HfLASILO SOCIALISTIČNI ZVKZK DBLOVNESA LIVDSTVA CELJSKEGA OKRAJA
KONFERENCA OBČINSKEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUSTEV
Izobraževalno, bulturno in prosvetno delo množic
ni samo potreba marveč nujnost
v NEDELJO JE BILA V CELJU REDNA LETNA KONFERENCA OBČINSKEGA
SVETA »SVOBOD« IN PROSVETNIH I RUŠTEV. — POROČILA PO KOMISIJA!
ODKRIVAJO VELIKE USPEHE IN OBILICO ODGOVORNIH NALOG ZA BO-
DOČE DELO. — V CELJSKI OBČINI DELUJE 5 SVOBOD IN 21 RAZNIH
PROSVETNIH DRUSTEV. — ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV SVOBOD IN PRO-
SVETNIH DRUŠTEV ZNAŠA NAD 4000 LJUDI.
Letna konferenca Občinskega sveta
Svobod in prosvetnih društev so se poleg
delegatov iz vseh društev udeležili tudi
številni gostje. Med gosti so bili predsed-
nik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih
društev tov. Andrej Svetek, nadalje se-
kretar OO SZDL tov. Stane Sotlar, sekre-
tar Občinskega komiteja ZKS tov. Cveto
Pelko, predsednik celjske občine tov. Franc
Rupret in drugi.
O nalogah DPD Svobod in prosvetnih
društev je uvodoma poročal predsednik
občinskega sveta tov. Ivan Golja. V svo-
jem poročilu se je omejil predvsem na vlo-
go Svobod in prosvetnih društev v današ-
njem družbenopolitičnem življenju in na-
čelno orisal vse številne naloge, ki ta dru-
štva čakajo v prihodnje.
Sekretar občinskega sveta tov. Ocvirko-
va je obširno poročala o delu petih Svobod
n enaindvajsetih prosvetnih društev. Po-
'eg podatkov, ki govorijo o velikih uspe-
lih posameznih društev in njihovih odse-
kov, je govorila tudi o slabostih in po-
manjkljivostih, ki jih bo treba v bodoče
odstraniti. Njeno poročilo pa je podkrepilo
trditev, da se je prosvetno in kulturno živ-
ljenje v celjski občini v zadnjih letih moč-
no okrepilo kljub mnogim težavam, saj v
teh društvih deluje aktivno nad 4000 ljudi.
Poročilo o delu glasbene komisije je po-
dal prof. Egon Kunej. Navedel je, da so
pevski in instrumentalni kolektivi dosegli
v preteklem letu veliko uspehov, izpolnje-
vali pestrost kulturnega življenja mesta
in njegove okolice. Na osnovi teh ugoto-
vitev je poudaril, da se Celje zelo hitro
približuje tisti stopnji razvoja, ko bomo
naše okrajno središče lahko imenovali kot
»mesto zborovskega petja«.
Poročilo o dramatski dejavnosti je po-
dala tov. Angela Sadarjeva. Amatersko
gledališko življenje, ki je pred leti bilo
zelo šibko, je v preteklem letu močno na-^
predovalo. Poleg poživitve teh odsekov v
društvih, pomeni velik napredek ustanovi-
tev in začetni uspehi Delavskega odra, lut-
karskega odra in amaterskega mladinske-
ga gledališča.
O izobraževalnem delu je poročal prof.
Jakhel, ki je tokrat lahko z zadovoljstvom
ugotovil, da dandanes ni treba več prepri,-
čevati, da je izobraževanje nujno potreb-
no. Danes so uspehi izobraževalnih- sekcij
večernih tečajev. Ljudske univerze in osta-
lih izobraževalnih dejavnosti tako prepri-
čevalni, da nastaja novo vprašanje: Kako
zagotoviti kadre za vsa oodročja izobraže-
valnega dela, kajti Znanja in izobrazbe
željnih (spričo naglega razvoja) ljudi je
iz dneva v dan več.
Na žalost nas prostor omejuje v želji,
da bi našim bralcem podrobneje posredo-
vali vse številne uspehe, ki se vsakodnev-
no odražajo v našem življenju in katerih
iniciator so naše Svobode ter prosvetna
društva. V enem stavku lahko vse to po-
vemo takole: Vsako kulturno, izobraževal-
no delo mimo poklicnega gledališča, kon-
certov Glasbene šole, mimo študijske in
ljudske knjižice, je rezultat prizadevanj
teh društev. Številni koncerti, gledališke
amaterske predstave, na stotine predavanj,
tečajev, na tisoče prečitanih knjig, vse to
je plod njihovega dela. Razpon pomemb-
nosti dela teh društev je velik in časten.
Delo teh društev čuti domala slednji zase-
lek naše občine, velik del okraja, njihove
uspehe pa občuduje tudi publika širom po
(Nadaljevanje na 4. strani)
Aktivisti prosvete, kulture In Izobraževanja
med razpravo ...
Občinski komite Zreze kommiistov v Šmaiju
Za odločnejši nopredek
v kmetijstvu
v torek je bila v Šmarju pri Jelšah seja sekretariata občinskega komiteja ZK^.
Sejm je bila o celoti posvečena vprašanju kmetijstva v občini. O stanju kmetijstva
m kmetijskega zadružništva je poročal upravnik kmetijske poslovne zveze tov.
ALEKSANDER VIDECNIK. Seje sta se udeležila še predsednik OZZ v Celju
IRAN JO LUBEJ in ljudska poslanka za ta predel tov. VINKA SIMONICEVA.
Poročilo upravnika poslovne zveze je
vsebovalo vsestranski analitični pregled
«l«Ia kmetijskih zadrug na področju obči-
■ie, nadalje delovanje poslovne zveze, o
irmatnih in daljnosežnejših nalogah pri
razvoja kmetijstva v občini, o prvih za-
fctkih in usp<±ih zadružnih upravnih or-
ganov itd.
Razprava, ki je temu poročilu sledila, je
bila zelo temeljita in sprejetih je bilo v^č
sklepov. Med drugim so razpravljali o
kmetijskih posestvih, ki na tem področju
4e ne dosegajo pričakovanih uspehov. Nada-
lje se je razprava vrtela predvsem okoli
ffoblemov živmore|e in sadjarstva. Med
drugim so sklenili v najkrajšem času
vključiti kmetijska posestva v poslovno
avezo, tako da bo v občini enotna organi-
MCija imela na skrbi razvoj kmetijstva.
Odločili so se za temeljit pregled nekate-
sii kmetijskih gospodarstev in izbrali ko-
Bisijo. ki bo to storila. Najbližnji ukrepi,
ki 6o pred kmetijstvom v občini, so pred-
vse« asanacije v sadjarstvu ter y ovečanje
in izboljšanje živinoreje. V ta namen je
treba uporabiti vsa sredstva za razširitev
kooperacije v travništvu.
Predsednik OZZ tov. Lubej je zelo ob-
širno razpravljal o bodočih nalogah pri
razvijanju sodobne kmetijske proizvodnje
v tem kraju. Dejal je, da je doslej bila v
središču pozornosti predvsem Savinjska
dolina, da pa je skrajni čas, da se tudi
področje šmarske občine in Obsotelja kar
najhitreje razvije. Pri tem je treba imeti
jasno pred očmi eno, da bo to mogoče sto-
riti v kratkem le na osnovi sodelovanja
med zadrugo in kmeti ter ob vrhunskih
dosežkih proizvodnje na kmetijskih gospo-
darstvih.
Na koncu so razpravljali tudi o nekate-
rih predvidenih investicijah na področju
kmetijstva v občini. Tako je bilo govora o
predelovalnici sadja v Obsotelju, o regu-
laciji in melioraciji velikih zamočvirjenih
površin ter še o nekaterih drugih manjših
investicijah.
RMpir«va • n«|v«ixie|ilh problemih občine Šmarje. In kaj je la ta kraj važnejše od
kmetijstva.
Vladimir Ilfič-Lenin
21. januarja je minilo 35 let, od-
kar je v Gorkem pri Moskvi umrl
velik revolucionar in mislec Vladi-
mir Iljič-Lenin. Njegova smrt je bi-
la za delavski razred vsega sveta
nenadomestljiva izguba, saj je med-
narodno delavsko gibanje izgubilo
najuglednejšega voditelja. Lenin je
bil mislec, ki je v svojih teoretičnih
delih obogatil revolucionarni nauk
Marksa in Engelsa, in praktik, ki
je izvedel prvo socialistično revolu-
cijo v svetu.
Leninovo delo je danes obrodilo
bogate sadove. Socializem je postal
svetovni sistem, gradi ga že v pralt-
si na milijone ljudi na različne na-
čine. Vse to poraja nove oblike bo-
ja za socializem, vendar je Lenino-
vo delo kljub temu še živo, revolu-
cionarno napotilo vsem borcem za
socializem. Spomin na tega velike-
ga duha in velikega voditelja Okto-
brske revolucije bo večno živel.
Jugoslovanski komunisti in vsi na-
ši delovni ljudje smo še posebej le-
tos, ko slavimo 40. obletnico usta-
novitve KPJ, ponosni, da smo vse-
skozi pravilno ocenjevali in razume-
li nauk velikega Lenina in se po
njem tudi ravnali.
POGOVOR S PREDSEDNIKOM OSS V CEUU, J02ET0M JOSTOM
ČIMVEČ INVESTICIJ ZA STANDARD
Na tretjem plenarnem zasedanju Republiškega sveta sindikatov Slove-
nije je bilo sklenjeno, naj bi se sindikalne organizacije zavzemale, da bi dve
tretjini prostih sredstev delovnih kolektivov povsod usmerili v investicije za
družbeni standard. Na občnih zborih sindikalnih podružnic v celjskem okraji^
so ta sklep močno podprli, podprli so ga tudi okrajni in občinski politični in
oblastni forumi, kar potrjuje, kako žive, konkretne in pereče so potrebe druž-
benega standarda med našimi proizvajalci.
O teh problemih so tudi na široko razpravljali v delovnih kolektivih in
pred nekaj dnevi je dal temu perečemu problemu močan poudarek tudi četrti
plenum Republiškega sveta sindikat jv Slovenije. Zato je uredništvo našega
lista zaprosilo preasednika OSS v Celju, tovariša Jožeta Jesta, da v tej zvezi
odgovori na nekaj vprašanj.
Kakšen je v celjskem okraju odziv
na sklep Republiškega sveta zveze sin-
dikatov Slovenije, da delovni kolektivi
usmerijo dve tretjini prostih sredstev
v investicije standarda?
Ta akcija je naletela tudi v celjskem
okraju na velik odmev in razumevanje.
Sindikalne organizacije v naših delovnih
kolektivih so že na rednih letnih občnih
zborih postavile to vprašanje na prvo me-
sto v okviru skrbi za življenjske in delov-
ne pogoje zaposlenih znotraj kolektiva in
v merilu občine.
Kako se občinski ljudski odbori pri-
pravljajo na to akcijo, kako namerava-
jo uporabiti ta sredstva in kakšni so
pojavi okrog tega vprašanja?
V celjskem okraju je zdaj stanje glede
tega približno takšno, da gre delo pri se-
stavljanju programov za uporabo združe-
nih sredstev za standard kvalitetneje in
časovno hitreje naprej pri tistih občinskih
ljudskih odborih, ki imajo politično in stro-
kovno močnejši kader. Med te sodijo obči-
ne Celje. Žalec, Šoštanj, in Slovenske Ko-
njice. Pri ostalih občinskih ljudskih odbo-
rih ta akcija zaostaja. Spričo tega bodo
morali občinski sindikalni sveti odločno
podpreti to akcijo s pomočjo občinskih ko-
mitejev Zveze komunistov in občinskih od-
borov SZDL. V občinah, kjer ta akcija za-
ostaja, moramo resnici na ljubo pribiti,
da problemi družbenega standarda niso
najbolj pereči, pa tudi sredstev je spričo
manjšega obsega industrije precej manj.
Vendar pa ne kaže te akcije tudi v teh,
industrijsko manj razvitih občinah zane-
marjati.
Občinski ljudski odbori v Celju, Žalcu,
Šoštanju in Slovenskih Konjicah priprav-
ljajo gradnjo objektov družbene prehrane,
gradnjo stanovanj, zdravstvenih domov,
razširitev uslužnostne obrti, gradnjo pro-
storov za kulturno-prosvetne namene v de-
lavskem okolišu Gaberje v Celju itd.
Kot kaže bo v okrajnem merilu zbranih
približno 800 milijonov dinarjev sredstev
za investicije družbenega standarda, ki jih
bodo zbrali delovni kolektivi. Ce pa k temu
dodamo še sredstva občinskih skladov, ki
so za to namenjena, bo tega denarja še
nekaj več. Občinski ljudski odbor v Žalca
bo v okviru investicijskega programa za
standard zgradil okoli 20 stanovanj, v Za-
bukovci, Žalcu in Libojah obrate družbene
prehrane, na Polzeli bodo dogradili zdrav-
stveni dom, okrepili pa bodo tudi inve-
sticije v kmetijske namene na kmetijskih
gospodarstvih. Več ali manj v podobne
namene bodo vlagali sredstva tudi v osta-
lih občinah.
