mora vsaj povedati, kakšno zunanjo politiko ima.
Ali so akcije, ki jih vodimo proti Kubi, res smotrna zunanja politika? Ali imamo v Laosu in Južnem Vietnamu sploh kako- zunanjo politiko? Zaikaj moramo doživeti v Evropi razočaranje za razočaranjem? Zakaj v mnogih afriških in azijskih državah pomenimo samo toliko, kolikor dajemo podpor?
Republikanski kongresniki in senatorji mislijo, da bi bilo dobro, ako bi senatni odbor za zunanjo politi/ko in podoben
bor v predstavniškem domu za-|Vrec* k kitajskim čela čim preje debati o vseli, Gnala pa ga ni
Serum dsvelartdskega ! lan tl—zdravmka hi! prepozen!
CLEVELAND, O. — Dr. Ser-j gio De Carvalho je sporočil iz Rima, da njegov serum ni mogel rešiti življenja sv. očeta Ja-| neza XXIII., ker je bil prepozno uporabljen.
Dr. Carvalho je odletel v Rim , preteklo soboto in je bil puščen Čangkajškov osebni pi- k bolniški postelji sv. očeta. V lot pobegnil k rdečim Vatikan so ga povabili papeže-Kitajcem7	i v* z'dravnilkh ^a 'Bi poskusil s se-
TAIPEI, Tai. — čangkajško- rumom, ki ga je sam iznašel za vo letalstvo je moralo priznati, Band Developmet Corp., da je Čangkajškov osebni pilot i ustaviti rakasto obolenje od_ pobegnil s svojim letalom F86F j °četa.
kaže, da so vsi mrtvi. Reševalcem se še ni posrečilo dospeti j na kraj nesreče, ki naj bi bil po poročilu nekega kanadskega letala kakih sto milj zahodno od kanadske obale severno od otoka Queen Charlotte.
za-
sv.
Pcslranski dodatki so
je odpoved Otona Habsburškega njegovim pravicam do avstrijskega prestola in izjava zvestobe avstrijski republiki zadovoljiva in da se ima
komunistom.
______	_	____^	_	_ samo ljubezen
teh vprašanjih, da se dožene, ali komunizma. Kitajski komu- YfSJjfl!! OOlrflRQ plaOG
j republikanci sploh morejo pianisti so mu morali obljubiti tu-j CLEVELAND, O. ___________ Tako-
na j boljši volji sodelovati pri po-jdl višokc^ nagrado, saj ponujajo	zvani postranski’ dodatki	ali ko-
litiki, ki nima ne glave ne repa.	!	ameriško vojno letalo	F-100	risti delavskih plač so	postali
—-----o------	|	ar $175,000 v zlatu! To	je za	na področju Clevelanda	vredni
Francija noče tesnejših	j	daKa naravnost bajna	vsota,	povprečno 68 centov na	uro ali
vezi Skupnega trna Z T e?-Ui.Sv0 P°roca|e na:jpre- nekako eno četrtino celotnega
Oton, sin zadnjega avstrijskega ga trga so pretekli teden pred-v	cecarja Karla pravico vrniti v stavniki petih držav, ki skupno
so se začele priprave za izvoli- Avstrijo.	_	s Francij0 sestavljajo Skupni
tev novega poglavarja Katoliške Odločitev sodišča je povzroči- trg, predložili ustvaritev tesnej-cerkve. Kardinali se bodo zbrali -^a Edno nevcljo v vrstah socia- ših vezi z Veliko Britanijo. Po-najpreje v 15 dneh, najkasneje Bstične stranke, ki skupaj z sebno se je za to zavzemal pa v 18 in z dvotretjinsko večino Budsko stranko sestavlja vlado, predstavnik Zah. Nemčije Er-izbrali iz svoje srede novega pa- Za •iutri ie' skBcana izredna se- hard.
O pobegu iso poročale najpre- nekako eno četrtino	w
Veliko Britanijo TSiSATpa pTejTTia	°d k°nCa
BRUXELLES, Belg. — Na se- niso zanikale. Trdile so, da je zato stanku sveta ministrov Skupne- pilot zgubil smer radi megle in
ge svetovne vojne sem so porasli za povprečno 400 odstotkov, samo v zadnjih 18 mesecih pa La 4 in pol centa, j Med' postranske ali robne ko-risti je treba šteti prispevke za bolniško in pokojninsko zavarovanje, posebno zavarovanje za bolezen, letni bonus, hrano v sodbe vohuna Petkovškega, ka- podjetniških restavracijah in
dežja.
Gonja proti vohunom v Sovjetiji v novem zagonu
MOSKVA, ZSSR. — Od ob-
teri je sledila odstavitev mar-
peža. V času volitve bodo strogo JaParamenta na debato o tej Francoski zunanji minister, šala S. Varencova (kot načelni-1 oceni od sveta, zazidani v pro- o;d ncitvi. Socialusti so ostri pro- Maurice Couve de Murville je štorih sikstinske kapele in nje-iij01 1 P 0 v r a t ka nadvojvode predlog svojih tovarišev zavrnil
ne neposredne okolice-
Avstrija in Češka trgujeta s špijoni in veriž-niki
DUNAJ, Avstr. — Meja med Avstrijo in Češko je preveč go-
Otona, med tem ko stranka dejansko nasprotna.
11 ^ posebno
— Klitajščina nobenih ločil.
del avstrijski policiji v roke v
sovih namerah je pa vredno, da' sto naseljena, da ne bi bilo tam ski špijcn, češki pa dva t Ce" jih človek vpošteva. Od njega dosti protipostavneiga premetanka tihotapca. Obe vladi stan'1"
0111 ljudska'češ, da sedanji stiki med Vel.
Britanijo in Skupnim trgom popolnoma zadoščajo. Ko je skušal zunanji minister Nizozemske rešiti vprašanje s kompro-miisom, je Francoz tudi tega zavrnil.
n e
pozna
je na primer sedaj odvisno, ali j vkljub vsem oviram s češke bomo dobili nov davčni zakon strani. Tisti, ki kršijo postave, in v kaki obliki.	Iso včasih tudi ujeti. Tako je pa-
kratkem postopku to
po
zamenjali brez pribitkov bitkov.	od'
Redko naseljen kontinent
LONDON, Vel. Brit. — Južna Amerika je dvakrat večja od Evrope, ima pa komaj eno šestino njenega prebivalstva.
ka artilerije in raketnih oddelkov v sovjetskih oboroženih silah, ker je bil osebni prijatelj obsojenega vohuna, sovjetsko časopisje stalno opozarja javnost na nevarnost pred zahodnimi vohuni in njihovimi sodelavci.
kafeterijah po znižanih cenah in še vrsto raznih drugih manjših ugodnosti.
Castro še vedno v Sovjetski zvezi
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik Kube Fidel Castro je prišel na obisk in počitnice v Sovjetsko zvezo v aprilu, pa je še
Gonja je zavzela tak obseg, vedno tu. Preteklo nedeljo si je da je v teh dneh le težko spra- ogledoval glavno mesto repub-viti kakega Rusa v Sovjetski like Georgije Tiflis. zvezi, da bi prišel na obisk h V Georgiji je bil doma Jožef kaikemu tujemu državljanu, ki Stalin, zato je tam še vedno v
je na poti po Sovjetiji tam v službi.
veliki časti in njegovo ime tudi javno še vedno omenjajo.
KHEBIŠKA DOMOVINA, JUNE 4, 1963
Ameriška Domovina
^ l,c- ^r- »1 ( > /v« (
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editon: Mary Debevec
NAROČNINA,
Zedinjene države:
f 14.00 na leto; |8.00 za pol leta; ¥4.50 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
116.00 na leto; ¥9.00 za pol leta; ¥5*00 za 3 mesece Petkova izdaja $4,00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
.United States:
¥14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class poatsse paid at Cleveland, Ohio
83
No. 109 Tues., June 4, 1963
Po konferenci NATO v Ottawi
stavila ameriške odnose do Evrope na novo preskušnjo.]staja Ibrezposelnost kot kronični'ma — ne po lastni krivdi —
Treba bo poiskati za te odnose nove cilje, ki bodo realnejši in ne samo odsev načrtov po želji.
Na drugi strani je morebiti ta udarec obvaroval Ken-nedyjev režim pred še hujšim udarcem. Ako bi namreč Evropa sprejela ameriški načrt o proizvodnji in uporabi atomskega orožja za namene NATO, bi Kennedy moral Kongresu predlagati spremembo naših zakonov o varovanju tajnosti o proizvodnji atomskega in vodikovega streliva-Sedanji Kongres, odnosno Senat, pa ne kaže nobenega veselja, da bi zakone spremenil. Kennedyjev predlog bi torej pomenil za njegovo politiko veliko tveganje. Ako bi propadel, bi predsedniku to škodovalo veliko več kot oba neuspeha v Evropi.
Konferenca v Ottawi je torej večjega pomena, kot se vidi na prvi pogled. Lahko da povod za spremembo naše zunanje politike do svobodne Evrope.
poj av, ki ni tipičen za deželo: precej površno poučeni o ver-kot celoto.
Tako 'imamo poleg brezposelnosti teh vrst pomanjkanje in
skiih resnicah.