Kljub dobrim rezultatom, ki so že dose-
ženi v okviru akcije za odvajanje dve tre-
tjine sredstev za standard, so bili tudi po-
(Nadaljevanje na 2. strani^
Proslava VD-lEtnice HP] v žalski občini
Na območju žalske občine bodo v po-
častitev 40-letnice KPJ prirejali pro-
slave skozi vse leto in v vseh krajih
te občine. Za 1. maj bodo priredili izlet
na Mrzlico, ker so se pred vojno zbirali
komunisti in delavci iz Savinjske do-
line in 2^3avja, sej/tembra pa bo Izlet
T Smigovo zidanico, v kateri Je bila
prod vojno partijaka koiilerenca. Osred-
nja proslava bo julija v Preboldu ob
krajevnem prazniku, sicer pa bodo v
tej občini praznovali 40-letnico ustano-
vitve KPJ na vseh krajevnih praznikih.
Na proslavah bodo sodelovale vse or-
ganizacije in društva, mimo tega pa bo-
do ix>vjK>d predavanja o igodovini in
vlogi Zveze komunistov Jugoslavije.
STRAN ^^^
Vzpohi in posledice prometnih nesreč o Geljshem ohpaju v letu 1958
Kot v vsaki dejavnosti se tudi v pro-
metu vodi prometna statistika z namenom,
da se v skladu z ugotovitvami skuša iz-
boljšati varnost na javnih cestah. Stanje
cestnega omrežja v celjskem okraju še ni
zadovoljivo, čeprav je bilo dosti storje-
nega v preteklem letu za izboljšanje cest-
nega prometa. Naj navedemo le nekaj po-
datkov: Rekonstruirali so cesto I. reda pod
Trojanskim klancem, cesto II. reda skozi
naselje Ljubno, modernizirali posamezne
odseke cest v Mozirju, na Teharski cesti v
Celju proti Storam, zgrajenih je bilo več
novih mostov za večje obtežitve, odstra-
njeni so bili objekti, ki so ovirali promet
itd.
Porast motornih vozil zavzema hitrejši
tempo kot izgradnja modernih cestišč. Šte-
vilo motornih vozil v celjskem okraju se
je lani povečalo v primerjavi z letom 1957
za 40 %. Prav tako je število novih vozni-
kov (poklicnih in amaterjev) naraslo na
preko 2000. Ce upoštevamo velik porast
novih voznikov in novih vozil, je nujno,
da se mora poostriti disciplina in promet-
ni red na naših cestah, sicer so posledice
neizogibne. Vsaka najmanjša kršitev cest-
no-prometnih predpisov lahko povzroči
stanje, ki ga prikazuje lanska statistika.
Lani je bilo v celjskem okraju 405 pro-
metnih nezgod. Leta 1957 je bilo teh le
326. Število smrtnih primerov je bilo 18
odnosno 6 primerov, manj kot v letu 1957.
Življenje je izgubilo 6 kolesarjev, 2 moto-
rista, 7 pešcev, 1 otrok ter dva voznika
tovornih avtomobilov. Telesno je bilo 156
laže in 138 teže poškodovanih. Skupna
materialna škoda na vozilih in na poško-
dovanih objektih znaša okoli 35 milijonov
din. Največ nezgod je bilo na cesti II. re-
da in to 134. Na cesti L reda je bilo 127
nesreč, na cestah III. reda in drugih po-
teh pa 144 nesreč. Po časovnem razpo-
redu je bilo največ nezgod med 14. in 16.
uro in sicer 66. Nadalje med 16. in 20.
uro. Ponoči je bilo nezgod manj kot v le-
tu 1957. Mesec oktober je bil po številu
nezgod (56) najbolj kritičen v preteklem
letu. Temu sledijo meseci julij, avgust in
september (45 nesreč). Najmanj nezgod
(20) je bilo meseca januarja. Po dnevih
je bilo največ nezgod ob sobotah (70),
sledita pa nedelja in ponedeljek z istim
številom (62) nezgod. Zanimiva je ugoto-
vitev, da je največ nezgod na ravnih ce-
stah, in to zaradi prevelike hitrosti mo-
tornih vozil. V nezgodah so bila udeleže-
na vozila po naslednjem redu: 23 avtobu-
sov, 137 tovornih avtomobilov, 169 oseb-
nih, 21 traktorjev, 114 motornih koles, 22
mopedov, 112 kolesarjev, 30 konjskih
vpreg, 10 vlakov in 41 pešcev. Pri nezgo-
dah je bilo udeleženih tudi 22 otrok. Od
vseh navedenih vozil je bilo 179 vozil
družbena last.
Poglejmo, kakšni so vzroki nesreč. Za-
radi vinjenosti je bilo 47 nezgod, zaradi
prevelike hitrosti na pogoje ceste, vozila,
prometa, voznika in vremena 57 nezgod,
zaradi utrujenosti, zaspanosti, nepazljivo-
sti ter izgube oblasti nad vozilom je bilo
123 nesreč. Ker vozniki niso upoštevali
prednost drugih vozil,- je bilo 80 nezgod,
nepravilno prehitevanje ' je povzročilo 29
Posledice nepazljivosti
nezgod, 19 nezgod pa je bilo zaradi opu-
stitve signala in nenakazovanje smeri. Vož-
nja po levi strani je terjala 18 nezgod,
vožnja brez izpita pa 21 nezgod. Ostale
nezgode so nastale zaradi vožnje brez luči
predvsem pri kolesarjih, zaradi nepravil-
nega parkiranja, prekoračenje dovoljene
hitrosti, nezasenčevanje luči, pokvarjeno-
sti vozila ter zaradi polzkosti cest v zim-
skem času.
Veliko število kaznovanih kršiteljev
cestno prometnih predpisov v javnem pro-
metu kaže, da disciplina na cestah ni na
zadovoljivi stopnji ter bi bilo nujno po-
trebno prometno vzgojo državljanov raz-
širiti. To dolžnost bi naj prevzela dru-
štva (avtomoto društva, združenje šofer-
jev, Ljudske tehnike), katerih cilj je vzga-
jati nov šoferski kader. V preteklem letu
je bilo na polju prometne vzgoje veliko
storjenega. Dober uspeh beležimo pri šol-
ski mladini, saj je udeležba le-te pri ne-
zgodah minimalna. Za tak uspeh je treba
dati priznanje vzgojiteljem na šolah. Tudi
na javni oddaji »pionirji in promet« so
učenci celjskih šol pokazali visok nivo
znanja prometnih predpisov, ki je presegal
znanje marsikaterega voznika v javnem
prometu. Tajništvo za notranje zadeve je
lani pri nagradnem natečaju prostih spi-
sov in risb o prometu nagradilo 82 učen-
cev. Tak natečaj predvidevajo tudi letos.
Da bi ugotovili znanje poklicnih šoferjev
iz cestno prometnih predpisov, so bili vsi
vozniki poklicani na konsultacijo. Ta ak-
cija je pokazala, da so nekateri vozniki na
javnih cestah brez znanja. Ta ugotovitev
ni presenetila organe prometne službe, ker
imajo s temi vozniki največ opravka zara-
di nediscipline.
Nobena statistika ne more prikazati vseh
posledic, ki nastanejo pri nezgodah. Vsaka
nezgoda zapušča vidne posledice. Družina
je izgubila očeta, mater, kolektiv dobre-
ga sodelavca, telesne poškodbe so naj-
večkrat zapustile trajne posledice, nezmož-
nost pri delu, vsi ti primeri pa bremenijo
našo skupnost.
Nekaj primerov v ilustracijo. Na Vran-
skem je bil do smrti povožen vinjen kole-
sar, oče veččlanske družine. V celjski bol-
nišnici leži že tri leta poškodovana mati
nedoraslih otrok, ki je dobila pri promet-
ni nesreči težje telesne poškodbe. Do ne-
sreče je prišlo po voznikovi krivdi, ki je
opravljal motorno vozilo v vinjenem sta-
nju.
Žalostni so primeri, ko voznik pusti po-
nesrečenca na cesti in zbeži, ne da bi mu
nudil pomoč in mu s tem morda rešil živ-
ljenje. Taki vozniki kažejo, da so brez
srčne kulture in da nimajo nobenega so-
čutja do sočloveka. Lani je bilo zabeleže-
nih 6 takih primerov (tri smrtne žrtve).
Vsi primeri so bili raziskani. Vozniki so
s takim ravnanjem sami sebi odmerili za-
služeno kazen.
[imvec v investicije za stondaril
(Nadaljevanje s 1. strani)
samezni primeri, ko so nekateri odgovor-
ni ljudje v gospodarskih organizacijah po-
skušali prikazati močnejše forsiranje inve-
sticijskega vlaganja v objekte družbenega
standarda kot stvar, ki lahko zavre ali
otežkoči tempo razvoja proizvajalnih sil.
V takih primerih je naloga sindikalne po-
družnice, da se z vsemi političnimi sred-
stvi upre takim težnjam in jih odločno za-
vrne. Razumljivo je, da smo hkrati odgo-
vorni tudi za nemoteno odvijanje indu-
strijske proizvodnje, vendar ne za ceno
vlaganja sredstev v nove investicije, pač
pa predvsem za obnavljanje tistih zasta-
relih naprav in objektov, ki so nujno ve-
zani na doseganje postavljenih planskih
nalog.
V kakšni meri so občinski ljudski
odbori že izdelali načrte z vso potreb-
no tehnično in ekonomsko dokumenta-
cijo za objekte družbenega standarda?
Prav gotovo so občinski ljudski odbori
doslej ta vprašanja zanemarjali. Sedaj
preti nevarnost, da ne bo pravočasno na-
črtov, čeprav bodo finančna sredstva za
gradnjo na razpolago. Sindikati bodo mo-
rali izvajati političen pritisk, da v občinah
takoj in zelo resno pričnejo izdelovati
ustrezne načrte. O tem bodo morali spre-
govoriti odločno besedo sindikalni delavci
tudi na občnih zborih občinskih sindikalnih
svetov, ki bodo v celjskem okraju pričeli
25. januarja. Na teh zborih bodo glavne
razprave posvečene prav tem vprašanjem
v okviru programov črpanja in uporabe teh
sredstev.
O teh programih bodo morali še prej
spregovoriti tudi delovni kolektivi, da bo-
do ta sredstva uporabljena. Skratka, de-
lavci v kolektivih bodo morali predhodno
te programe politično in materialno pod-
preti.
Razen tega, ;da bodo na občnih ^zborih
občinskih sindikalnih svetov že zelo kon-
kretno razpravljali koliko sredstev bodo
v občini zbrali, se bodo ob tej priliki tu.di.
pogovorili o izdelavi načrtov za program-
ske objekte družbenega standarda s kateri-
mi bo treba pohiteti.
Prav zaradi teh važnih nalog bodo mo-
rali na občnih zborih občinskih sindikalnih
svetov posvetiti posebno pozornost tudi
izbiri dobrega kadra za bodoča vodstva
teh svetov. Nadaljnja realizacija teh pla-
nov bo slonela prav na teh vodstvih, saj
bo njihova na'jvažnejša politična naloga,
da bodo spremljali in vzpodbujali vso de-
javnost na področju občine v vedno bolj
pospešeno skrb za delovnega človeka, -ma-
Slavni dnevi
iz zgodovine KPJ
13. januar 1923
Na ta dan je bila v Beogradu
ustanovljena Neodvisna delavska
stranka Jugoslavije. Čeprav je de-
lovala samo poldrugo leto, je ta
stranka odigrala pomembno vlogo v
povezovanju ilegalne Komunistične
partije z delavskimi množicami.
13.	januar 1929
Ta dan je izšla zadnja številka
»Borbe« pod diktaturo.
14.	januar 1953
Josip Broz-Tito je bil izvoljen za
prvega predsednika FLRJ. Glasova-
nje v skupščini je bilo zaključeno
ob 11,50, ob 12,07 pa je Josip Vid-
mar sporočil ljudskim poslancem, da
je bil Josip Broz-Tito izvoljen za
prvega predsednika republike.
14. januar 1945
Tega dne se je začelo veliko zbo-
rovanje žena v Črnomlju. Udeležilo
se ga je več kot 400 odposlank in
delegacija žena iz Slovenskega Pri-
merja. Na zborovanju je govoril tu-
di takratni sekretar izvršnega odbo-
ra OF pokojni tovariš Boris Kidrič.
14.	januarja 1933
so bile na ljubljanski univerzi pod
vodstvom komunistov velike štu-
dentske demonstracije proti diktatu-
ri, proti neznosnemu režimu na uni-
verzi in proti okrnjevanju slovenske
univerze.