Jaz nisem nikdar mislil, da bom tudi tukaj moral pridigati
o----j'-	—j UUIJ.1 icuai tuivaj j-huj-cu. jl/xnu-J-gctux
rastočo potrebo po izvežbanih ^za misijon. To je bilo moje delo in strokovnih delavcih, ki jo je vsa duhovniška moja leta in za-možno odpraviti samo z vselje- ^ Sem se tulkaj počutil skoraj vanjem.	> i	j kot riba na suhem. P. Bazilij pa
Do leta 1980 bo prebivalstvo je ribo vrgel v vodo: in riba je v Z.D. naraslo na 260 milijonov.1 zaplavala ... Zelo vesel sem bil Torej bo v naslednjih 17 letih'in. kar v svojem elementu, kot
pravimo.
Obiskal sem več naselbin: Ljudem isem nudil priliko, da so lahko opravili velikonočno dolž-
0b Korotanovem koncertu
Trenutni glavni cilj na dolgo roko, ki ga ima naša zunanja politika, je sporazum o razorožitvi z Rusijo. Da bi čim lažje dosegli ta cilj, mislijo naši vojaki in diplomatje, da je treba doseči v NATO tri pogoje: čim manj držav naj proizvaja atomsko orožje, čim bolj koncentrirana naj bo uporaba atomskega orožja in čim več naj bi države NATO imele besede pri odločevanju uporabe orožja, pri čemur bi vsaj naša dežela imela veto pravido.
To je ameriška želja, ne pa želja naših zaveznikov.
Vsak med njimi ima svoje želje, ki se ne krijejo z ameriškimi. Vsak med njimi bi rad imel pravico, da tudi sam rabi atomsko orožje, ako bi to zahtevali življenjski interesi njegove dežele. Anglija se dalje noče odpovedati pravici, da sama proizvaja atomsko orožje, Francija se v tem strinja z Anglijo, Nemčija in Italija pa hočeta imeti več besede pri uporabi orožja..
Pri takem položaju je bil uspeh na konferenci v Ottawi obsojen na smrt že pred začetkom sestanka. Da ne pride do tega, so se države NATO že naprej dogovorile, kakšen naj bo kompromis. Dogovori so šli v take podrobnosti, da so že pred začetkom razgovorov lahko sestavili poročilo o zaključkih, kar je vsekakor izreden dogodek.
Na sestanku samem so ravno radi tega imeli diplomatje priliko, da se svobodnejše gibljejo v izbiri izrazov, ki naj tolmačijo njihovo obrambno politiko; saj je bilo uradno poročilo že dogovorjeno in se ni bilo treba bati, da bodo njihove izjave vplivale na potek in zaključke konference. To ugodnost so tudi diplomatje NATO izrabili.
Amerika bi rada povečala skupno kontrolo in planiranje proizvodnje atomskega orožja, obenem pa tudi dosegla, da pride pod skupno kontrolo uporaba orožja. V ta namen predlaga montiranje atomskih raket na vojne ladje, ki bi imele mešane posadke, sestavljene iz mornarjev vseh držav NATO. To naj bi vplivalo na te države, da ne bi mislile na lastno proizvodnjo atomskega orožja.
Anglija se noče odpovedati lastni proizvodnji orožja, toda orožje samo bi stavila na razpolago NATO, pri tem pa bi si pridržala pravico, da ga sama upravlja in uporablja, ako bi bili v nevarnosti njeni življenjski interesi.
Nemčija misli, da je treba oboroženim silam NATO dati več atomskega orožja in da bi pri tem nemški generali imeli več besede, kako naj se uporablja; kdaj naj se uporablja, o tem naj bi pa soodločala nemška vlada. Obenem želi Nemčija, da bi ameriške čete in ameriško atomsko orožje ostalo čim dalj časa v Evropi, kajti le to je jamstvo, da Amerika ne bo pustila Evrope na cedilu, ako bi Rusija napadla Nemčijo ali kako drugo evropsko državo.
Francija nima ničesar proti temu, da ima NATO svoje atomsko orožje, toda pri takem načrtu ne bo sodelovala.
Pripravljena pa je pustiti nekaj svojih lovcev, ki so že oborožen z raketami, ki nosijo ameriške atomske glave, v okviru NATO. To naj pomeni, da bi NATO lahko po svoji volji razpolagala z lovci.
Kot se vidi, želi vsaka med glavnimi članicami NATO nekaj drugega. Zato je mogel dobiti sporazum le zelo ohlapno obliko. Sporazum predvideva skupno NATO atomsko orožje, ki pa ostane pod kontrolo posameznih članic NATO, vendar pa naj bo orožje pod poveljstvom posebnega pomožnega šefa NATO oboroženih sil, torej podrejenega ameriškemu gen. Lemnitzerju, ki je sedaj glavni poveljnik oboroženih sil NATO. Orožje je torej navidezno skupno, toda NATO samo začasno posojeno; ostane lastnina posameznih držav, ki z njim v slučaju narodne potrebe lahko razpolagajo.
V okviru tega sporazuma je prepustila Amerika NATO tri atomske podmornice Polaris, Anglija bo dala na razpolago svoje bombnike, ki imajo ameriške rakete z angleškimi atomskimi glavami. Zanjo to ne bo težko, ker je že prešla na obrambo s Polaris raketami, ki jih bo montirala na lastnih atomskih podmornicah. Pet ostalih držav NATO, med njimi Nemčija in Francija, bo dalo NATO svoje lovce, ki bodo imeli ameriške atomske bombe, ki pa ostanejo zopet pod ameriško kontrolo.
Kot se vidi, je sporazum izredno zamotan in težko ra- ni, oratorijev, ki jih je izvajalo zumljiv. Dal bi se posneti takole: Amerika želi integracijo j pevsko društvo “Maribor”, mno-atomskega orožja v okviru NATO, toda obenem pa zase {žičnih koncertov ob priliki Ev-tudi veto pravico do uporabe; Francija in z njo več ali harističnega kongresa itd.
Kako vzbuditi spet zanimanje za koncerte? Najprej s pritegnitvijo mladine v pevske •zbore in godbena društva. Mla-
Cleveland, O. — Prireditelji koncertov ise vedno bolj pogosto pritožujejo, da zanimanje za koncerte na splošno pada. Ne le, da velilke koncertne dvorane po velemestih ostajajo napol prazne odo takrat, kadar v njih gostujejo svetovnoznani in priznani glasbeni umetniki, ampak tudi majhne dvorane v raznih narodnih ali prosvetnih domovih pri koncertih navadno, nikdar niso polne. Kaj je temu vzrok?
Morda preskromni dohodki, ob kakršnih mora velika večina ljudi shajati, kljub vedno večji draginji? Pri družinah z večjim številom otrdk je možno tudi to, kajti vstopnina za celo družino znese že čedno vsotico tudi takrat, kadar ni višja kot 1 dO' lar na osebo.
Eden izmed vzrokov je morda tudi ta, da je današnji človek vse preveč organiziran in zato moralno skoraj prisiljen udeleževati se preštevilnih družabnih prireditev, ki največkrat nimajo drugega na sporedu kot obed ali večerjo in ples.
Glavni vzrok pa je brez dvoma v tem, da današnji človek živi v okolju, ki je z glasbo pre-nasiičeno. Zaradi tega mu nobena glasbena prireditev ne more več vzbuditi zanimanja. Bolj ali manj zmrcvarjeno glasbo mu servirata radio in televizija po 20 ur na dan. Povsod brenčita, kakor nadležne muhe: v trgovinah, v pisarnah, v delavnicah, v restavracijah in gostilnah. Nevzgojeni mladoletniki nosijo majhne sprejemnike seboj celo po ulicah, v avtobusih in vlakih in še tam nadlegujejo' z njimi svoje sopotnike. In če ti je doma uspelo za par uric potihniti vse tovrstne naprave, potem ti pa preveč “bližnji” sosed iz svojega dvorišča postreže s kako hreščečo škatljo, navito na vso moč, kar jo elektrarna premore. Pa si spet tam, kjer je jok in škripanje z zobmi...
Iz mnogih razlogov smemo upravičeno blagrovati čase, ko še radia in televizije ni bilo na svetu. Takrat so nam glasbene prireditve pomenile velika doživetja, katerih ise še zdaj — po več desetletjih — dobro spominjamo. Kot majhnemu ministrantu v cerkvi se mi je zdelo, da tudi orgle izgovarjajo in pojejo besede kakor pevci. Tako zamaknjeno sem jih poslušal, da sem večkrat pozabil pozvoniti ali prenesti mašno knjigo, za kar sem po maši dobil seveda vse kaj drugega kot pohvalo... Iz svojih mladih let se; še zdaj spominjam prvega koncerta Donskih kozakov v Ljublja-
v svetovidslko dvorano na Ko-jrotanov koncert. Morda nam bo {uspelo navdušiti jo .za petje. Vstopnice lahko dobite v trgovini “Familia” in pri posameznih članih zbora. Cena je 1 dolar, za otroke od 6. do 14. leta pa samo 50c.
Pevovodja ------o-----
Senator Dodd se zavzema za nov vselifvenš zakon
manj tudi ostale države želi le koordinacijo uporabe atomskega orožja NATO in nič več. Zmagalo je francosko stališče, propadel je ameriški načrt.
To bo imelo tudi politične posledice. Nasprotniki Ken-, nedyjevega režima bodo lahko dokazali, da sta zadnji čas[dini je treba dopovedati, da čk>-propadla oba Kennedyjeva načrta v ameriški politiki do vek najbolje zadovolji svojim Evrope. Anglija ni prišla v Evropsko gospodarsko skup-(željam po glasbenih užitkih ta-nost, akoravno se je Amerika gnala za ta cilj ravno takokrat> kadar se tudi sam glasbe- predvsem posledica vneto kot Anglija. Evropa je tudi odbila ameriško idejo o!no udejstvuje. Starši, pripeljite Uosti gotovih
Bridgeport, Conn. — V okviru internacij onalnega inštituta in s sodelovanjem vselitvenih organizacij se je pred kratkim vršilo' v Bridlgeportu zborovanje, na katerem je razpravljal znani senator Dodd o predlogu novega vselltvenega zakona, ki ga je predložil kongresu senator Hart.
Zborovanje je otvoril in vodil vrhovni državni pravnik za Connecticut Albert E. Coles.
Uvodoma je opravičil senatorja Dodda, ki je bil najavljen kot glavni govornik, da ni mogel osebno prispeti na zborovanje, ker so bile letalske zveze radi slabega vremena prekinjene.
Zato .so v dvorani namestili zvočnik, senator pa je govoril iz Washingtona po telefonu, Z izjemo manjših motenj, je bilo mogoče dobro slišati; njegov govor. Radi točnosti njegovih izvajanj sem se potrudil dobiti koncept njegovega govora. Teden dni kasneje sem imel čast osebno govoriti z gospodom senatorjem. Obljubil mi je tekst tega govora in mi ga je kmalu nato tudi poslal obenem s kopijo Hartovega zakonskega predloga.
V svojem govoru je senator Dodd uvodoma omenil predsednika Franklina D. Roosevelta, ki je pred tridesetimi leti dejal: “Z izjemo čistokrvnih Indijancev smo mi vsi priseljenci ali potomci priseljencev, vključno onih, ki so prišli sem, z ladjo Mayflower.
Če hočemo ostati zvesti naši tradiciji1, je nujno, da zavzamemo v pogledu vseljevanja v našo državo širokogrudnejše stališče. Nova viselitvena zakonodaja, ki bo odpravila mnoge krivice in zapostavljanja, je nujno potrebna. Amerika je potrebovala in bo že vedno potrebovala imigrante in obratno. Mi ralbimo predvsem izvežbane in kvalificirane delavce vseh vrst. Na ta način ne bomo samo pomagali drugim, ampak tudi sebi. Zgradili bomo še močnejšo in boljšo Ameriko.
Proti povečanemu vseljevanju imamo ugovore z dveh strani. V prvo skupino spadajo ljudje z zelo omejenim življenjskim obzorjem, ki so načeloma proti “vsem tujcem in tujim idejam”. Tb skupino senator “a priori” odklanja kot neameriško. Druga vrsta obstoji iz sicer iskrenih in dobronamernih o-sebnosti, ki ugovarjajo češ, da imamo že sedaj več milijonov brezposelnih in se boje posledic povečanega vseljevanja. Če si natančneje ogledamo ta ugovor, bomo spoznali, da je ta bojazen nepotrebna. Brez poselnost je
naraslo za novih 75 milijonov.
Po novem Hartovem zakonu bi bila v tem času dovoljena vselitev v Z.D. štirim, milijonom oseb — prava kapljica v'most. Bil sem v 60 milj oddal j e-vedm	•	, j nem WoUongongu, (kjer je ka-
V sedaj obstoječi vselitveni kih tisoč naših ljudi, potem v zakonodaji je več zelo senčnih1 Newcastle, ki je oddaljen nad strani. In te so: ne dopušča vse- j 100 milj od Sydneya, potem v litev zadostnemu številu oseb; (Brisbane — 600 milj stran — zapostavlja ljudi iz južne in ju- morda 200 ljudi. Povsod smo govzhode Evrope; ne rešuje imeli spovedovanje, mašo s pet-pravilno problema ločenih dru-’jem, zvečer pa smo se Zbrali v žin; postavlja ovire ljudem, ki .dvorani, kjer sem ljudem kazal bi bili nujno potrebni tej deželi (trpljenje Gospodovo. Prišel sem radi njihovih izmožnosti in ta-,na izvirno misel: Ko sem bil lentov in končno ne rešuje pra- pred petimi leti v Evropi, sva s
vilno tragičnega problema beguncev.
Radi težav spraviti skozi kongres zakon, ki bi skupno reševal vse te probleme, se je senator Dodd v zadnjih letih trudil doseči v tem pogledu vsaj delne uspehe. In to se mu je v mnogih primerih tudi posrečilo. Predložil je vrsto zakonskih predlogov, ki ločeno obravnavajo navedene probleme. Predvsem je na ta način uspel v raznih individualnih, osebnih zadevah.
S podporo sedanje administracije, ki je zelo naklonjena ideji r e f o r miranja vselitvene! zakonodaje, je bil v tem pogledu letos storjen znaten korak naprej. Dne 7. februarja tega leta je bil sponzoriran po senatorju Hartu novi vselitveni zakon S-7474, kateremu se je pridružil senator Dodd in še 34 drugih senatorjev.
Če bo ta, zakon v kongresu sprejet — in senator Dodd upa, da bo — bi sei lahko vselilo letno v Združene države 250,000 ljudi. To se pravi, letne viselit-vene kvote bi se s tem več kot podvojile. Važno pa je tudi dejstvo;, da bi zakon odpravil zapostavljanje in uvedel razdelitev kvot posameznim državam po principu enakosti.
V pogledu beguncev bi imel ta zakon dalefcasežnei posledice. Ne glede na kvote bi se lahko vselilo v Združene države ko leto 50,000 beguncev.
Dr. Oskar Hrastnik
vsa-
Slovenska Velika m®
v Avstraliji
SYDNEY, Avstral. — Že dolgo sei nisem oglasil. Pa me mnogi priganjajo, naj zopet črhnem kako besedo. Saj bi zelo rad večkrat kaj pisal in povedal svojim dragim znancem ter prijateljem, pa mi vedno primanjkuje časa. Gotovo vas bo zanimalo, kakšno Veliko noč smo tu imeli. Berite::
P. Bazilij me je vrgel v vodo: Moral sem plavati! Kako je bilo? Meseca februarja sem bil pri njemu. Z aeroplanom sem frčal tja in nazaj, na vsako stran kakih 600 milj. Priredili smo predavanje: o oltarsfcem kandidatu svet niškem škofu Slomšku. Predavanje so pojasnjevale prelepe slike v barvah, in ob tej priliki me je p. Bazilij vrgel v vodo. Rekel mi je: “Kaj če bi ti tamle v pestu prišel nazaj in Ibi imel tedenski misijon za naše Slovence v Melbournu?” In jaz sem takoj pristal in rekel:	“Poskusimo!”
Vedno smo bili namreč mnenja, da tukajšnji Slovenci ne bi imeli smisla, za kaj takega. In moram povedati v veliko veselje, da /so komaj čakali na misijon in so ves teden pridno prihajali večer za večerom. Imeli smo tudi večerno; mašo, med {katero so trumoma prejemali neizvežba-jsv- obhajilo. Misijonski govori delavcev; so bili nekak verski tečaj za te
tedanjim vojaškim kuratom a-meriškim, Slovencem Rev. Ferdinandom Demšarjem obiskala svetovno znani Oberamergau pri Muenchenu na Nemškem, kjer so se pripravljali za znano predstavo Kristusovega trpljenja, kar že delajo po posebni obljubi nad 300 let in sicer vsako deseto leto. Že takrat sem povpraševal po barvanih slikah te prireditve, da bi lahko naredil iskioptično predavanje — ta-kozvane “slides pictures”. In zdaj se mi je res posrečilo, da sem te slike dobil. Krasne so — izigledajio kot žive. Okrog 60 jih je. V Sydneyu sem izbral ljudi, ki so v naši dramatski družini in prirejamo razne odrske igre:. Razdelil sem vloge in vzel sam evangeljsko knjigo ter sem priredil besedilo. Pripovedovalca ali kronista sem, prevzel sam, potem sem določil apostola Petra, ki je Kristusa zatajil, Juda IŠkarijota, ki je Kristusa prodal, potem Kajfa, velikega duhovnika, nato Pilata in Heroda, ki sta Kristusa, sodila; oba razbojnika, tudi oni dekli, ki sta se pogovarjali s Petrom, pa Pilatovo ženo, ki je moža svarila; vsi skupaj smo tvorili še dru-hal, ki j;e: vpila:	“Izpusti nam
Barabo, Kristusa1 pa na Križ ... Njegova Kri naj pride na nas in na naše otroke.” Seveda je nastopal prav veličastno s svojim glasom tudi Kristus pri u-stanovitvi zakramenta sv. Reš-njega Telesa, pri krvavem potu na vrtu Gezemani, pri sodbi in ko je govoril svoje sedmere besede s križa.
Bilo je vprizorjeno tudi zmagoslavno Vstajenje z mogočno Alelujo, s pritrkavanjem zvonov in s vstajenjsko procesijo. Procesijo so pojasnjevale slike lemontskih slovesnosti in pa iz procesije od Sv. Lovrenca pri Clevelandu, ki mudi toliko primernih prizorov za take prilike.
Vmes so se: kazale slike ljubeznivih cerkva iz slovenske domovine, pa naši cvetoči sadovnjaki: breskve, jablane, češnje — kot najlepši šopki in venci, ki so bili kdaj spleteni v čast Vstalemu Zveličarju.