15.	januar 1942
Na ozemlju vzhodne Bosne se je
začela 15. januarja druga sovražna
ofenziva proti partizanskim četam.
Med ofenzivo so bili srditi boji zla-
sti pri Zvorniku, Vlasenici in Han
Pjesku ter na progi Sarajevo—Više-
grad.
15.	januarja 1943
začne ponovno izhajati »Ljudska
pravica«.
16.	januar 1943
Tovariš Tito je poslal 16. januarja
1943 pokrajinskemu komiteju KPJ
za Makedonijo obširno pismo, ki ve-
lja za najpomembnejši dokument iz
zgodovine NOB Makedonije. V njem
je tovariš Tito dal dragocene napoT-
ke za nadaljnje delo in razvijanje
NOB v Makedoniji.
17.	januar 1919
Tega dne je bilo v Sarajevu ve-
liko zborovanje delavcev, na kate-
rem so protestirali zoper namero te-
danje vlade, da z orožjem napade
mlado sovjetsko republiko. Podobna
protestna zborovanja so bila tudi v
drugih mestih Jugoslavije.
Od 17; do 21. januarja 1949,
pičla štiri leta po prvem kongresu,
bil. v Beogradu ob sodelovanju
1433 delegatov drugi kongres KP
• Srbije.
19.	januarja 1919
je bil v Ljubljani vseslovenski kon-
gres Jugoslovanske socialdemokrat-
ske stranke (JSDS).
20.	januar 1943
Tega dne so združene sile okupa-
torja ob pomoči vse ustaške vojske
in Mihajlovičevih četnikov začele
četrto, dotlej največjo ofenzivo pro-
ti naši narodnoosvobodilni vojski.
Sovražnik je imel nad 100.000 voja-
kov proti okrog 20.000 partizanom.
VELETRGOVSKO PODJETJE »M E R X« CELJE
razpisuj e
naslednja prosta delovna mesta:
4 BLAGOVNO-FINANČNE KNJIGOVODJE, trgovska izobrazba
z odgovarjajočo knjigovodsko prakso
2 FAKTURISTA z obvladanjem strojepisja
Plača po novem TP (13—14). Nastop po možnosti takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe je poslati na upravo podjetja Celje, Tomšičev trg 3.
ppgle«! po svetu * pogled po svetu
Ekspanziji modernega kapitala ni več
potreben klasičen sistem nacionalnega za-
tiranja, marveč se naslanja na velike raz-
like med razvitimi in nerazvitimi deželami,
na ekonomsko odvisnost zaostalih dežel
od razvitih, na željo zaostalih narodov po
ekonomskem napredku, na notranjo potre-
bo vseh narodov po intenzivnem gospo-
darskem sodelovanju — na teh faktorjih
ter svoji ekonomski in politični moči gradi
moderni kapital svojo ekonomsko in poli-
tično ekspanzijo. Tako je nekje zapisal
Edvard Kardelj. To je prav tako res, kakor
ugotovitev, da stopa človeštvo v novo fazo
razvoja proizvajalnih sil. Odkritja nukle-
arne fizike in elektronike in njih široka
aplikacija v tehniki oznanjuje začetek pra-
ve industrijske revolucije socializma, kajti
vsestranska aplikacija teh znanstvenikov
in tehničnih odkritij ni mogoča brez socia-
lističnih odnosov. Družber\a delitev dela
v takem silnem razvoju proizvajalnih sil
vključuje vse narode direktno v mehani-
zem svetovnega gospodarstva.
Ne seveda čez noč, ne kar jutri!
Prodor v vesoljstvo, dirigirani izstrelki,
balistika, o kakršni se nam pred 15 leti
še sanjalo ni, trka na človeško pamet.
Eisenhomer je v novinarskem klubu si-
cer odbil sovjetsko pobudo za sklenitev
mirovne pogodbe z Nemčijo, vendar je
privatni obisk Mikojana visoko ocenil, češ
da je to poskus, kako bi pametno naili
neko skupno pot za reševanje vprašanja
oborožitve in skupni izhod iz te dileme.
Zanimivi sta predvsem dve besedi: »Pa-
metno^ in »dilemam. V podobno iskanje
skupne poti sodi tudi Dullesova izjava,
da svobodne volitve v Nemčiji niso nujne
za združitev in da so razne poti za dosego
enotnosti. Določen napredek je že 'v tem,
če so za dobrodošlico Mikojanu izjavili
ameriški listi, da nikdo ne more pričako-
vati od ameriških državnikov, naj bi na
nemško vprašanje gledali vselej tako kot
bonnski ministri ali Nemci. V ZDA so po-
kazali tudi nekaj razumevanja za sovjet-
sko bojazen pred vzpostavitvijo nove nem-
ške vojne sile.
Treba bo torej vendarle premakniti tudi
zahodni voz z mrtvega tira, na katerem
je obstal leta 1046. Sovjetska pobuda, da
bi prišlo do konference vseh držav, ki so
bile v vojni s hitlerjevsko Nemčijo, to za-
hteva. Pogodbo naj bi podpisali obe nem-
ški državi ali pa konfederacija, če bi med-
tem do nje prišlo. Eisenhower vidi v tem
predlogu popolno nevtralizacijo in razoro-
žitev nemškega naroda, kar pa se mu zdi
nerealno, češ da je to prevelik narod za
tak neodločilni položaj. To je samo lepa
beseda za dejansko surovo politično in
vojno strategijo NATO, ki zida na nem-
ški udarni moči za eventualni spopad med
blokoma, razume se, da s pomočjo konser-
vativne krščansko-demokratske Adenauer-
jeve politike, ki skuša s tem za nemški
narod izbiti čim več haska in se ji je to
že precej posrečilo.
Na sovjetsko pobudo gledajo v Angliji
z »opreznim optimizmom«, v Franciji pa
so se jasnemu odgovoru izognili, čeprav
je jasno, da se bodo podredili političnemu
štabu NATO.
Mikojan pa je prekrižarit Ameriko, kosil
z bankirji, večerjal z oblastniki, se zgovo-
ril za nove obiske, razstave, zamenjave,
ni pa pozabil povedati, da SZ mora biti
oprezna, kajti ZDA so jo obdale z mrežo
raketnih oporišč, je pa SZ vselej priprav-
ljena za sodelovanje, za mir. Za prihodnje
leto se pripravlja skupina ameriških gu-
vernerjev za obisk v SZ. ni izključen obisk
Hruščeva, govori se spet o sestanku na
najvišjem nivoju — skratka vzpostavil se
je direktni stik med največjima silama na
svetu. To pomeni, da je tekma za vesolje
rodila nekaj koristnega — v smislu da-
našnjih uvodnih besed tega članka. Poli-
tično in psihološko je S Z pred ZDA, teh-
nično pa baje samo 3 ali 4 mesece, kakor
izjavljalo nekateri, obenem pa pozivajo
druge države k sodelovanju v univerzalni
balistiki. Kdo bi to od ZDA, atomskega
monopolista, pričakoval! In vendarle je
res.
V	smislu uvodnih besed presojajmo dej-
stvo, da bo Zah. Nemčija posodila Sudanu
25 milijonov mark, dalje to, da bodo arab-
ske države ustanovile skupno banko in
skupni gospodarski svet, ki bo skušal po-
staviti na noge petrolejsko tankersko mor-
narico in še marsikaj, kar so doslej imele
v rokah samo zahodne sile. Fanfani pa je
v Kairo prišel prepozno pristavljat itali-
janski »p^skrček«, v Atenah pa ni bil do-
volj spreten, da bi ugajal tudi Grkom.
Preveč se je ženiral Turkov in Angležev,
ki nameravajo Ciper deliti brez medna-
rodne konference. Nekdanji zmerni diplo-
mat Foot je postal bojevit, odklanja samo-
odločbo, krši premirje z EOKA in grozi
Makariju, da ne bo smel več na to fiksno
lepantsko letalonosilko.
V	Kongu še vedno vre. Belgijcem se je
zdelo potrebno, da pošljejo bataljon pa-
dalcev v jugovzhodni del te kolonije, ki
ni nikoli kazala znamenj nezadovoljstva
nad »razvitim« prebivalstvom. S padalci
so skušali nedavno tega Francozi urediti
zadeve v Indokini in jih urejajo tUdi v
Alžiru. Takole pravi nova vlada, ki naj bi
Francijo povedl-a v nove boljše čase: Pa-
cifikacija Alžira je pogoj za vsako politič-
no rešitev, ki temelji samo na izidih sploš-
nega glasovanja. T Brej nič novega pod De
Gaullom, prav nič. Pacifikacija je postala
pogoj in namesto besede »integracija« je
predsednik Debreux uporabil besedo »moč-
nejše spajanje« med Francijo in Alžirom.
Francoski poslanci so v parlamentu sto-
je poslušali De Gaullovc - poslanico, v ka-
teri pravi, da zavisi uspeh akcije za ob-
novo Francije od uvajanja reda v vse za-
deve nacionalnega življenja. Ali ne diši
tale »red« nekoliko po tistem osmrajenem
»die neue Ordnung« in po strašnem polo-
mu. ki ga je doživelo francosko buržoazno
parlamentarno življenje?
In še marsikaj takega je v poslanici in
v debatah novega parlamenta, kar ni rav-
no v čast najbolj svobodnjaške evropske
dežele.	T. O.
(Po pripovedovanju Franca Kača)
STRAJKI V BlVSI
(Nadaljevanje in konec)
Seveda smo se pogovorili in pogodbe
smo tudi že imeli. Toda zdaj smo prišli na
dan z novo zahtevo: mojstra Kresnika je
treba prestaviti drugam, da ne bo imel
nikakršnih stikov s tovarniškimi delavka-
mi. Znano je bilo, da je bil ta mojster ve-
lik ženskar in če pri njih ni uspel, je znal
večkrat zagosti kako podobno, kot topot
z lijaki. Razume se, da so ga žene sovra-
žile (saj je marsikatero spravil na cesto),
obenem pa so se ga tudi bale. Borba za
kruh je bila težka.
Zahtevali smo torej, da Kresnika pre-
stavijo in to pisano zahtevo smo tudi obe-
sili na vidno mesto v tovarni. Podpisana
je bila z Westnovim podpisom. Tovarnar
je dal svojemu ljubljencu mesec dni plača-
nega dopusta in verjetno je domneval, da
se bo ta čas naša .predvsem pa ženska
jeza polegla. Toda še predno je mesec
Kresnikovega dopusta potekel, smo mi že
»zavohal:«, da ga misli Westen dati na
nočno izmeno za mojstra. Tisti dan, ko
smo to zvedeti, smo delavski zaupniki ime-
li ob 3. uri ponoči sestanek v »Ameriki«.
Na sestanku je bila tudi ta, nočna izme-
na, katera naj bi dobila Kresnika. V en
glas smo sklenili, da ga ne maramo in da
ga vržemo ven, če se prikaže.
Minil je njegov »dopust« in Kresnik se
tistega večera res prikaže pri nočni izmeni,
da bi prevzel mesto mojstra. Toda ni se
še utegnil dobro ogledati po ljudeh, že so
ga delavci zagrabili in treščili ven.
Na tej nočni izmeni sta imela tisto noč
službo tudi dva inženirja in eden od njih
pošlje po mene. »Z vami nimamo kaj raz-
govarjati,« sem dejal, »ker vi niste podpi-
sali pogodbe.« Torej naj pošljemo po West-
na — me je vprašal. Tako je. Tisti trenu-
tek se je kompromitirani Kresnik spet od
nekod prihulil in se ponovno prikazal v
obratu. Ljudje so ga spet pograbili in
vrgli ven. Spominjam se še, da so ga raz-
jarjeni delavci hoteli vreči kar čez ograjo,
ker vratar ni hotel takoj odpreti vrat. Cez
kako uro po tem dogodku pride delavski
zaupnik Božičnik k meni in mi pove, da
pride vsak čas Westen v tovarno. Prav.
Kar tule pri peči počakava. Okrog 10. ure
se res prikaže Westen, zelen -od jeze in
zarjove nad mano: »Ste vi šef ali jaz!«
(Kresnik mu je bil tesno za petami.) »Se-
veda vi — toda zakaj se ne držite pogod-
be, ki jo podpišete!« Moj odgovor je We-
sten kar »preslišal« in zapovedal Kresni-
ku, naj prevzame svoje mesto. Toda čim
e le-ta usmeril korak proti svojemu de-
ovnemu mestu, že ga zagrabi neki dela-
vec. Vpričo naklonjenega mu gospodarja
je imel k^vrni mojster več korajže in se
je trdih Delavčevih rok otepaval. Takrat
pa je kot na povelje vsa nočna izmena
skočila izza svojih strojev in že so otepa-
vali nezaželenega mojstra in ga vpričo
Westna vrgli ven. Takoj za tem pa so spet
sedli k strojem.