Verni Slovenci so te prizore tako gledali in poslušali zvonove, petje in godbo, da se niso upali dihati.
Najveličastnejša prireditev te vrste je bila seveda v Sydneyu samem, (kjer so ljudje napolnili veliko cerkveno dvorano sredi mesta na Veliki petek zvečer. Na slikah je bil pokazan tudi sv. križev pot v štiriinajstih postajah. Vsako postajo je pojasnjevala naša slovenska pesem križevega pota. Take pesmi nima najbrž noben narod na svetu. V svojih 42 letih duhovniškega življenja še nisem videl taike zbranosti pri križevem potu kot letošnji veliki petek ob teh slikah. Ko je bilo vse končano, ljudje niso vedeli, kaj bi naredili: ali bi šli domov, ali bi še: ostali.
Veliko število zakramentov: Pretresljiva prireditev trpljenja
obilnem številu poklekali v spovednico in k obhajilni miži. Dolge ure sva s p. Bernardom spovedovala in na Veliko nedeljo sva imela službo božjo na dveh krajih obširnega mesta. Obe službi božji sta bili izredno mnogoštevilno obiskani. Najveličastnejši prizor je bil razumljivo takrat, (ko se je vsa množica dvignila in se pomikala k objahilni mizi. Vsi so vedeli, kako lepo je, če se držimo gesla: Kristus je vstal! Vstanimo tudi mi iz groba greha in strasti!”
Letos o Veliki noči sem prišel nes do trdnega prepričanja: prav si naredil, da si prišel med te ljudi, ki so tako zelo potrebni pastirjev, ki čredo vodijo, na zdravo pašo.
Po Veliki noči sem obiskal še glavno mesto avstralske dežele — nekaj nad 200 milj oddaljeno Canberro. Mesto je za nas tu to, da je Washington za Združene Ameriške Države. Tudi v tem mestu so naši ljudje — kakih 150 jih je. Zelo veseli so bili mojega obiska. Tudi njim sem pokazal slike in priredil za nje predavanje o Kristusovem trpljenju in vstajenju.
Praznik Marije Pomagaj: Najbrž še ne veste, da je Marija Pomagaj nebeška zaščitnica Avstralije in Nove Zelandije? V Sydneyu imamo tudi eno farno cenkev, ki je posvečena Mariji Pomočnici kristjanov. Sydney-ski Slovenci smo se v nedeljo, 26. maja, združili z romarji na Gorenjskih, ameriških, južnoameriških Brezjah in smo poromali v našo cerkev Marije Pomagaj: Imeli smo, tam procesijo, govor in popoldansko sv. mašo.
P. Bazilij ima v Melbournu že tako tudi avstralske Brezje z lepo kapelo Marije Pomagaj. Bom že enkrat tudi o tem nekaj napisal. Za veliko noč je p. Bazilij na avstralskih Brezjah priredil velikončno polnočnico na prostem. Slavje je dclbro uspelo.
“Pri kapelici”: V tehle tednih se na vso sapo pripravljamo na igro “Pri, kapelici”. Igro je priredil pred leti naš pok. p. Ka-zirpir Zakrajšek. Naši vneti odmiki igralci se: zelo trudijo, da bi igro lepo podali. Na oder jo bomo postavili v soboto, 1. junija. Pričakujemo obiska iz celega mesta in okolice.
Toliko, da boste vedeli:	pri
nas — na nasprotni strani zemeljske oble — živimo in se živahno gibljemo; in da smo Slovenci 'in Slovenci hočemo ostati. Pozdrave vsem znancem in prijateljem.
P. Odilo
taeer! ¥ Ghieap
Chicago, IH. — Mladina je vedno polna idealov. Tako nič manj slovenska mladina v Chicagu in okoli Sv. Stefana. Mladinski zbor, ki bo letos prešel V peto leto svojega obstoja, bo 8. junija p r i r e dil spomladanski koncert. Zbor bo prepeval slovenske narodne in umetne pesmi. Kakor. pretekla leta, tako vemo, da bo tudi ta koncert podal polno lepih slovenskih pesmi, takih, ki jih vsak rad posluša, posebno še, če jih morda ni slišal, odkar je šel od doma, ali pa sploh še: nikoli.
Vsi Slovenci in prijatelji slovenske pesmi in prijatelji mladine v Chicagu in okolici, ste iskreno vabljeni na koncert Mladinskega zbora v soboto, 8. junija, ob 7.30 zvečer v veliki svetoštefanski dvorani (1837 W-22nd Place) v Chicagu.
Mladinci
Žive kokoši v vesoljskih ladjah
Sovjetski znanstvenik Evgeni) Šepelev, specialist za vesoljsko medicino, je prepričan, da bode mogli kozmonavti prihodnosti jemati s seboj na polete ne l0 konservirano in vnaprej pripra'" Ijeno hrano, temveč tudi živc
_ ^	,	. ,	.	- - * „ I--------- o-----— plasti
integraciji atomskega orožja, ki naj ^bi bilo vključeno v svoj° odraščajočo mladino v so-j dalje med onimi v izginjajočih ljudi, ki imajo za seboj same Gospodovega je veliko pripo-j kokoši in zajce, kar bo popestril0 GOiambni načfi NATO. To sla dva nuda udarca, ki bosta bot'0, 8. junija, ob 8. uri zvečer industrijah in v krajih, kjer na- komunistične šole: ter so bili do- megla, da so verniki resno in v vesoljski jedilnik.
KMI&HKX BOMO VMS,
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
KAŠE BINKOŠTI LKfor,T?0 dkros ^
T_	.	j . be, too lahko opazil, da so med
Kako pozabljene gredo mimo	del^ ^ ^
nas vsako leto, pa jim vendar toliko dolgujemo: Pravo spoznanje in pogum, da v tem spoznanju vztrajamo. Dve tako veliki dobrini! Koliko lepega in dobrega, zaklad prave nebeške modrosti so slišali apostoli in u-čenci pred prvimi Binkoštmi! Videli so nešteto čudežev. Bili so pri prvem obhajilu in sam Bog jih je obhajal. Pri vsem tem pa so ostali nevedni, boječi, obupani. Ko pa so doživeli prve Binkošti, iso se na mah spremenili. Vse jim je postalo jasno in s svetim pogumom so i se vrgli v delo.
Mar nismo tudi današnji ljudje podobni učencem pred Binkoštmi? Brez dvoma: v svoji nevednosti in v svoji zagledanosti v zemljo. Toda oni so pričakovali Binkošti 'in so jih sprejeli, mi pa puščaoho, da
nami na delu sile, ki na vso moč preprečujejo, da bi ostali idejno jasna ter kulturno in politično- delavna emigracija. Dolga roka komunizma šari med nami. Ima kdo od tega “šarjenja” kako resnično korist? Če jo ima, je gotovo manjša, kot je škoda, ki se dela med nami. Mi namreč nismo odgovorni samo zase in za svojo skupnost, smo del kanadskega prebivalstva in smo soodgovorni za svobodo te dežela in za njeno bodočo varnost. Odgovornost nosimo1 za i svoj e otroke. Ali moremo reči, da nam je vseeno, če jih bo nekoč vzgajal komunizem, ki jih bo na največje in na najsvetej-šei Gospodove dni vodil na plese, v delovne brigade, proč od pravega duha cerkvenega leta. Božič, Velika noč, Binkošti! Ali . naj naši otroci postanejo1 du-Sr,e ° - hovno sorodni
- . -	-	- , . ,	> ( j.i'jvj.iu aui uuiui morilcem naših
mimo, ne da bi kaj pomenite, ^ ožet M so adaIi v
ne da bi kaj prosili; se zavedaj.kražke jame d 18 ^ Tudi
mo se ne, da nam česa manjka. mi smo goodgovorni; če ibo',kdaj
komunizem, zavladal v Kanadi.
Letos so Binkošti na začetku meseca slov. Vernih duš. Pravo binkoštno doživetje bi bilo, da bi prosili spoznanja, poguma in modrosti. Pred 18 leti poklani slovenski cvet naj nam izprosi teh dobrin; tako zelo jih potrebujemo!	RŽ
Papež uči, opominja, prosi, izdaja okrožnice. Mi pa, kot da se nas vse to ne tiče. Pred kratkim je bila ponujena slov. okrožnica “Mati in učiteljica” nekomu, ki si je za svoje življenje izvolil vzvišenejši stan. Takole je odgovoril na ponudbo: “S tem se pa res nimam časa ukvarjati.” Trudimo se, da bi nam šport, ples, prašički na ražnju pričarali pravo binkoštno doživetje.
Letos pridejo Binkošti ravno na začetek meseca junija. Mesec junij je slovenskih Vernih duš dan. Binkošti so naj lepša prilika, da bi se zamislili, kaj se je dogajalo po slovenski zemlji pred 18 leti. ' Dovolj dolga doba je že minula od tedaj, da lahko gledamo na tiste dneve strahote brez žalosti in brez maščevalnosti, mirno in objektivno. Tudi kot mirni opazovalci preteklosti smo prisiljeni priznati, da je bil v tistih dneh pred 18 leti izdan, nečloveško mučen in poklan cvet slovenske mladine in med to mladino mnogo najboljših mož in žena. Drugo priznanje: Niso bili uničeni zaradi sodelovanja s komur koli, ampak zaradi nesodelovanja z zločinom, ki ga je rodila k o m u nistična ideologija. Tretje priznanje:	še danes vsi
resnično svobodoljubni ljudje in nauk kat. učiteljstva stojijo na stališču, da sodelovanje s komunistično ideologijo1 ni dovo-jeno, ker prinaša škodo- in pogubo. Kompromisa ni! Pa ho kdo dejal: “Sodelovanje s komunizmom res ni dovoljeno. Dovoljeno pa je sodelovanje z nosilci komunistične! ideologije.” Dose-daj je zgodovina komunizma pokazala, da so od vsakega sodelovanja levji delež odnesli komunisti. Komunistične usluge, ki jih delajo nasprotnikom, so vedno drago plačane.
Zakaj vabi šef najbolj krva-
Med nami najvišjo oceno
Verjetno je med nami najbolj delavna organizacija Kat. Ženska Liga. 'Človek bi mislil, da njene članice najtežje žrtvujejo svoj prosti čas za društveno delo, ker ga morajo odtrgati svojemu počitku in družini. V resnici pa ravno one doprinesejo največ dobrega za skupnost. Delajo vztrajno in tiho; o svojem delu ne poročajo javnosti. Zadnje čase smo zvedeli za novico, na katero smo Slovenci v Torontu lahko ponosni. Kat. ženska liga iz župnije Marije Pomagaj je bila na škofijski konvenciji izmed 100 župnij najbolje in naj višje ocenjena. Priznanje je dobilo njihovo delo za župnijo, podpiranje duhovniških kandidatov v misijonih 'in drugod ter naj lepše urejen album, ki to delo ponazoru-je v slikah. Članice so redno hodilerna mesečne sestanke, ker so slišale mnogo koristnega in praktičnega glede verske izobrazbe in vsakdanjega življenja. Poleg sestankov so bile skoraj pri vseh župnijskih prireditvah na razpolago s pecivom in kuharskimi sposobnostmi. Od dohodkov svojega bazarja so darovale $700 župniji za mozaik Marije Pomagaj, ki krasi glavni vhod v našo cerkev. Njihovo denarno pomoč so čutili mladi duhovniški kandidati daleč izven torontske nadškofij e.
Vsem članicam KŽL, poseb-
sti tudi tradiciji v popolnem soglasju z našim čustvovanjem, dejanji in nameni. Če ostanemo zvesti vsemu dobremu iz pre-teklosti, nikoli ne bo manjkala pomoč iz neba, z nami bo vedno Gospod, ki je vir vsaka sreče in napredka.”
To je povedal sv. oče Janez XXIII. romarjem iz mesta Bergama letos v januarju. Med nami jih je nekaj, ki bi tako radi zamenjali toliko dobrih strani naše tradicije z nič vrednimi novotarijami.
Por.
Newtorontske novice
Zadnjo nedeljo v maju je da- nifestacija Slovencev svojemu
ve policije, kar jih je bilo kdaj 'no ^>a od boi u in predsednici ge.
na ozemlju Slovencev, Hrvatov in Srbov, ljudi iz tujine, naj si uredijo svoje razmerje z oblast-nai in naj obiskujejo staro domovino? Iz dveh razlogov: dolarjev potrebujejo pri svojem zavoženem gospodarstvu. To je eno. Drugo pa ni manj važno. Vsakemu, ki bo uredil svoje razmerje s komunističnimi o-blastmi, bodo odbili njegovo 'protikomunistično ost. Če že ne ,!bo zanje delal, bo vsaj tiho in se bo držal stran od vsega, kar 'bi moglo preprečevati komuni-stične nakane.
M. Janovi prisrčne čestitke'. Go tovo tudi letošnji odbor pod predsedstvom ge. M. Muhič ne bo hotel zaostajati in bo s svojim delom pridobil ugled organizaciji in vsej skupnosti, ugled v človeških in božjih očeh. Tega uspeha bo gotovo vesel tudi duhovni vodja preč. g. S. Boljka, ko bo zvedel zanj.
Majski sestanek
-SKAS Toronto je imel v maju svoj redni sestanek, na katerem je predaval g. dr. P. Klopčič. Govoril je o zgodovini in u-stroju ter delovanju “Evropsfcei-
se ne bojijo naše ša skupnega trga”. Predavanje niti naših veselic, 'le bilo nadvse zanimivo. Člani
Komunisti nedelavnosti,
banketov in piknikov. Bojijo se, |so imeli! obilo snovi za obširno da bi mi ustvarili enotno emi-1debato, ki se je razvila po prezračijo', ki bo kulturno in poli- davanJu- Soglasno so izrazili tično delavna in bo sredi svo- svoJe zadovoljstvo nad temo bodr
lalfjilek Slsviiiski š@Ie pri Harij! Pomagaj
TORONTO, Ont. — V petek, dne 24. maja, in v soboto, 25. maja, so slovenski otroci videli končni uspeh svojega dela za tekoče šolsko lato — dobili so spričevala.
Za mnoge otroke in starše je bil to dan veselja, nekateri pa so žalostno sprejeli resnico, da je bilo celoletno potovanje in sedenje v šoli le izguba časa.
Uspeh po razredih je bil sledeč:	i i
la razred: Skupno število u-čencev je 24, od teh je 6 odličnih, 7 prav dobrih, 7 dobrih, 3 nezadovoljivi in 1 neocenjen;
Ib razred: Skupno število u-čencev je 22, od teh je 8 odličnih, 4 prav dobri, 6 dobrih, 1 zadovoljiv in 3 nezadovoljivi;
2a razred:	Skupno število u-
čencev je 25, od teh je 6 odličnih, 6 prav dobrih, 6 dobrih, 6 nezadovoljivih in 1 neocenjen;
2b razred:. Skupno število u-čencev je 22, od teh je 6 odličnih, 6 prav dobrih, 5 dobrih in
5	nezadovoljivih;
3	razred:	Skupno število u-
čencev je 17, od teh je 7 odličnih, 3 prav dobri, 1 dober in 6 nezadovoljivih;
4	razred:	Skupno število u-
čencev je 23, od teh sta 2 odlična, 12 prav dobrih, 3 dobri in
6	zadovoljivih;
5	razred:	Skupno število u-
čencev je! 16, od teh je 5 odličnih, 3 prav dobri, 4 dobri in 4 zodovoljivi;
6	razred:	Skupno število u-
čencev je 13, od teh je 8 prav dobrih, 2 dobra, 1 zadovoljiv,
nezadovoljiv in 1 neocenjen. Učenci petih razredov imajo šf vedno možnost, da bodo prihodnje leto popravili, kar so . letos zamudili; šesti razred pa se je za vedno poslovil od nas. V poslovilnem pismu beremo: ‘Slovenska šola nas je naučila veliko lepega in zanimivega. Spoznali smo Slovenijo — domovino naših staršev. Majhna je, a vendar lepa. Košček raja je, kakor pravijo naši pesniki in pisatelji.” Da, lepa si zemlja slovenska in materin jezik — naj dražji naš zaklad!
Vsem, ki so se letos poslovili, želimo, da bi jim slika slovenske zemlje ostala vedno v spominu 'in da bi še in še bogatili svoj slovenski besedni: zaklad; tisti pa, ki se1 jeseni zopet vrnejo in vsi naši novi učenci, naj se v mesecu juniju vpišejo v šolo.
Vpisovanje se bo pričelo že prvo nedeljo' v mesecu juniju v prostorih
zavetišča na 611 Manning po vsaki sveti maši. Učenci, ki se bodo letos prvič vpisali, naj prinesejo s seboj rojstni in krstni list, če niso bili krščeni v naši župniji.
Vsem učencem, gospodu ravnatelju, sestram in vsem učite:-1
jal obračun o svojem letnem delu odbor za župnijsko skavtsko grupo. Navzoča sta bila tudi dva vodilna odbornika iz o-srednjega odbora za skavtske grupe v zapadnem delu Toronta. Pregledala sta poslovanje celega leta ter dala odboru in voditelju skavtske grupe g. Blažu Potočniku pohvalo in vsem tudi odlikovanje, častno zvezdico. Prav tako je bilo že osem dečkov iz skavtske grupe odlikovanih z zvedico, ker so dosegli zahtevano število točk. Občni zbor jiei vodil predsednik odbora g. Franc Cerar, ki je poleg g.
Blaža Potočnika, gotovo žrtvoval največ časa in naporov za napredek skavtske grupe. Duhovni vodja skavtske grupe g.
Franc Sodja, C.M., je nazadnje lepo1 naglasil, da za slovenske fantiče ni glavno skavtska uniforma, ampak predvsem skavtsko srce, ki mora biti polno ljubezni do Boga in do bližnjega.
Jedro skavtske vzgoje mora biti:	storiti vsak dan bližnjemu mes radujmo se
vsaj eno dobro delo. Da je skavtska skupina dosegla že v enem letu tako velike uspehe, gre zahvala predvsem garačem, skritim delavcem, ki so v to organizacijo položili toliko dela in naporov. Treba jim je iskreno čestitati in jim dati vse priznanje.