Westen siopi k meni z ironičnim »Gu-
ten Abend, Herr Chef!« Seveda je organi-
zacijo tega »podviga« spet pripisal meni.
Toda to pot je skušal ubrati druge strune.
Povabil je naju z Bož čnikom, naj greva
z njim v vilo, da popijemo liter vina. To-
da pri vratih sva midva ubrala svojo pot,
se zahvalila in dejala, da si lahko sama
kupiva 2 deci.
Se huje kot Kresnik pa fe tovarniške že-
ne gnjavil mojster Fieck in ženske so tudi
s tem energično obračunale. Zahtevale so
sestanek in postavile: Fleck mora ven!
Nekega večera so ga ženske res pograbile.
ga gnale do vratarja in ga vrgle ven. Vse-
ga raztrganega je VVesten z avtom odpe-
ljal domov. (Fleck je tudi neko delavko
udaril in zato so žene hotele obračunati
z njim.) Niti Flecka niti Kresnika po teh
dogodkih ni bilo več v tovarno.
Toda po Fleckovem odhodu je bil v po-
letju leta 1936 v tovarni glavni in naj-
večji štrajk, ki ga gotovo še dobro pomni-
jo mnogi prebivalci Celja in bližnje okoli-
ce. Ta štrajk je vodil tov. Leskošek. Vsi
delavci so tistega dne (6, septembra) osta-
li v tovarni. Seveda je Westen takoj alar-
miral policijo, ki se je nastanila kar v to-
varni in naganjala ljudi" na delo. Le ka-
kih 30 delavcev je šlo iz tovarne, drugi
pa smo VSI ostali. Delali pa so nekaj časa
edino le ključavničarji. Zene-delavke so
nam kuhale v pritličnem prostoru poleg
tovarne (»Ledig Heim« smo ga imenovali).
Domala vse celjske trgovine in gostilne
so nas zalagale z živili. Največ pa sta nas
z mesom zalagala Turk in Rebevšek, s
kruhom pa pek Mlakar.
Strajkali smo že kake 4 tedne, ko je
oblast vsem trgovcem in gostilničarjem
prepovedala, da bi nam pomagali. Po me-
stu so viseli plakati, ki so opozarjali, da
bodo vsem trgovcem, gostilnam, mesni-
cam in pekarnam odvzeli obrt, če bodo
štrajkajočim kakor koli pomagali. Potem
je bilo hudo. Zmanjkalo je hrane, zmanj
kalo je C garet in kakih 14 dni smo pošte
no stradali. Ta čas smo imeli kakih štiri
krat pogajanja. Prišel je tovariš Lesko
šek in z njim. smo šli vsi delavski zaupni
ki k pogajanju na občino. Zupan Mihelčič
nas je prigovarjal, naj bi se sporazumel
in prekinili štrajk. Tovariš Leskošek pa
ni popustil. Nazadnje smo se na občin
pošteno skregali in Westen se je trkal na
23. JANUAR.IA — STF.V. 3 ^^^ STR^
Kot zaseda negibnih vojakov so po grebe-
nu hriba posejane kompolske hiše. Po tem
rebru bo položena ena izmed vej bodočega
kompolskega vodovodnega omrežja.
Kompole je po sončnih rebrih razpoteg-
njena vas nad Storami. Tudi sredi zime, ki
je letos res svojevrstna, ko narava spi, po-
nuja ta kraj svoje lepote in komaj da slu-
titi neposredno bližino zadimljenih in mrač-
nih Stor.
Kot vojaki so hiše postavljene vrh ostre
rebri in v domala ravni vrsti so razpore-
jene ob njenem vznožju. Vas sama s svo-
jimi značilnostmi priča o preteklosti. Skr-
čeni in dotrajali vinogradi v strminah so
ostanek nekdanjih »gore«, katerih lastniki
so bili deloma Teharčani, deloma kmetje
iz doline. Kot mnogo vinskih krajev, tako
je tudi ta predel zatekla amerikanska trt-
na uš, še večjo spremembo pa je vanj pri-
nesla bližnja tovarna, ki je svojo delovno
silo črpala iz vrst nekdanjih viničarjev,
kočarjev in malih posestnikov. Toda ti
časi so že daleč v preteklosti.
KOMPOLSKI GRUNTAR SE JE
ZMOTIL...
V prostrani dolinici med grebenom nek-
danjih vinskih goric in z gozdom pokriti-
mi vršaci celjskega hribovja, kjer kot ostro-
vidni jastreb na skalnatem gnezdu stra-
žari Šentjanž, svojčas ni bilo veliko hiš.
Eden najmočnejših kmetov, Kompolšek je
pred desetletji s pravo gruntarsko vztraj-
nostjo razširjal svojo posest. Pogostokrat
se je pred ljudmi postavljal z besedami:
— Prej ko bom umrl, bo dolina moja.
Od hiše me bodo nesli pogrebci po moji
zemlji na cerkveno pokopališče ...
Pa se je možak uštel. Res je bila domala
vsa dolina njegova, toda ko je umrl, je
manjkal samo še košček na poti do po-
kopališča ...
Desetletja so minila ... Dandanes je tu
že nad sto hiš in okoli 300 ljudi živi v
Kompolah.
KOMPOLSKA »KOMUNALNA BANKA«
KOMPOLE — URBANISTIČNI OKOLIŠ
Stisnjena dolina okoli Stor ne daje mož-
nosti razmaha gradbeni dejavnosti štor-
skim železarjem. Zato so si številni de-
lavci postavili hiše v Kompolah. Kar so za-
čeli že delavci, so potrdili strokovnjaki in
Kompole so del gradbeniih okolišev okoli
industrijskih Štor. Dandanes so Kompole
že delavsko naselje in kmetje so v abso-
lutni manjšini. Našteli so mi tri ali štiri
kmete in še s teh kmetij hodijo moški na
delo. Delavci pa, ki so lastniki majhnih
krp zemlje, so že odločili. Od zemlje na
pobočju nekdanjih vinogradov ne bo ko-
risti. Ce ne rastejo intenzivne kulture, naj
raste naselje. Ze sedanji razvoj, še bolj pa
predvideni bodoči razmah, narekujeta ure-
ditev. O tem naj teče beseda.
ENA NAJLEPŠIH PODEŽELSKIH ŠOL
Sola, v kateri je pred vojno živela na-
predna učiteljska družina Jerinovih, je da-
nes spremenila svoj zunanji, še bolj pa
notranji videz. Prostorne, na novo oprem-
ljene učilnice se kosajo z mestnimi šolami.
Šolski upravitelj Ivan Rutar, ki se je do-
mala posušil od skrbi in požrtvovalnosti
ob lanskoletni obnovi šolskega poslopja je
pravcati gonilni motor v tem kraju. V svo-
ji skromnosti se brani ugotovitev, da je
izgradnja šole le v glavnem slonela na
njegovih plečih in pripisuje uspeh pred-
vsem oblasti, gradbeni inšpekciji, podjetju
»Beton«. Čeravno tem ustanovam, oblasti
in podjetju ni odrekati zaslug, Kompolčani
vendar prav dobro vedo, da bi malokdo
tako dobro izpeljal to nalogo kot on.
Upraviteljeve skrbi se niso poslovile.
Zdaj urejujejo okolico šole, šolski vrt, dvo-
rišče, pa tudi v stavbi sami še ni vse ure-
jeno. Na šolskem vrtu je čebelnjak, ureju-
jejo majhen hlev za male živali, gradijo
toplo gredo, v majhni sušilnici za sadje pa
so zadnjo jesen sušili vsi sosedje. Upra-
vitelj Rutar želi, da bi njegova šola vce-
pila nadebudnim Kompolčanom čim več
praktičnega znanja v glave.
Čeprav je šola še vedno eno samo grad-
bišče, si je učitelj Rutar nakopal nove
skrbi. Vodovod je naslednja etapa ... Ob-
Nov most čez Voglajno je prehoden za pešce. Ko pa bodo položili plohe čez vso
širino mostu, bo čezenj mogel vsak voz in celo lažji avtomobili.
enem pa mora poleg svojega šolskega de-
la poučevati otroke iz razredov obolele
učiteljice. Kljub temu iz njegovih ust ni
bilo tožb ...
POL MILIJONA VREDEN MOST
ZA 40.000 DINARJEV?
Rekel bi lahko, da Kompolčani delajo
čudeže. Nedavno so izročili osebnemu pro-
metu nov most čez Voglajno. Na vpraša-
nje, koliko denarja so dobili za to akcijo,
nisem mogel zakriti svojega začudenja.
Takole je o tem pripovedoval predsednik
SZDL tovariš Franc Kresnik ob pogovoru
v hiši tovariša Feliksa Ivanška.
— Most je bil nujno potreben. Dober
del Kompol je bil odrezan od gornjega
dela Stor. Most so med vojno minirali
ustašl. Pa so se zbrali volivci in sklenili
zgraditi novega. Občina jim je dala 40.000
dinarjev, a to je premalo celo za ozko brv.
Nabrali so les, ga posekali, obtesali in
spravili na gradbišče. V železarni so dobili
odpadne tračnice in se lotili dela. Koliko
udarniških ur je bilo pri gradnji porablje-
nih točno niti ne vedo. Odbornik Toplak
je sam delal pri gradnji polnih 180 ur, to-
variš Jagodič pa ne veliko manj. Enako
pridno so delali tudi ostali. Dneve so z
»ovni* zabijali pilote v dno Voglajne. Pred
kratkim je bil most izročen prometu za
pešce. Dolg je 24 metrov in po cenitvi
strokovnjakov ie vreden nol milijona. Ko
bodo dobili še les za mostni tlak, bo most
prevozen tudi za vsa vozila.
PRIDNOST KOMPOLCANOV PREHITE-
VA OBLJUBE
Kompole se širijo. Največji problem pri
gradnjah je slaba prevozna pot. Pa so se
zmenili, da bodo utrdili in razširili »cesto«.
Pravzaprav naj bi se ta pot nekoč imeno-
vala cesta. Nekdanji kolovoz so razširili,
arke zasuli, navozili ogorke. Drugo so ob-
jubili na občini in v tovarni. Pot bi bilo
treba utrditi z gramozom. Pri teh delih,
ko so pripravili pot za nasutje od Ocvir-
ka, kjer se priključi na novo cesto, ki se
vzpenja v serpentinah proti Šentjanžu, pa
do šole so prispevali nad 13C0 prostovolj-
nih ur. Zdaj pa se je blato kolovoza pome-
šalo z ogorki in pot je spet blatna kot
nekdaj. Gramoza, ki je bil obljubljen, še
ni...
PROSVETNI DOM
»CVETKE JERINOVE«
V IZGRADNJI?
Od Kompol se proti vzhodu dvigajo go-
re. Na vrhu ponosne Resevne kipi pod nebo
razgledni stolp. Onstran stolpa, nekoliko
pod vrhom Resevne je grobišče, kjer je s
svojimi bojnimi tovariši pokopana tudi ju-
nakinja Cvetka Jerinova, katere se s spo-
štovanjem in ljubeznijo spominjajo vsi
Kompolčani. Med njimi je odrasla, z njimi
deloVala, mednje je nosila napredne ideje
kot učiteljiščnica. V njihovi bližini se je
borila in padla ...
V njen trajen spomin so prizadevni čla-
ni prosvetnega društva imenovali svoje
društvo po njej.
To društvo je eno najboljših v občini
navkljub težavam. Ko je bila šola obnov-
ljena, so ostali brez odra. Toda »asi«, ki
jih srečamo pri vseh akcijah, so se zagnali
na juriš. Rezultat: Imajo kupljeno zemljo.
Imajo gradbeni material in okoli 300.000
dinarjev nabranih sredstev. Opeko so do-
bili tako, da so odkupili in podrli neko
stavbo v Storah in material zvozili v vas.
Nabrali, posekali in obtesali so les, zdaj
pa čakajo samo na načrte. Predvidevajo,
da bodo načrti najdražja postavka pri
ustvaritvi njihovih želja. Morda jim bodo
pri Društvu inženirjev in tehnikov načrte
rpnpfe npredil'?
Sličice o pridnili in iznajdljivihlljudeh
Učilnica v prenovljeni šoli v Kompolah je svetla, snažna in prostorna. Otroci se
pridno učijo, toda nekaj pa le ni prav. Preveč so razgrajali v razredu, ko smo
s tovarišem upraviteljem pogledali po šoli. Pionir mora biti miren tudi tedaj, če m
odraslih poleg. Je res tako?
Ta teden vam predstavljamo primer j
vaške skupnosti, ki v bistvu obstaja že j
leta, čeprav še danes nima tega urad- :
nega naslova. Ce je Velenje primer iz- ;
redno agilnega mesta, potem so Kom- ;
pole primer majhnega naselja, kjer so
uspehi v sorazmerju z velenjskimi ena-
ko veliki, če niso mestoma celo večji.
Torej ta teden smo bili na obisku pri
Kompolčanih.
SPOMLADI PA VODOVOD —
TRI MILIJONE ZAČETNEGA KAPITALA
Udarniško delo je praksa Kompolčanov
že iz predvojnih let. Na ta način so delo-
ma elektrificirali vas. Se bolj pa je duh
»pomagaj si sam* zavladal po vojni. Po
vsej vasi pijejo in uporabljajo deževnico.
Torej vodovod. Toda kako? Najbližje za-
jetje je mogoče v bližini Šentjanža. Na-
črt, ki so ga dali izdelati iz dotirane vsote
200.000 dinarjev predvideva nad 1500 me-
trov glavnega voda. Od razdelilne cister-
ne vrh rebri pa nadaljnjih 1.700 metrov
vodovodne mreže po naselju. Občina je za-
htevala, da mora biti zmogljivost vodo-
voda vsaj za enkrat večja od sedanjih po-
treb, kajti naselje se naglo širi.
Kot so povedali odborniki vodovodnega
odbora: predsednik Starlekar, tajnik upra-
vitelj Rutar in blagajnik Ivanšek, imajo
v »lastni banki« naloženih že okoli 3 mili-
jone dinarjev. Toliko so namreč vredne
obveze za prostovoljno delo. Na zbiralnih
polah, kjer ne manjka nobenega prebival-
ca Kompol, je do sedaj še podpisov za
okoli 10.000 prostovoljnih ur. Cim bodo
načrti potrjeni, bodo začeli kopati za zbi-
ralnik in jarke za vodovod . ..
Tej veliki pripravljenosti stoji nasproti
vprašanje:
— Koliko bo prispevala družba?
Da, v Kompolah je enotnost akcije ra-
zumljiva stvar. Spričo uspehov, ki jih ima-
jo za sabo, so njihovi načrti za bodočnost
popolnoma na dlani. V naselju (tudi tu ni
izjeme) je vrsta organizatorjev in vodni-
kov, domala vsi prebivalci pa so njihovi
požrtvovalni sodelavci. Ta enotnost je kla-
divo, ki drobi najtrše orehe. Poglejte okoli
sebe, če se lahko ponašate s takimi uspehi.
Kompole niti niso zaokrožena skupnost,
temveč le del krajevnega odbora Store.
Brez dvoma pa predstavljajo vaško skup-
nost v pravem pomenu besede, vendar ne
na osnovi odločbe, temveč na osnovi skup-
nega dela.	J. Kr.
Upravitelj Rutar: Da, majhna je sušilni-
ca, toda dovolj velika, da pri mladini ob-
novimo nekdanji smisel in interes za su-
šen'e sadia.
WESTMOVI TOVARNI
prsa: »Jaz imam vsega dosti, vi pa delaj-
te, kar hočete. Lahko tudi prestavim to-
varno v Srbijo — tam pa bodo ljudje radi
delali še za nižjo mezdo.«
Ostali smo še nadalje v tovarni. Stra-
žilo nas je okoli 200 žandarjev, ki so lju-
di priganjali, naj delajo. Ko nam že We-
sten ni mogel drugače do živega, nam je
pogasil vse luči in pobral okna z obratnih
prostorov. Zahtevali smo nazaj 4 petro-
lejke in jih tudi dobili, oken pa ni hotel
vrniti.
Nekako v sredini štrajka je nekega dne
stražar javil, da je prišel material za to-
varno s kolodvora in da naj bodo premi-
kači nared. Ko je prišel tovor že v bližino
tovarne, smo sklenili, da ne sme noben
tovor v tovarno in noben iz nje. Premik
se ni mogel izvršiti, ker so se ženske vle-
gle na tračnice. Strojevodjo so orožniki
z bajoneti priganjali, naj pelje vagone, naj
pelje kar po ljudeh — ta pa je z mirnim
odgovorom »Po ljudeh pa ne bom vozil«
odpeljal tovor nazaj na postajo. Sele ta-
krat so ženske vstale s tračnic. Od orož-
nikov zastraženi tovarnar se je togotil na-
prej: »Bomo videli, kdo je gospodar! Bom
že znal dobiti odškodnino za ta štrajk.
Vsakemu, kdor ima hišo ali posestvo, bo-
mo vse zaplenili.«
Nekateri so se teh groženj res zbali, to-
da vztrajnejši smo jih bodrili, da so z na-
mi složno vztrajali do konca.
Se vedno so orožniki z nasajenimi bajo-
neti držali špalir pred tovarno. Potem so
začeli hoditi domov po ljudi, po stavko-
kaze, da bi prišli na delo. Vendar si tudi
ti niso upali prikazati v tovarno.
Gospodar in orožniki so vedeli, da smo
stavkarji prestradani, ker nam ljudje ni-
so smeli več pomagati, pa so ubrali druge
strune. Orožniki so klicali kakega delavca
ali delavko ven, češ da so njej ali njemu
domači prinesli hrano. Skraja smo nasedli
— prestradana delavka je vesela hitela k
vhodu, tam pa so jo orožniki zgrabili, na-
bili in vrgli ven. Mnoge pa so kar nalo-
žili na avto in jih odpeljali v zapor, kjer
so jih pretepali in mučili. Westen se je s
svojimi pomagači pri takih prizorih, ko je
prestradan delavec ali delavka letela ven
po »malico« na moč smejal in se norčeval
iz ljudi.
Tudi proti koncu štrajka je tovariš Le-
skošek večkrat hotel priti do nas, da bi
nas ohrabril, toda navadno so ga že kar
na kolodvoru zajeli tako, da sploh ni mo-
gel priti do nas. Tako smo ostali nazad-
nje čisto sami.
Mislim, da je celo Celje in vsa okolica
bila z nami, štrajkači, saj se je pri Le-
biču, kjer so napravili zapornico, zbralo
kakih 4000 ljudi. Ko so orožniki videli,
kako je vse to organizirano, so začeli še
te ljudi razganjati z bajoneti. Toda ljudje
so nam pokazali svoje simpatije s tem, da
so dva orožnika razorožili.
Strajk je trajal že 6 tednov. Prišli smo
do sklepa, da si ne moremo več dosti po-
magati. Oblast je šla delodajalcu na ro-
ko, mi pa nismo imeli ne kruha, ne orožja.
Prekinili smo stavko in šli domov. Wester
ni hotel nobenega več vzeti v službo in ta
krat je ostalo brez dela preko 500 naših
delavcev.
Res nismo s tem dolgotrajnim štrajkon-
pri delodajalcu dosegli pozitivnih rezulta
tov za naše dobro — vsi skupaj pa smo
si le bili svestni dragocene pridobitve:
enotnost delavskega razreda.
Zastarele trgovine v Rogaški Siatini bodo obnovili
Rogaška Slatina je znana ne samo v
domovini, temveč tudi v tujini, kot sredi-
šče jugoslovanskega zdraviliškega turiz-
ma. Zdravilišče dosega iz leta v leto večji
promet. Preteklo leto so zaključili (naj-
boljše leto po vojni) z nad 200.000 nočit-
vami. Letos pa je predviden še večji dotok
domačih in tujih turistov. Zaradi tega se
zdravilišče na sezono tudi temeljito pri-
pravlja. Do takrat bodo obnovili še en'ho-
tel, uredili novo pivnico slatine, vodovod
itd. V perspektivi imajo še mnogo, vendar
kaže, da bodo v doglednem času že mar-
sikaj uresničili.
To pa je samo ena stran, druga pa je
trgovina. Za njo lahko mirno trdimo, da
ne gre vzporedno z razvojem in močno
zaostaja. Trgovsko podjetje »Izbira« ima v
središču Rogaške Slatine štiri prodajalne,
ki so razen trgovine »Boč«, ki je speciali-
zirana za železnino, neurejene. Posebej ve-
lja še to za trgovino »DOM«, ki je glavna
prodajalna v središču Slatine, kakor tudi
za trgovino »Turist«, ki je sezonskega zna-
čaja in namenjena turistom. Ta trgovina
je urejena v prostorih »Kolonadi«, t. j. poo
arkadami. Ti prostori pa so v tako slabem
stanju in za trgovino trenutno nemogoči.
Streha že več let prepušča, zaradi tega je
uporabnih le še nekaj prostorov, v ostalih
pa je že odletel strop. Se v tistih prosto-
rih, kjer je bila trgovina, so morali ob ne-
vihtah razprostreti dežnike. Tudi izložbe
so neprimerne in zastarele. Enako velja
tudi za opremo. Zdravilišče je to zgradbo,
ko je bila že v slabem stanju, izločilo iz
svojih osnovnih sredstev in jo predalo sta-
novanjski upravi, ki pa nima sredstev,
da bi jo popravila.
Na iniciativo zdraviliškega sveta in
trgovinske zbornice so resno pristopili k
ureditvi trgovin. Pred dnevi je izdelala po-
sebna komisija program, po katerem naj
bi se specializiralo in sodobno uredilo
trgovine v Rogaški Slatini. Tako bodo
preuredili prodajalno »DOM« v živilsko-
delikatesno trgovino, v prostorih pod ar-
kadami pa je predvidena ureditev nasled-
njih prodajaln: prodajalne stekla in spo-
m.nčkov, manjša delikatesna trgovina,
prodajalne konfekcije, prodajalne tekstil-
nega blaga, prodajalne pletenin in triko-
taže ter prodajalne čevljev in sadja. Ve-
čina teh prodajaln odslej ne bo več samo
sezonskega značaja, temveč bodo odprte
tudi izven sezone. To pa je le samo začas-
na rešitev, ker ta predel, ki je namenjen
izključno turistom, ni primeren, da po-
stane trgovsko središče. Zaradi tega je
predvideno, da bodo v perspektivi zgradili
poleg sedanje prodajalne »DOM« prodaj-
ne lokale v eni izmed stanovanjskih ali
poslovnih zgradb. Ureditev trgovske mre-
že v Rogaški 61atini pa zahteva znatna fi-
nančna sredstva, katerih pa trgovsko pod-
jetje »Izbira« nima. Zaradi tega bi bilo
nujno potrebno, da bi zgradbo in izložbe
uredila uprava stanovanjske skupnosti s
sredstvi občine, opremo in ostalo pa trgo-
vina, ki naj bi dobila v ta namen potreb-
no posojilo. Trgovsko podjetje pa se bo
moralo v bodoče v večji meri zavedati, da
ni njegova vloga samo preskrba potroš-
nikov, temveč tudi, da mora prispevati k
še uspešnejšemu razvoju turizma v Roga-
ški Slatini.	B.
Ljudska tehnika v Zrezali v počastitev
40-letnice KPJ
Na letnem občnem zboru društva
Ljudske tehnike v Zrečah so med dru-
gim sklenili, da bodo letos v počastitev
40-letnice KPJ in III. kongresa Ljud-
ske tehnike Slovenije še bolj in vse-
stransko razvijali tehnično dejavnost.
Društvo je že doslej z uspehom poma-
galo šolam pri uvajanju tehničnega po-
uka in skrbelo za tehnično izobraže-
nje prebivalcev v oddaljenih pohorskih
vaseh. V 10 krožkih tega društva aktiv-
no dela približno 200 članov iz Tovarne
kovanega orodja in kmečke mladine,
zlasti uspešno pa dela pod nie^ovim
pokroviteljstvom Klub mladih tehnikoT
na tamkajšnji osemletki.
REKLAME NI TREBA
(Ob premieri Knottove kriminalne igre »Kliči M za umor«, dne 13. januarja 1959)
Gledališče nam ie za sprostitev, zabavo
in razvedrilo sredi puste zime ponudilo
Knottovo kriminalkc, napelo igro o zloči-
nu in njega odkritju, za katero menda ne
bo treba reklame, saj spadajo detektivk^ in
kriminalke med blagajniški repertoar film-
skih podjetij, med najbolj brano Hinter-
treppenliteraturo zadnjih desetletij, v svo-
jih nekdanjih oblikah pa tudi že v prejš-
njih časih, saj pozna evropska literatura
masovno produkcijo razbojniške literatu-
re že nekaj stoletij. Kar priznajmo, da je
za današnjega človek^ kriminalna litera-
tura eno od podobnih razvedril, kakor so
bile na drug način krvave igre v areni,
staro in moderno gladiatorstvo, ob kate-
rem se človek zavzet, napet kot struna
za nekaj časa samemu sebi odtuji, in ne
čaka na nič drugega kot na vedno enaki
konec. Nekoga je treba natakniti na trizob
in ga gledalcem pokazati: Evo, tale je in
nihče drugi, in jaz sem mu bil kos!