Odrešeniku v zakramentu Sv. Rešnjega Telesa. Kdor ima narodno nošo, naj pride v narodni noši, tako odrasli kakor otroci. Kar ima majhnih deklic belo obleko, naj pridejo v belih o-blekcah. Tudi na košarice cvetjem naj ne pozabijo. Naši zvonarji (g. Franc Jereb, g. Franc Krmelj in drugi) bodo poskrbeli za zvonjenje in slovesno1 pritrkavanje. Pevska zbora obeh slovenskih župnij bo vodil organist g. Nace Križman. Pričakujemo tudi Slovencev iz Londona, Hamiltona, Windsor-ja, Batawe in iz raznih drugih bližnjih krajev. Odbor za Slovensko letovišče bo poskrbel, da boste ta dan dobili na letovišču raznih dobrin za lačne in žejne. In Jezus bo hodil med nami in nas blagoslavljal, in bomo doživljali nekaj podobnega, kar smo takrat, ko smo hodili za procesijo z Naj svetejšim ie še po lepi slovenski zemlji ter prepevali: Praznika svetega da-
Romanje v Midland smo letos kar nekam pozno naznanili slovenski javnosti. Sam sem šele pred nekaj dnevi izvedel, da bo letos romanje v Midland že v nedeljo, 9. junija. Maša za slovenske romarje bo točno opoldne. Spovedovanje pa od 10. ure dalje in tudi še med mašo. Ker bo skupno obhajilo pozno, bodo lahko romarji še doma zajtrkovali. Malo pred mašo bo skupen vhod v cerkev. Zato naj se malo pred dvanajsto uro slovenski romarji zberejo spodaj pri stopnicah. Popoldne bo na prostem križev pot, nato kratka pridiga, v cerkvi in pete litanije Matere božje z blagoslovom. Ne le župljani obeh slovenskih župnij v Torontu, tudi Slovenci iz drugih krajev so na to roma-njiSi lepo vabljeni.
*
člani cerkvenega odbora in žene Katoliške Ženske Lige so v zadnjih pripravah na vrtno veselico, ki bo v soboto, 8. junija, od 3. ure popoldne do polnoči. Žene bodo napekle.1 raznih dobrin, šivilje pa naši vale perila in otroških obleke. Na vrtu bodo postavljene stojnice, da bodo prodajale kot nekoč doma na .sejmih. Kuhinja bo v rokah mož in fantov. G. Franc Tomšič, ki kuha že več let p0 restavracijah, bo glavni kuhar. Naj večje veselje bo pa za otroke, ko bodo spet jahali konje, lovili ribe, metali cente in se zabavali po mili volji do večera. Po razdelitvi nagrad nas bo Fojsova muzika privabila v dvorano, j kjer se bomo poveselili vse do polnoči. Družine, imajo o-1 trdke, naj gotovo narede svojim otrokom veselje in jih pripeije-
otroškega dnevnega na Vrtn° ve:fico- Zapravijo a 611 Manning Ave. ^eTiko	imajo
Hitro se bliža nedelja Sv. Rešnjega Telesa in z njo Telova procesija na Slovenskem letovišču. Naš župljan g. Franc °:!trorlič Je že P°stavil'na leto-
Ijicam želim prav prijetne po-^rzelo^lepmizdefal’ Tr/kanelic" edmee, mnogo razvedrila gr , fc(Cd:0 okrasile za Telovo pro^si-
P "Jo župnijske organizacije.iž
zbiranja novih moči za nje šolsko leto.
Mili Intihar,
inega sveta svojem delu in nepremagljive Cerlkve.
izžarevala pri ravnanju nauk
: sestanka.
Kot da bi nam govoril
— New Orleans ob ustju Mississippija je glavno pristanišče za banane na
župnije Marije .Pomagy ,aAl oltar ” ,1"“' —	-
lope
tajnica. | oltar v lopi in kapeli
,	.	- co zraven
oodo pa okrasile žene dekleta iz župnije
“Važno je, da ostanemo zve- svetu.
m
T .	Brezmadež-
ne Jezusu je treba izkazati vso vsem cast. Naj bi bila tudi letošnja iTelova procesija mogočna ma-
G1KIL-MET0DUSKA
PROSLAVA
Toronto, Ont. — Na Slovenskem letovišču pri Torontu smo doživeli že marsikak slovesen dan. Spomnimo se le na tri pro-casije s Svetim Rešnjim Telei-som in na tri proslave slovenskega dne. Koliko slovenskega ljudstva se je zbralo! Več kot na katerikoli drugi prireditvi.
Letos bo to Slovensko letovišče pozorišče nadvse važne proslave. Proslavili bomo namreč na njem 1100-letnieo prihoda slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda med Slovane. Ta dva apostola sta Slovencem in vsem ostalim s 1 o v a n skim narodom položila temelje: kulture in krščanske vere in sta tako odločilno' vplivala na naidaljni kulturni in verski razvoj Slovencev in ostalih slovanskih narodov. Ker smo slovanski narodi vseh teh 1100 let in še zlasti zadnja desetletja morali toliko pretrpeti od Nemcev in braniti pred njimi narodno samobitnost, znamo danes še toliko bolj ceniti silne žrtve, ki sta jih doprinesla za slovanske narode sv. brata Ciril in Metod, ko sta jim vpeljala slovansko 'bogoslužje. Prav tako znamo danes še veliko bolj ceniti dragoceni zaklad krščanske vere, ki sta jo nam oznanjala sv. Ciril in Metod v — slovanskem jeziku, a sta bila 'istočasno sinovsko vdana rimskemu papežu in sta med Slovani utrjevala cerkveno edinost in tesno povezanost s Sveto Stolico. Branila sta torej tisto, kar zadnja desetletja komunizem med Slovenci in ostalimi slovanskimi narodi najbolj ruši.
Prav zato je 1100-letnica prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane' pri vseh slovanskih narodih letos talko močno odjeknila kot ne zlepa kak drug jubilej.
Ko sem bil zadnje dni aprila v Beogradu, sem bil priča sestanka vseh katoliških župnikov, ki delujejo v Beogradu. Naredili so skupni načrt, kako bodo v Beogradu proslavili to obletnico. Župniki srbske, hrvaške in slovenske narodnosti so se zedinili, da morajo dati tej obletnici kar naj večji poudarek. Višek bodo dosegle slovesnosti v nedeljo, 7. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, ko se1 bodo slovesnosti vršile v cerkvi na Čukarici. V glavnem oltarju te cerkve je namreč tista slika sv. Cirila in Metoda, ki je bila v cerkvi sv. Jožefa v Celju pri onem oltarju, pri katerem je začel svetniški škof Slomšek z bratovščino sv. Cirila in Metoda za zedinjenje vzhodnih kristja-.
nov s katoliško Cerkvijo. K tej cerkvi v Celju je pred več kot 100 leti škof Slomšek poklical misijonarje sv. Vincencija Pa-velskega. Poleg misijonov smo od škofa Slomška sprejeli tudi dediščino te njegove prevažne bratovščine. Tako slovenski misijonarji sv. Vincencija Pavel-skega že nad 100 let delujemo v J u g o s 1 avij i za zedinj enj e vzhodnih kristjanov s katoliško Cerkvijo. In sadovi niso izosta li. Po 18 letih presledka imamo letos slovenski misijonarji prvega novomašnika, g. Petra Ta-ševa, ki je po rodu Makedonec. In prav ta novomašnik bO' 7. julija na Čukarici imel' slovesno sveto mašo v vzhodnem obredu.
In kakor v Jugoslaviji, tako se tudi v inozemstvu slovenski misijonarji sv. Vincencija Pa-velskega čutimo dolžne, da to Ciril-Metodovo obletnico kar najslovesnejie proslavimo. Mislim, da bodo kanadski Slovenci zadovoljni, ko smo slovenski misijonarji v Torontu prevzeli nalogo, da organiziramo ciril-metodijsko proslavo na Slovenskem letovišču in smo zanjo določili 7. julij, praznik sv. Ciril^ in Metoda. Kajti to je v celi Kanadi največji kos zemlje, ki čisto pod slovenskim vodstvom, ker je last slovenskih misijonarjev. V Torontu in njega okolici je tudi največ Slovencev in dve dobro organizirani slovenski župniji. Zato smo se čutili poklicane, da pod pokroviteljstvom teh dveh župnij proslavimo to važno obletnico in zberemo na Slovenskem letovišču čim večje število Slovencev. G1 a v n a organizacija proslave leži na ramah preč. g. Toneta Zrneca, C.M., pomagajo mu pa župljani in župnijske or-ganizacijiei obeh slovenskih župnij v Torontu. Vsi Slovenci od alizu in daleč ste pa že sedaj va/bljeni, da se te proslave v čim večjem številu udeležite. Obilno udeležbo priporoča važnost obletnice same. Kajti v teh dveh idejah, ki sta jih med Slovani širila sv. Ciril in Metod: slovansko' kulturo in krščansko vero, isi moramo hiti vsi Slovenci edini. Pa tudi spored proslave bo verjetno prekosil vse dosedanje proslave na Slovenskem letovišču.
Janez Kopač, C.M.
Malezijo skupna in uspešnejša obrambo pred komunistično Kitajsko, pa zavračal vse slabe namene poti Indoneziji. Ali je Su-kama o tem prepričal, se bo videlo šele, če pride 7. junija res do sestanka zunanjih ministrov Malaje, Indonezije in Filipinov. Na tem sestanku naj bi bile odstranjene zadnje ovire za ustanovitev Malezije. Njemu naj bi nato sledil sestanek vodnikov omenjenih treh držav, kjer naj bi se p o m e n i 1 i o nadaljnih skupnih interesih.