Vsaka kriminalna zgodba je bolj ali
manj napeta samo po sebi.. Dobra detek-
tivka pa mora biti predvsem napeta, ne
sme popustiti niti trenutek, sicer pravimo
— kdo bi tajil, da jih ne bere rad, čeprav
so druga drugi podobne — da so zanič. O
Knottovi tega ne moremo reči, saj ima
vse sestavine dobre tovrstne literatu-
re. Najbrž je zato prišla na repertoar in
to z najboljšim namenom, zato bi bilo na-
pak, če bi jo posadil v nemoralni »blagaj-
niški« repertoar, ki mu je namen samo in-
kaso in nič drugega. Glede na situacijo
je vdor kriminalke v na^ domači reper-
toar prav zato opravičljiv. Upamo, da z
uprizoritvijo takega delca ne bomo nič iz-
gubili pri kvalitetnem repertoarju, poseb-
no zato, ker so režiser Gombač in njego-
va igralska petorica poskrbeli za dovršeno
uprizoritev.
Takale stvar ne terja posebne igralske
barvitosti, avtorjeva osebnost in značaji
niso ravno važni, glavno je, da se dvoboj
med virtuozom zločina in virtuozom jav-
ne varnosti virtuozno vrši in izbojuje, ka-
kor pričakujemo.
Naj samo malo »pogustiram«, čeprav
vem, da bodo stari in mladi, skrivni in
očitni ljubitelji te knjižne sorte sami prišli
na okus in dali vsi po vrsti priznanje ak-
terjem, da so se v njej izkazali, kakor so
to že čestokrat videli v filmu. No, tudi
Knottov »Kliči M za umor« je že ekrani-
ziran, mnogi Celjani so ga že videli v ki-
nu, naš teater pa ga je tudi tem in takim
posredoval tako intenzivno, da jim je za-
prl sapo.
O Sheili Wendiceovi nimamo kaj reči.
Mara Cernetova je bila pač žrtev litera-
ture, bila je torej kakor treba: Čedna, pri-
jetna mikavna, nič kaj posrečeno poročena,
a poleg tega še v jarmu zakonskega tri-
kota, za las uide smrti, pogumno podere
najetega morilca, s tem pa omogoči, da se
razkrinka črna duša, kakor si je zlepa ne
bi mogla izmisliti normalna fantazija,
njen mož. Fantazija?! Kaj še — tudi lo-
kalni kriminalistični arhiv bi nam lahko
postregel s podobnimi črnimi dušami, ki
so živele med nami in snovale enako ali
vsaj podobno preračunan umor! Tony
Wendice, malce nelogičen v svoji življenj-
ski usodi, saj mori iz ljubavne osvete, ka-
kor bi računal z logaritmi in to počasi, ka-
kor da je njegovemu ljubavnemu žolču
nekdo montiral varnostni ventil. Kaj bi
izgubljali zanj besede! Perfekten zločinec,
avtor z njim in zanj naredi, kar hoče, pa
če je še tako »za prijeti«. Pavle Jeršin je
kljub površinskemu značaju tega slovstve-
nega robota pokazal vse potrebne odlike
svoje igralske nature. Nič slabši ni bil
Slavko Strnad s svojim Lesgateom, Če-
prav je nosil po kvantumu manj zahtevno
vlogo, kdo bi mu zameril tisto pipo sredi
nečloveške maske! Tak mora biti, če hoče
biti Knottu pokoren. Tak je tudi inšpek-
tor Hubbard, ki ga je Albin Penko upo-
dobil tako, da bi bila z njim nemara za-
dovoljna Gaboriau in Doyle, da o dru-
gih specialistih »literarne kriminalistike«
molčim. Vsi poglavitni elementi policijske-
ga inšpektorja so štrleli iz njega kakor
slama iz strašila, nič mu ni manjkalo, vse
je z okusom nagačil v spoštovanje vzbu-
jajočo prikazen: važnost seveda predvsem,
bistro- in bistroglednost, občutek za člo-
veka, smisel za splošnost in posameznost,
pravi leksikon pozitivnih lastnosti. Kar
gledalec mukoma razbere, čeprav mu nič
ne ostane skrito, to inšpektor Hubbard
znajde in najde s sklepanjem in iskanjem
v pol ure.
In če je zraven še simpatičen ljubimec
Sheile Wendiceove, (Max Halliday — Jo-
že Pristov), ki ima to srečo, da ima ugled-
nejši poklic od njenega moža in da je celo
pisatelj, ne samo novinar, zadnja leta ne-
pogrešljivi sestavni del detektivk in krimi-
nalk, kaj potem Knottovi trodejanki še
manjka? Fizičnega obračunavanja? Ne, s
tem nam je bilo prizaneseno, a parade in
kontraparade se vrste tudi brez tega tako
hitro, udar na udar, in celo duhovito, tako
da ob koncu gledalec v duhu stisne roko
režiserju in njegovim sodelavcem: Bravo,
mojstri ste svojega poklica!	T. O.
Joža Horvat: »Revija« — olje
Kulturno prosvetna dejavnost v Z2gradu
Kdo ne pozna Zagrada? Vsak Celjan ali
kdorkoli pride v Celje se prav gotovo po-
da na priljubljeni Stari grad in tam za-
daj v dolini leži Zagrad.
Zagradčani pa tudi niso od muh. Imajo
delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, ki
je zelo aktivno. Tako je uprizorilo prele-
po otroško igrico »Palčki«, katero je spisal
J. Ribičič. Mladina je morala zaradi veli-
kega navala igro ponoviti.
Ko že omenjamo nastopajočo mladiM«,
bi napravili -veliko napako, če ne bi ome-
nili neumornega Stegujevega Nandeta, 1«
s takim veseljem in ljubeznijo pripravlja
vse potrebne kulise. Kdor gleda njega, k*
suče svoj čopič in z njim ustvarja novie
kulise, bi dejal, da je to njegov poklic.
Vendar temu ni tako. Vse dela iz ljubezni
do napredka svojih Zagradčanov.
Kulturne novice
Pred dnevi je bila v Laškem letna skup-
ščina Občinskega sveta Svobod in prosv.
društev. Udeležba je bila zelo dobra. Iz
poročil in plodne diskusije je bilo razvidno
da so imela kulturna društva v občinskem
odboru in množičnih organizacijah zelo
malo moralne in materialne opore. To je
povzročilo malodušje še pri najzvestejših
ljudsko prosvetnih delavcev. Zato tudi
kulturna dejavnost ni bila preveč živahna.
Tov. Cerin, sekretar obč. komiteja ZK, ki
je zastopal SZDL in obč. odbor, je oblju-
bil, da bo odslej drugače. Navzoči so skle-
nili strniti svoje vrste. To pa je porok za
nadaljnje uspešno delo. Z zadovoljstvom
je bil tudi sprejet sklep, da se Glasbena
šola zopet restavrira, ta je lani prenehala
delovati, ker ji je občinski LO odvzel pro-
store. Načrt bodočega dela predvideva raz-
gibano ljudsko prosvetno dejavnost v po-
častitev 40. obletnice ustanovitve KPJ in
načrtno izobraževalno delo, katerega vod-
stvo je prevzela tov. Zdenka Goličeva. Za
predsednika obč. sveta je bil ponovno iz-
.voljen požrtvovalni tov. Tone Knez.
Obč. svet Svobod in prosv. društev Mo-
zirje je v nedeljo polagal letni obračun.
Kljub težavnim terenskim prilikam in sla-
bim prometnim zvezam sta na skupščini
manjkala le dva delegata. V glavnem je
skupščina razpravljala o predloženem na-
črtu dela v letošnjem jubilejnem letu. Za-
^ nekaj vrstah*v nekaj vrsl^;
vedajo se, da se zaradi oddaljenosti iz Ce-
lja lahko oprejo le na lastne sile, kar j
hvalevredno. Med ostalimi so sprejeli tuc
sklep, da bodo poživeli ljudsko prosvetn
kulturno dejavnost v Nazarju. To je ed
industrijski kraj v občini, ki v kulturnem
življenju ne predstavlja to, kar bi moral
biti.
Harmonikarski oddelek Glasbene šole
celjske Svobode je predstavil občinstvu
svoje učence v nedeljo v »Paradi harmoni-
karjev« v Narodnem domu. Več kot 50
učencev je nastopalo posamič, v duetih,
kvartetih in v treh zborih. Kdor ne ve, bi
ne mogel verjeti, da je učitelj vseh samo
eden — tov. Oskar Leskovšek, kako le to
zmore! Nagrada za njegov trud je bila
polna dvorana in množica cvetja, ki ga je
prejel. Ta prireditev dokazuje, da se lahko
z dobro voljo, požrtvovalnostjo in ljubez-
nijo do mladine napravi več, kot si misli-
mo.
Celjska Glasbena šola je imela pred
dnevi interno produkcijo svojih učencev.
Plakatov ni bilo, zato so dvorano zaaedK
le starši in tistj, ki so vedeli za priredi-
tev. Mislim, da bi bilo v bodoče dobro, če
bi za take prireditve obvestili tudi širš«
javnost. To bi imelo za nastopajoče in zi
občinstvo velik vzgojni pomen.	B.F.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V
SLOVENSKIH KONJICAH .
Tečajniki tretjega razreda večerne gim-
nazije v Slov. Konjicah bodo v kratkem
polagali izpite. Tečaj redno obiskuje 14 te-
čajnikov, med njimi večina delavcev in na-
meščencev iz konjiških podjetij ter usta-
nov. V prvem razredu jih je bilo sicer i»e-
kaj več, vendar so nekateri odstopili.
LJUDSKA UNIVERZA V
SLOVENSKIH KONJICAH
je ta teden pripravila zanimivo predavanje
o atomski bombi, ki je bilo ponazorjen®
s slikami. Predaval je tov. Novak, prisot-
nih pa je bilo kar lepo število poslušalcev,
ki so z zanimanjem poslušali razlage, sai
so mnogi izmed njih topot prvič kaj več
izvedeli o atomski bombi.
izobraževalno, kulturno
in prosvetno delo množic,.,
(Nadaljevanje s 1. strani)
naši domovini in čez njene meje, če med-
nje prištejemo triumf komornega zbora v
svetovnem merilu. Na stotine naših delav-
cev si je s pomočjo teh prizadevnih dru-
štev in odsekov pridobilo kvalifikacije, na
stotine delovnih ljudi višjo šolsko izobraz-
bo, še več pa je tistih, ki so po lastnem
nagnjenju razširili svoje znanje, svoje kul-
turno obzorje.
Razprava o težavah, ki še vedno zavira-
jo poln razmah prosvetnega in kulturnega
dela v naši občini, je bila usmerjena pred-
vsem na en problem. Naša društva so še
vedno vezana na prepičla sredstva, njih
delo pa se težko razvija brez odgovarja-
jočih prostorov. Vendar v teh društvih te-
ga problema ne postavljajo na prvo mesto
in te težave niso močnejše od volje, ki je
osnovno izhodišče dela ter uspehov Svo-
bod in prosvetnih društev. Nekatere ugo-
tovitve na konferenci pričajo celo o tem,
da v društvih, kjer so tovrstne težave naj-
bolj pereče, dosegajo celo večje uspehe
kot tam, kjer so materialne prilike in z
njimi vprašanje delovnih prostorov rešena.
Na konferenci občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev je predsednik v imenu
sveta razdelil pismena priznanja posameznim zaslužnim članom, društvom in odse-
kom. Prvi je tako priznanje dobil predsednik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnHi
društev tovariš Andrej Svetek.
- DEVET PRED ENIM
Franček je bil svojstven fant. Zrasel je
sredi samih žensk v čedni kmečki kajžici.
Nagibal se je že čez tretji križ, ko je rahlo
valovito dolino ob Sotli pregazil okupator-
ski škorenj. Desni breg Sotle so hitro osku-
bili, vrb je in jelševje je ostalo le ob vi-
jugasti strugi na hrvaški strani, medtem
ko je »nemški« breg ovijala bodeča žica
z minsko stezo, ki se je pretrgala le pri
Pajkovem mlinu. Tod se je Franček često-
krat potikal in oprezal za umazanosivimi
uniformami nemških graničarjev, ki so se
sprehajali ob zavarovani rečici. Mlin z je-
zom, na katerem ni bilo smrtnonevarnih
min, je bila prava strateška točka. Nemci
so jo posebno budno opazovali, a Franček
prav tako. Hrvati v svoji mezavisni« drža-
vi niso imeli soli, imeli pa so tobak in pu-
rane. Franček pa si je muhavo vtepel v
glavo, da bo tihotapski' posrednik. Tako
mu je posel lepo brstel. Nekaj časa se je
zadovoljil, da je tako nagajal osovraženim
Nemcem, potem pa je uvidel, da bo še bo-
lje, če pograbi puško in se pridruži partii
zanom na Kozjanskem. Seveda, je tudi
zdaj mlinski jez dobil kot kurirska pot še
večji pomen.
Sredi belega dne je čepel s puško v ro-
ki na Lopatici, majhni vzpetini dober stre-
ljaj nad cesto. Sonce je bilo še visoko nad
dolino. Tam izza ovinka je zapeketalo in
drobno se je dvigal prah nad grmičevjem.
Na vozu je čepela gruča graničarjev. Glas-
no so žlobudrali in se smejali. Napete so
bile vreče, ki so držale na sebi do zob
oborožene čuvarje nemškega Rajha. Fran-
ček, svojeglav kot je bil in še je danes,
je pomeril in sprožil, da je odjeknilo prc-.
ko doline.
»Banditen!« se je utrgalo z voza in se
ujelo v Frančkov uhelj kot »bogpomagaj!«
in že so sproščeni konji z vozom, na ka-
terih so ostale samo še napete vreče, zdir-
jali mimo kapele pod klanec. V cestni
grapi pa je nekajkrat brizgnila voda čez
rob, da so se v kapljah bliskaje zlomili
sončni žarki in zaregljalo je preko hriba.
»Sarec« je drdral, brzostrelka ostro pri-
brbravala, puške so neurejeno zasekavale
vmes in celo tromblonke so dvigale zem-
ljo na oranici, ki se je povešala za Lopa-
tico. Razvnela se je prava bitka, čeprav je
zdaj Franček zadovoljno ždel čisto na dru-
gi strani in se krhko smejal.
Precej vode je že steklo po grapi, pre-
den so se dvignili počasi drug za drugim,
da se jim je cedilo z bluz in so skoraj
čepe poskakovali do kapele, kjer so se sklo-
nili v varnejši klanec. Devet jih je bilo,
devet mokrih junakov. S puškami na »go-
tovs« so se plazili ob grabi mimo mlina,
ko so komaj dobrih petdeset metrov onkraj
brajde zagledali živo gručo. Da, Vebrovi
in Zavodnikovi otroci so se igrali na dvo-
rišču prav nedolžno, saj je najstarejši imel
komaj deset let.
Zopet je prvi med njimi, obilen dolgin,
hreščavo zavreščal:
»Banditen! Feuer!« in že so ležali v gra-
bi in iz vseh cevi je bruhnil ogenj. Otroci
so začudeno pogledali in tudi hišni gospo-
dar, ki je stopil na dvorišče, se je najprej
še ozrl. Sele ko je prva opeka prifrčala
prav sunkovito s strehe in je zapelo nad
glavami prav visoko: dzzin, dziin, je za-
kričal: »Otroci, brž v hišo, saj streljajo na
nas!« Drug čez drugega so planili skozi
vrata in komaj je zadnji umaknil pete in
se je gospodar stisnil za vrata, je gromo-
vito tresnila trpmblonka na dvorišču.
Grmelo in treskalo je dokaj časa, dokler
se mokri junaki tik pred sončnim zaho-
dom niso previdno umaknili. Franček jim
je pognal z enim strelom strah v kri, kosti
in mišice. To je bila sreča, sicer bi lahko
na otročiče mirneje pomerili. Tako je de-
vet dobro oboroženih Svabov bežalo pred
enim in se umikalo pred otročiči.
(Po dogodku v Imenem. oktobra 1944.)

Življenje na naši vasi
Šolska reforma na vasi
v prizadevanju za reformiranje naše šo-
le smo končno dosegli določeno stopnjo.
Tu so prvi zakoniki, ki globalno že ure-
jajo smer novi šoli, ki naj bo v skladnem
utripu z našo stvarnostjo. Vodilo nove šo-
le je življenjskost. Naša mladina mora do-
jemati družbeno-zgodovinski razvoj ob
spoznavanju dosežkov na področju tehni-
ke, naprednega kmetijstva in obenem rasti
v močan lik socialističnih ljudi.
Po naših vaseh dobi reformirano delo še
svojstveno barvitost, ker so vsekakor dru-
gačni pogoji po okolju, ekonomiki in sa-
mi mentaliteti kmečkih ljudi. Ce opazuje-
mo trenutno stanje na vasi, ne smemo pre-
zreti materialnih pogojev, ki so dani šo-
lam, stanje učnega kadra v številčnem in
strokovnem smislu ter revolucionarnega
procesa na vasi, ki v bistvu spreminja od-
nose kmeta do zemlje, z elektrifikacijo in
mehanizacijo dviga tudi kulturno raven
podeželskega človeka. Za ponazorilo sa-
mo izjavo nekega obsotelskega gospodar-
ja: »Greh bi bil, če bi dejali, da živimo
slabše kot nekoč. Delati moramo skoraj
več. toda boljši smo. Veste, da so neka-
teri gruntarji včasih po tedne pili v ošta-
rijah in kvartali. Danes v tem ne najde-
mo več smisla; po večerih raje poslušamo
radio in smo doma na toplem.* Res je,
saj je skoraj pri vsaki drugi, tretji hiši že
sprejemnik.
Materialni pogoji pri osnovnih šolah so
kljub prizadevanju občinskih ljudskih od-
borov precej šibki. Mnogo šol imamo, ki
so odgovarjale morda togim avstro-ogr-
skim prilikam; njihovi ozki hodniki, tesne
učilnice in pičlo opremljeni kabineti, če
sploh so, nikakor ne odgovarjajo široke-
mu razmahu, ki ga zahteva današnji utrip
vaškega življenja. Priznati pa moramo,
ia je kljub težkočam zraslo dokajšnje šte-
vilo novih šol. Šolam bi bilo potrebno do-
graditi tehnične delavnice in jih, seveda,
primerno opremiti. V celjskem okraju je
tajništvo za šolstvo s pomočjo Društva
prijateljev mladine in Ljudske tehnike šte-
vilnim šolam pred nedavnim nabavilo ma-
te garniture za tehnični pouk, za kar so
tudi občine s svojimi sredstvi pokazale so-
lidno razumevanje. Ponekod že pričenjajo
2 opremljanjem skromnih šolskih delav-
nic. pri čemer je šola v Podčetrtku poka-
zala tolikšno iznajdljivost, da je s pre-
prostimi pripomočki, ki so jih v večini sa-
mi izdelali, tako opremila šolo, da je do-
segla zvezno in republiško priznanje. Za-
družništvo in kooperativno obdelovanje
zemlje je trenutno osnovni temelj gospo-
darskega napredka na vasi. Sola ne sme
mimo tega. Mladina naj se vživlja v po-
četje odraslih in naj že rano spoznava, da
je zemlja le toliko vredna, kolikor daje, da
je napredno obdelovanje tisto, ki ji daje
vrednost, ne pa velika gruntarska posest.
Snovanje šolskih zadrug, ki so ponekod
že zaživele, naj praktično uči in vzgaja
mladi rod. Zavedati se moramo, da se sko-
zi prakso razvija teorija, da se ob konkret-
nem delu, ki ga opravljajo ob pouku učen-
ci, razvija in oblikuje tudi učenčeva misel-
nost in njegova družbena zavest.
Vsi ti smotri, vzgojni in izobraževalni
cilji, pa postavljajo pred učni kader nove
zahteve, nove metodične prijeme. Ne more-
mo trditi, da naš osnovnošolski učni kader
ni strokovno usposobljen, vendar lahko
mirno priznamo, da učiteljišča nekaj let po
vojni vse do nedavnega učiteljskega ka-
dra niso pripravila za široko nalogo, ki
jo naj opravlja učitelj na vasi. Pri kme-
tih smo vedno lahko slišali, kako govore
o starih šolnikih, ki so bili izvrstni čebe-
larji, sadjarji, skratka kmetovalci, da so
jih kmetje, ki so take mentorje potrebovali,
vrednotili zlasti zaradi tega. Danes uči-
telju takega poslanstva med kmetovalci
resnično ni potrebno več vršiti, ker so tu
kmetijski tehniki in se pospeševanje kme-
tijstva organizirano razvija preko kmetij-
skih zadrug. Učitelji pa bi naj bili uspo-
sobljeni, da široko delujejo na šolskih vrto-
vih, da najmlajšim dajejo osnove, da nji-
hovo vzgojno delo in prosvetno društvena
dejavnost sega preko šolskega praga še
med starejšo mladino in odrasle sploh.
Zal pa so še prosvetni delavci, ki se ome-
jujejo med šolske stene in težko najdejo
pot navzven. Šolska reforma daje učitelje-
vi osebnosti široko možnost razmaha, ga
nikjer ne omejuje, temveč zahteva velik
občutek družbene odgovornosti in široke
samoiniciative. Jasno je, da so učitelji
predvsem pri nižeorganiziranih šolah sil-
no obremenjeni in požrtvovalno delajo.
Opažamo pa, da je čestokrat v precej več-
jih središčih, kjer je čez ducat prosvetnih
delavcev, predremotno. Društvo učiteljev
in profesorjev dobiva tudr nove dolžnosti
z reformirano šolo. Skrbeti mora za peda-
goško izpopolnjevanje svojih članov in go-
jiti kompaktnost društva, ker le v složnem
in razporejenem delu bo prosvetno-vzgoj-
no delo kompleksno uspevalo.
To je nekaj bežnih misli o reformi šol-
ske dejavnosti na vasi, ob katerih naj pro-
svetni delavci-praktiki in ostali razmišlja-
jo ter iščejo v okviru krajevnih pogojev
uspešno pot ter s svojimi izkušnjami pri-
spevajo k nadaljnjemu razvoju šolskega
dela na vasi.	Sotelski
Iz življenja množičnih
organizacij v Konjicah
V konjiški občini se organizacije ZKS
že pripravljajo na proslave 40. obletnice
ustanovitve KPJ. Poseben odbor pri Občin-
skem komiteju ZKS je izdelal okvirni pro-
gram prireditev v občini. Glavna proslava
bo v drugi polovici aprila z bogatim spo-
redom. Poleg te proslave so predvidene
tudi manjše prireditve v vseh večjih krajih
občine, prav tako pa tudi v večjih podjet-
jih.
Sredi tega meseca so organizacije ZKS
v konjiški občini pričele z rednim študi-
jem gradiva Vil. kongresa ZKJ. Sicer so
v posameznih organizacijah s študijem pri-
čeli že lani, vendar ni bil dovolj sistema-
tičen. Občinski komite ZKS je sestavil šir-
ši aktiv, ki bo pomagal organizacijam ZKS
pri obravnavanju kongresnega gradiva^
Predvidevajo, da bodo ti študijski sestan-
ki po organizacijah dvakrat na mesec, kar
bi omogočilo, da bi predelali glavne nalo-
ge VII. kongresa ZKJ do konca junija.
V	Slov. Konjicah se je prvič sestal novi
odbor SZDL, ki razen mesta zajema še
več okoliških krajev. Za predsednika nove-
ga odbora je bil izvoljen tov. Gvidon
Mraz, ki je že prej več let uspešno vodil
krajevno organizacijo SZDL v Konjicah.
V	začetku februarja bo v Konjicah občni
zbor občinskega sindikalnega sveta. Od-
borniki tega foruma že sedaj pripravljaj*
potrebno gradivo, tako da bo lahko občni
zbor sprejel konkretne zaključke o nadalj-
njem delu sindikatov v občini.
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. pastirska pesem, 10. član
rodbine, ki jo je opisal Maksim Gorki t ro-
mann »Zadeva . . .«, 11. zdravilna rastlina, 12.
pokrivalo, 13. ženska, ki mora žrtvovati živ-
ljenje, 15. angleški otok v Irskem morj«
(glavno mesto Douglas), 16. moško ime, i7.
glasbena nota. 19. konec polotoka, 20. egip-
čansko božanstvo, 21. roman Maksima Gorkega,
23. mesto v Sloveniji, 25. CiceronoT prijatelj,
27. reka v Cehoslovaški in Nemčiji, 28. načim
postopka, spletka, zvijačnost, 30. aniverzitetn*
mestov Angliji, 31. kemični znak za srebro,
33. kemični znak za americij, 35. nemški pred-
log, 36. vrtne hišice, 37. ser, 39. slovenski pi-
satelj (povest »Bobri«), 41. grški bog divjega
vojskovanja, 43. telesne poškodbe, 44. skupina
otokov v Egejskem morja, 46. veda o nstroj«
telesa.
Navpično: 1. pritličje v gledališčn, 2.
oborožena moč države, 3. stalež, položaj, 4.
oklopno bojno vozilo, 5. znamka italijanskik
avtomobilov, 6. vodna žival, 7. pokrajina t
Zadnji Indiji, 8, rekvizit za igranje namiznega
tenisa, 9. pustolovščina, 14. mesec židovskega
koledarja, 18. sestavina svetilnega plina, 21.
model zgradbe, mesta ipd., 22. reka v Srbiji,
23. razstrelilna orožja, 24. veletok v Srbiji,
25. zastopstvo tuje države, poslaništvo, 26. ka-
zalni zaimek, 29. duh, vonjava, 31. rimska vi-
soka šola, 32. razvoj, izvor, postanek, 34. sta-
rogrški kipar, sodobnik Fidije (»Metalec diskas),
36. konjeniki, 38. znanost, 40. starodavno mesto,
po katerem so dobili ime Aramejci, 42. del
teniške igre, 45. časovni veznik.