James H. Meredith hoče osvoboditi svoje ljudstvo
JACKSON, Miss. — James H. Meredith, prvi črnec, ki se je vpisal na Univerzo Mississippi v Oxford u, je zatrjeval na zborovanju, črncev, ki ga je sklicala Narodna zveza za napredek barvnih ljudstev (NAA-CP) v tem mestu, da bo uporabil vsa sredstva, 'ki so mu “na razpolago, za osvoboditev svojega ljudstva”.
Meredith se bo sredi tedna vrnil v Oxford, kjer se bo začel letni semester. Predvidoma hoče končati svoje študije v avgustu. Med tem je morala univerza v Oxfordu sprejeti na zahtevo zveznega sodišča novega črnega slušatelja Cleve McDo-wella.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Hišno delo
Stalno delo, stanovanje ali ne, nov dom v Shaker. Nič pranja. Kličite FA 1-2068.
Molki dobijo delo
Mesar
Iščemo mesarja izkušen v rezanju mesa. Kličite RE 2-7251 po. 6 uri pop. (109)
MALI OGLASI
Rahman profi odlogu udanovifve Malezijo
Predsednik Malaje zavrača vsako odložitev ustanovitve Malezijske federacije, ki ji nasprotujejo Indonezija in Filipini.
TOKIO, Jap. — Princ Abdul Rahman, predsednik vlade Malaje, je prišel v soboto sem na razgovor s predsednikom Indonezije 'Sukarnom, ki je tod na kratkem oddihu. V soboto in nedeljo sta se Rahman in Sukamo ponovno sestala 'in razgo-varjala, največ seveda o ustanovitvi federacije Malezija, ki naj bi povezala Malajo, Singapur in sedanje angleške posesti na otoku Borneo sultanat Brunei, pro-teiktorat Surawak in kolonijo Sev. Borneo. Ustanovitev federacije je določena na 31. avgust letos. Predsednik malajske vlade je odločno zavrnil vsako misel na njeno odložitev.
Tej novi povezavi nekdanje br'itske posesti v južni Aziji se ne upira samo Indonezija, ampak tudi Filipini. Ti so uradno postavili zahtevo po Sev. Borneu, češ da je bil nekdaj povezan s Filipini. Vel. Britanija je to zahtevo zavrnila, pa skušala Filipine na razgovorih v Londonu pripraviti k popuščanju. Ti vztrajajo na svoji zahtevi. Sukamo ni .postavil neposredno nobenih ozemeljskih zahtev, trdi le, da je ustanovitev nove federacije naperjena proti Indoneziji, ki da jo hoče obkrožiti.
Predsednik malajske vlade Rahman je priznal v razgovoru
Proda se hiša v Kočevju
enonadstropna (pritličje in I. nadstr.) z dvema stanovanjema in dvema poslovnima prostoroma. Vselitev lahko koncem junija. Informacije pri Jos. Novak, 1688 Gates Ave., Brooklyn 27, N.Y.
(109)
PRODAJTE ALI KUPITE DOM preko nas.
WILLIAM MANAK
IV 1-1559 ali IV 1-6900
EAST SHORE REALTY
780 E. 185 St.
Naprodaj
Dvodružinska hiša, v dobrem stanju, v okolici Addison Rd., in St. Clair Ave. Prazna. Kličite 382-5053 za sestanek.
— (113)
V najem
Oddamo 4 sobe na 668 E. 160 St.	(4;? jun)
j ZULICH
INSURANCE AGENCY
jlSHS Neff Rd. IV 1-4221« ^ Cleveland 19, Ohio
Stanovanje
Oddamo 3 sobe na 1193 E. 60 St., kopalnica, furnez, na novo dekorirane. Vprašajte v trgovini ali kličite Hi 2-2009 po 7. uri.	(lig)
Stanovanje iščejo ___
Zakonski par z 8 letnim sinkom išče stanovanje v okolici 185 St. 3 sobe, kuhinja, kopalnica in garaža —spodaj. Kličite 681-4417	___(111)
Stanovanje
Radi bi dobili 2 do 3 opremljene sobe v Collimvoodski s časnikarji, da je glavni namen naselbini; brez otrok. Kličite povezave omenjenih področij v, UL 1-0548.	(110)
AMEEIŠKA DOMOVINA,
HENRY BORDEAUX
POŠTENA ŽENA
POVEST
«5
“Na te stvari nisem nikoli mi- moža in ta pogled je pomenil:
slila.”
“Ženske nas ne razumejo”, je nfedlaljeval gospod Artene. -“Mož, ki ljubi neko žensko, si lahko želi še druge, zaljubljena žena pa misli samo na svojo ljubezen.”
“Vedno nas imate za norca' je vzkipela Berta.
“In prav zato lahko nezvest mož ostane še vedno dober, ne more pa nezvesta žena ostati poštena.”
Gospa Ferrierova je sladko in zmagoslavno pogledala svojega
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
HOFFMAN ESTATES, Highlands^ by owner, $21,500. 3-bedroom bi level, finished family room, attached garage, landscaped, patio, 2V2 blocks from public school; 529-2026. (109)
BEN3ENVTLLE — Income property. Zoned L. I. 2 Story frame 5 and 5. 2 car garage. Close to everything Priced for quick sale by owner. Low 40’s. POrter 6-5253.	(112)
BY OWNER — COTTAGE ON 20 ACRES. Woodland. Adam’s County. Wisconsin. PHONE FLanders 8-1345
(109)
CARPENTERSVILLE — By Owner — 3 bedroom bi-level, built - in kitchen. $15,700. — HAzel 6-6670
(109)
PALATINE — Attorney selling own 3 bedroom ranch, 2 paths, tiled basement, game room, attached garage, screened porch, fully landscaped $23,500. FLanders 8-2856.	(109)
WHEELING 4 Bdrms. 2 bath ranch, fam. rm blt-in refrigerator, dishwasher, oven & range. Carpeted living & dining room. Att. gar., water softener. By owner. $24,500. 537-0936.	(110)
BELLWOOD — BY OWNER, 3 bedroom brk. ranch, Cab. kit., car., bath, full bsmt. Nr. transportation. Schools. $19,500. Phone OL 2-1775
(110)
DOWNERS GROVE Large brick stone ranch, fireplace, IV2 bath, 2V2 Acres pasture. Barn. Price $38,900. By owner. — Phone 969-5281.	(110;
LOMBARD — 2 Bedrm. ranch plus large family rm. or 3rd bdrm. 2 car gar. 1 Blk. to Park and Pool. $15,500.
“Ta starec je bedak.”
Bedak pa se ni več ustavil. Sam sebi je zagotavljal:
“Čisto jasno! Žena lahko odpusti svojemu možu, mož pa svoji ženi ne odpušča.”
“In čemu?” je goreče ugovarjala Berta, medtem ko je naramnica njenega životca znova zdrsnila in odkrila ljubko oblo ramo. “Ne razumem razlike-” “Mož, ki odpusti, ne more pozabiti.”
“Nekateri pa le pozabijo”, je menil Pavel brez osebnega prepričanja.
“So tudi taki, ki zapro oči. So še celo taki, ki izkoriščajo uspehe svoje žene. Vendar imate prav, da moževa poštenost v ljubezni ni takšna kakor ženina.”
Da ne bi predolgo molčala in bolj iz vljudnosti kakor iz zanimanja, je gospa Ferrierova vprašala govornika:
“In žena? Ali mislite, da lahko pozabi?”
Gospod Artene jo je pogledal s prijazno radovednostjo:
“Brez dvoma! In včasih nezvestega še bolj ljubi!”
“Ah!” je rekla Berta, ki je videla v vsaki teoriji samo sebe. “Če bi mene mož varal...” “Kaj bi napravili?” je vprašal Pavel, ki ga je ta neverjetna misel zabavala- In gospod Arte-
^ ne je odgovoril:
^ “Ušli bi.”
Berta ga je udarila s pahljačo po prstih.
Od mize so se že dvigala mlada dekleta in njihovi častilci, ki jih je vabil glas gosli.
“Peljal vas bom na plesišče”, je dejal bivši uradnik in ponudil roko gospe Ferrierovi. “Človek vaših let mora biti nor na valčke.”
Skoraj zmedeno je odgovorila dražestna Germaine:
“Hvala, gospod. Piada sem plesala samo s svojim možem in zdi se mi, da to sedaj ni primerno.”
Ob prvih zvokih orkestra je Pavel odplesal z gospo de Che-ranovo. Prva se je upehala ona, ali pa se je samo pretvarjala, prosila je počitka:
“Zelo dobro se bova počutila tam v kotu cvetnjaka.” .
“In kotiljon?”
“Semkaj naju ne bodo prišli iskat. Od tod tudi lahko gledava, ne da bi naju opazili- Trojna ograja gizdalinov in klepetulj naju varuje tega vrveža in klepeta.”
“Ali ne boste več plesali?” “Rajši koketiram.”
Zasmejal se je:
“Jaz sem se že odvadil.”
“Res je”, je rekla 'zasmehljivo, “vzoren mož! To je najbolj varno. Bežim, že bežim!”
Zadržal jo je lahko, ker sploh ni nameravala oditi:
“Počasi! Ali niste slišali gospoda Artena? Shmoglavost je dovoljena. Vi se odlikujete s tem, da jo lahko privabite.”
“Jo lahko tudi odpodim!”
“In kako?”
“Tega vam ne bom povedala.”
“Strastne ženske?”
“Njihov pogled je bolj koprneč. Žge, vaš pa se leskeče.”
Bila je zadovoljna in zdelo se je, da se hoče zbrati. V cvetnja-ku so dehtele rože, iz odprtega salona so prihajali k njima zvoki godbe in se mešali z vonjem španskega bezga in mimoz.
“Ta valček je sijajen”, je menila s pol zaprtimi oččmi. “Preden se konča, mi priznajte svojo ljubezen- Saj umirate v želji, da mi to poveste.”
Sledil je vsem gibom njenega telesa in zamrmral z mehkim glasom:
“Ali hočete? No^ dobro: ne ljubim vas.”
Vsa je vzdrhtela in tako trepetajoča mu je še bolj ugajala. “Ah! To je vaša izjava?” “Počakajte! Ne ljubim vas in vendar mi neskončno ugajate. Ne ljubim vas, pa si vas želim. Ali ni to manj nesrečno in veliko bolj prijetno?. In končno: kaj bi vi počeli z mojo ljubeznijo'''” Pogledala mu je v obraz: “To pomeni: ljubim svojo ženo in
se je ona spet znašla:
“Ne. Bojim se le vaše žene. Zloben pogled ima.”
Pokazal je smešno malodušnost.
“Samo o njej govorite.” “Zasleduje me.”
“Mislil sem, da sem to jaz.” “Glejte, išče vas.”
V resnici je gospa Ferrierova kot ljubka prikazen vstopila v cvetnjak. Nasmehnila se je, ko ju je opazila, se približala in rekla gospe de Cheranovi:
“Ali dovolite, gospa, da vam ugrabim svojega moža? Pozno je že.”
In da bi bolje razložila vzrok svojega . odhoda, je pristavila z ljubkim, materinskim naglasom: “Mogoče me želita otroka?” “Zakaj pa ne!” je rekla Berta. “Vračam vam gospoda Ferriera. Pravkar je zagovarjal napačno mnenje.”
“In je zgubil?”
Na obličju gospe de Cherano-ve se je pokazal dvoumen izraz; “Ni čisto gotovo.”
Obe ženi sta se pozdravili. Pa-
vendar bi jo hotel varati z va-1 vel je poljubil Bertino roko. Ta mi.”	je, ljubosumna na Germanino le-
“Točno.”	poto, naslonila roko na ustnice
“Pazite, moj dragi! Vaša žena mladega moža. Ko se je dvignil, ni izmed onih, ki odpuščajo. Ma- ga je presenetil eden tistih ble
ščevala se bo.”
“Ukvarjajva se rajši sama s seboj!”
“Jaz se že ukvarjam. In tudi jaz bom odkrita- Bojim se samo nevarnosti.”
“Torej?”
“Pustite me pri miru!”
“Druge zapreke ne vidite?” Izzivalno je dejala zmedeno: “Dobro veste, da ne”, je rekla. Trenutek sta molčala ter med
stečifo in suhih pogledov, kakrš ne je znala izstreliti in ki so bili podobni bliskom poletnih noči brez nevihte in dežja-
Dvorec prefekture v Annecy-ju stoji nekoliko izven mesta Gleda na krasno avenijo d'Al-bigny, s katere se med presledki platan vidi jezero, na obzorju pa gore.
Aprila so noči že krajše. Danilo se je, ko sta Ferrierova sto
i cvetlicami in godbo okušala ne- pila v voz. Nad Tournette in “Da, vi mislite, da s tem, da' jj^q naslade. Zdelo se je, da vrhom Lanferra, čigar nazobča-vam jo spolnim.”	!--------------------------------------—---------------------------
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OAK FOREST — 3 Bedrm. Ranch type home. Full bsmt. Carport, Oak wood floors. Crptg., drapes, built-ia oven range. 100x135 ft. lot. Close to everything. $15,900. 16033 So. Latrobe, (5232 West), or phone 687-3405.	(Ill)
MUSICAL INSTRUMENTS FOR SALE
HAMMOND B 3 WITH HR 40 Speaker, Walnut; excellent condition. $2,100. 872-7011 or TR 2-4456
0.09)
BUSINESS OPPORTUNITY
LUNCH-ROOM. BY OWNER. WELL ESTABLISHED BUSINESS. REASONABLE. N. W. SIDE. Phone AL 2-9192.	(110;
HARDWARE —- Long established money maker. By owner. Must sell. Good location. Reasonable. Phone AT 5-1153.	)	(110)
V enem gibu ji je šal zdrsnil z ramen in jih odkril.
“Ne verjamem”, je dejal resno.
Njune male predrznosti so ju sčasoma opojile- Že dva tedna, od tistega občudovanje vzbujajočega zagovora dalje je mladi mož z zanimanjem sledil zvijačnim poskusom ljubke žene, ki ga je odlikovala s posebno pozorj nostjo.
Presrečen v svojem čustvenem življenju, se je z rahlim obžalovanjem spominjal svojih nekdanjih uspehov. Na deželi ni nikdar priložnosti za toliko pustolovščin.
“Vaš gospod Artene”, je nadaljevala, ko je uživala spričo njegove zmede, “prav nič ne razume o ženah. Tudi one so lahko muhave in samoglave.”
“Samo nekatere imajo to prednost”, je pripomnil popustljive.
“Ali sem jaz ena izmed teh?”
“Gotovo.”
“Na čem pa to vidite?”
“V vaših očeh. Njihov pogled je navadno miren. To je pogled nevažne in navadne ženske. Hipoma pa zableste kot demanti, ki jih nosite na prstih, kadar posije nanje žarek svetlobe- Nato njihov blesk ugasne. To je blisk: treba ga je zajeti, ko hiti mimo. Medtem ko strastne ženske...” <
TBfSY KRISTAVNiK, Painting & Decorating
ZA BARVANJE VAŠIH HIŠ ZUNAJ IN ZNOTRAJ se zanesita na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan.
HE 1-0965	UT 1-4234
Mullmly Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM
POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street
AMBULANČNA POSLUGA
KEnmare 1-9411
S PODMORNICO ZA ZABAVO — V Cypress Garden v Floridi so nedavno preskušali malo podmornico za podvodne izlete. Na sliki vidimo dva potapljača v taki podmornici tekom preskušanja.
MA 7-8381.	(109)
BARRINGTON AREA—BY OWNER 4-YR. OLD — 3 BEDRM. RANCH on high Kj acre. Completely fenced — 14’x42’ sun deck — Trees, etc. — % mile from Barrington. $17,750. Call Dunkirk 1-2633.	(IIP
ELK GROVE VILLAGE BY OWNER
3 bedroom, 2 bath ranch. Attached garage. Covered Patio. Alum. S&S. W/w carpeting, drapes, built-in appliances, washer & dryer. 4 -/2 % mortgage. Law 20’s. Call HEmpstead 7-0547.	(lip
CARPENTERSVILLE BY OWNER — 5 Rm. Home - air cond. Carpeted. All kitchen appliances, 2 car gar. Many extras. Owner transferred. $16,500. HA 6-6081.
(Ill)
CORNER LOT, 4 Bedrooms. iy2 baths, att. garage, aluminum storms throughout, private outside entrance to one bedroom. New carpeting and drapes. Owner transferred. Reduced $21,200. Rolling Meadows, 2102 Cardinal Dr. 392-0813.	(Ill)
GROCERY STORE — Good established business. $5,000 plus stock. N. W. Side. Phone AL 2-9182, ask for Ted.	(1101
DELICATESSEN — S. W. SIDE. Money maker. Must see. $6,000. — Call 586-1980.	(lip
HOUSEHOLD HELP
WIDOWER NEEDS WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK — OR COUPLE. To care for children age? 2, 4, 9 and 11. Live in. Own room. Good salary. Call 837-5951.	(110)
YOUNG WOMAN - HOUSEKEEPING - CHILD CARE - STAY -Must have references - Call 734-7340
(in)
JI NI POSEBNO PRI SRCU — Lory Carlson se nekam odmika, ko ji Robert Bre-yette kaže 25 funtov težkega morskega raka v Manchestru, Conn.
ne stene spominjajo na trdnjav-1 ske razvaline, je zlata zarja napovedovala sonce, medtem ko so se vzdolž gričev umikali vijoličasti jutranji hlapovi, se razprševali in potapljali v ostrejši zrak. Nad Jezersko gladino, okrašeno z rožnatim in vijoličastim odtenkom, je drhtela zarja kot
premražena, kopajoča se rusal-ka.
On je gledal naravo, polno nežnih tonov. Ona je gledala svojega moža. Molčala sta. Ona je prva pretrgala molk in se opravičevala:
(Dalje prihodnjič.)

Oseminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v .slučaju bolezni, nesreča ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
•/
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, ij pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —	(
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do y 60. leta.: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.	v»
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in
mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
( Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške }j podpome organizacije, potrudi se in. pristopi takoj — bolje danes 'A kot jmri!	'V
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!	(V
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice [i krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:	,}
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St.
Joliet, III. V
ČE SE SELSTE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ........................
Moj novi naslov: .................
MOJE IME: ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
SAMO PO DVEH — Konji hodijo navadno po štirih, tale v cirkusu v Zahodnem Berlinu pa gre včasih v zabavo in veselje obiskovalcev tudi samo po dveh.