TRETJI SPREHOD PO ŽALCU
Kar v naprej povem, da se mi je iz-
jalovil, ker sem moral tako dolgo ča-
kati pred zaprtimi železniškiim zapor-
nicami, da se je že zmračilo, preden
sem mogel dalje. In še na pol gluh sem
bil, tako so trobili in zvonili okoli me-
ne tovornjak, dva osebna avtomobila,
»Galeb« in trije »Colibriji«. Predpisi
železnice pa, izgleda vsaj, vzdrže tudi
tako hrupno intervencijo in ostajajo
vseeno v veljavi. Rad bi le vedel, ka-
ko je bilo pred dnevi, ko je tovorni vlak
iz Celja vozil skozi Žalec brez postanka,
zapornice pa so se zaprle šele v tre-
nutku, ko je lokomotiva že prečkala
cesto!? Menda je stvar urejena tako,
da so zapornice včasih prekratek čas
zaprte, drugič pa toliko dalj.
Ker torej z mojim sprehodom ni nič
bilo, sem šel v kino in bil silno vesel,
ko sem zvedel, da je bilo 17. januarja
prvič v letošnji zimi zakurjeno. Sedaj
pa se ljudi kar tare, ko nova peč tako
prijetno ogreva vse protsore. Ob tej
priliki sem čul neumestno opazko, da je
upravnik kina pustil zmrzovati obisko-
valce zato, da prihrani na kurjavi. Ne
vem, če bi se mu izplačalo prištediti
kakih 15 tisočakov na kurjavi, obenem
pa imeti za okrog 100 tisočakov manj
prometa. Zato v pojasnilo, da je res
bil kriv visok nivo talne vode, ki je
zavirala dokončanje del ob novih ku-
rilnih napravah v kleti.	-šk-
KMETIJSKA ZADRUGA NA VRANSKEM
vključuje nad 80 % vseh kmečkih gospo-
darstev na njenem območju, oziroma 530
članov. Letos ima v načrtu dograditev
dveh hmeljskih sušilnic, obnovo skladišč,
labavo 30 glav plemenske živine, uredi-
ev 3 ha plantažnih sadovnjakov, 3 ha ja-
odičevja in 10 ha novih hmeljskih nasa-
'ov, s proizvajalci pa namerava sodelova-
i pri pridelovanju hmelja, pšenice, krom-
pirja in krme. Zadruga je dobro oprem-
ljena s kmetijskimi stroji, strojno službo
pa bo še izboljšala s tem, da bo stroje raz«
delila po vaseh. Njen največji problem je
pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov, saj
ima samo 1 kmetijskega tehnika in še ta
je upravnik zadruge.
Predstavljamo vam šolsko
zadrugo Iz Rogaške Slatine
Na prvi osnovni šoli v Rogaški Slatini pravila, ki se deloma razlikujejo od pravil
je pred časom bil občni zbor šolske za- resničnih kmetijskih zadrug, v mnogih toč-
druge, ki šteje nad 150 bodočih zadružni- kah pa so miniatura pravih pravil.
Trije funkcionarji šolske zadruge iz Rogaške Slatine. Prvi je član upravnega odbora,
drugi predsednik zadružnega sveta, tretji pa predsednik upravnega odbora.
kov in zadružnih funkcionarjev. Šolska za-
druga se je razvila iz šolske zadružne hra-
nilnice, ki ima okoli 250 vlagateljev. Na
žalost nismo bili na občnem zboru navzoči,
toda po pripovedovanju odgovornih tova-
rišev, ki jim brez pomisleka verjamemo,
je bil ta občni zbor na višini, ki odgovar-
ja odraslim. Šolska zadruga ima svoj za-
družni svet, svoj upravni odbor, razne od-
seke, v prosvetnih delavcih in funkcionar-
jih področne zadruge pa strokovni vodilni
kader. Na občnem zboru so sprejeli svoja
Prizadevni mladi zadružniki urejujejo
sedaj podučnjak. To je šolski vrt, ki bo
učilnica bodočih sodobnih kmetovalcev-za-
družnikov. Uredili bodo sadovnjak, posta-
vili kunčnico, kurnik itd. Ze sedaj, ko še
teh malih hlevov nimajo, so hoteli člani
prinesti v skupno gospodarstvo svoje kun-
ce in kokoši. Zanimivo je. da so se na obč-
nem zboru člani uprli predlogu, da bi bila
letna članarina 20 dinarjev in so višino
članarine povišali na 30 dinarjev.
Savinjska dolina najbolj
mehanizirano hmelijsko področje
Kmetijske zadruge na območju občine	vi. Medtem ko v jugoslovanskem merilu
Žalec bodo v kratkem imele 160 traktor-	odpade 1 traktor na 686 ha in v Sloveniji
jev. Tako je Savinjska dolina najbolj me-	1 traktor na 225 ha zemlje, odpade v žalski
hanizirano kmetijsko področje v naši drža-	občini 1 traktor na 30 ha.
rttep^&o v^iii^ a domovini
Skoraj ni Celjana, ki bi ne poznal sliko-
vitega mesteca Piran ob Slovenskem Pri-
morju. Področje piranske občine, ki ima
izrazito turistični značaj, zadnja leta obi-
skuje vedno večje število naših delovnih
ljudi v poletnih mesecih. Med kopico po-
čitniških domov, katerih število je že lani
naraslo na 80, ima svoje domove oddiha
tudi 8 podjetij iz celjskega okraja. V Seči
si je uredila počitniški dom »Metka«, v
Pacugu rudnik Zabukovca, v Fiesi rudnik
Velenje, v Piranu »Volna« Laško, Tovarna
organskih barvil iz Celja, Tekstilna tovar-
na Prebold, Tovarna nogavic Polzela in
bivše podjetje Beton iz Celja.
Na tiskovni konferenci, ki je bila skli-
cana na pobudo občinskega ljudskega od-
bora pred dnevi v Piranu, so predstavniki
občine pojasnili, s kakimi težavami se mo-
rajo spoprijeti, da bi vsaj deloma zado-
voljili domače in tuje turiste, ki vedno v
večjem številu obiskujejo prelep kraj ob
našem morju. Lani v prvih desetih mese-
cih je bilo na področju piranske občine
16.552 domačih gostov v počitniških do-
movih in 147.640 nočnin, v istem času pa
je obiskalo Piran in Portorož 12.894 ino-
zemskih gostov. Sem prihajajo predvsem
turisti iz skandinavskih držav, Nemci,
Avstrijci, Angleži in Švicarji.
To področje je bilo dalj časa pod itali-
jansko okupacijo in so Italijani te kraje
zanemarjali. Piranska občina se trudi, da
po svojih možnostih te kraje vrne iz za-
ostalosti, pri tem ji pa pomagajo tudi de-
lovni kolektivi, ki iz zanemarjenih in do-
trajalih hiš urejujejo za svoje ljudi počit-
niške domove. V zadnjih letih ti kraji po-
časi, pa vendarle spreminjajo svoje lice.
Največ inozemcev je v Portorožu, kjer je
tHdi največ sodobno urejenih hotelov, kar
je prvi pogoj za uspešen razvoj inozem-
skega turizma.
Občina Piran se trudi na vse načine, da
bi privabila čim več gostov, zlasti inozem-
cev, saj je turizem najrentabilnejša gospo-
darska panoga. S skromnimi sredstvi so
napravili v zadnjih letih velik napredek.
Tudi za naprej imajo v piranski občini ve-
like načrte. Predvsem žele, da bi inozem-
ske goste ne samo privabili na morje,
ampak jih tudi dalj časa zadržali, pred-
vsem v predsezoni in po sezoni. Ce bodo
imeli dovolj sredstev, bodo do leta 1961
zgradili zimsko turistični in športni bazen,
obnovili terme in blatne kopeli v Portoro-
žu. Ta kraj je pred vojno slovel predvsem
kot termalno morsko kopališče in zdravi-
lišče. Terme v Portorožu so bile največja
turistična privlačnost. Smisel teh kopeli je
bil v tem, da str iz solin po kristalizaciji
morske soli dovažali preostalo solnico,
imenovano »acqua madre«, ter jo mešali po
določenem receptu s toplo morsko vodo.
Te kopeli so bile koristne za razne vrste
ženskih bolezni, koristile so proti revmi,
neuralgiji, protinu, artritisu, kronični bo-
lezni dihal itd.
Razen tega nameravajo urediti v Piranu
športno igrišče, aerodrom za pristajanje
turističnih letal, izboljšati lokalne promet-
ne zveze in uvesti še vrsto turist.čnih
atrakcij, ki bi omogočile inozemskim tu-
ristom prijetnejše bivanje in večjo potroš-
njo. Predvsem pa bodo morali povečati
zmogljivost hotelov, kajti doslej je v se-
zoni brez kakršne koli posebne propagan-
de bilo do zadnjega kotička vse zasedeno.
Zato nameravajo v Portorožu do 1961. let®
zgraditi hotel s kapaciteto 200 ležišč, z ob-
novo starih zgradb v Piranu in Portorožu
pa bodo dali na razpolago še 100 ležišč.
Občina Piran
ima vse pogoje za se
večji razvoj turizma
Poleg tega nameravajo že prihodnje leto
povečati kapaciteto za približno 600 ležišč
v sodobno urejenih campingih, ki naj bi jih
zgradili predstavniki švedskih, nemških in
švicarskih turističnih agencij. Obnova term
pa bi podaljšala sezono tudi v zimski čas.
Razen z vsem tem pa se mora piranska
občina spoprijemati še z raznimi komunal-
nimi problemi, ki so popolnoma življenj-
skega značaja, kot elektrika, vodovod itd.
Vsa sredstva od 1954. leta so morali v ob-
čini ustvarjati sami. Sele letos so za po-
speševanje turizma dobili 300 milijonov
din. Vendar spričo ogromne zaostalosti ta
vsota niti ne predstavlja veliko v napo-
rih, da bi se ti kraji dvignili na takšen
nivo, ki bi lahko čimprej ustvaril pogoje
za razvoj sodobnega turizma. Prav zato
se zalagajo v piranski občini, da bi kot
izrazito turistična občina dobila poseben
status, ki bi omogočil, da bi ostalo občini
več sredstev kot doslej za kritje osnovnih
potreb in za nadaljnji razvoj turizma.
-ma-
Slikovita panorama slovenskega obmorskega letovišča — Pirana
Delo, ki ne sme ostati neopaženo
Kratek zapis iz Liboj
Le redko kdo zaide v Liboje, če nima
tam opravka. Tudi jaz ne najdem E>oti
v ta kraj ob drugi priliki, kot takrat,
ko je to službena potreba. Tako se mi
je primerilo pred dnevi, da sem se mu-
dil v Libojah v poznih popoldanskih
urah. Prav zato pa sem doživel nfekaj,
kar zasluži, da o tem izve tudi širša
javnost.
Nemalo sem bil začuden, ko sem vsto-
pil v Dom DPD »Svoboda« v Libojah.
Hotel sem se pogreti v gostilni, toda
to ni bila običajna gostilna. Vse mize
so bile zasedene s šahisti — mladimi in
starimi. Povedali so mi, da pridno igra-
jo, saj redno prirejajo razne turnirje.
V sosedni manjši sobici so se posamezni
člani učili igrati na pihala. V pogo-
voru sem zvedel, da ima libojska »Svo-
boda« kar 5 godb. Od teh sta godba na
pihala in »Libojski cvek« dobro znana,
imajo pa še tamburaše, jazz, posebnost
pa je kvintet »brhkih Libojčank«. V se-
stavu harmonika, trobenta, klarinet, ki-
tara in bas so zaigrale dve domači viži
tako, da mi je kar noge vzdigovalo.
Mimogrede bodi povedano, da vadi vseh
pet godb in uči novince samo en člo-
vek.
Da je šahovska sekcija prav delavna,
sem že omenil, tudi kegljači niso od
muh, trikrat tedensko imajo kinopred-
stave, posebna skrb upravnega odbora
pa velja dvorani in odru. Prav ta čas
preurejajo način gretja, tako da bo v
kratkem urejeno toplo zračno ogreva-
nje. Libojčani skrbe tudi za ostalo kul-
turnoprosvetno delo, priejajo predava-
nja, vabijo pa tudi v goste, saj tudi
celjskemu gledališču niso nepoznane
odi^e deske v Libojah.
Le kratek čas sem bil v Libojah, a
zvedel in doživel sem mnogokaj. Pri
vsej tej delavnosti ni čudno, da je li-
bojska »Svoboda« znana tudi izven me-
ja žalske občine, vse do Ptuja.
Delo tega delavsko prosvetnega dru-
štva je res živo in raznoliko. Vsekakor
spada med najagilnejša društva v žal-
ski občini.
-šk-
Ob zaključku letnih zborov SZDL
v Slovenskih Konjicah
Iz poročil, ki so jih odborniki občin-
skega odbora SZDL v Slov. Konjicah
podali ob zaključku občnih zborov or-
ganizacij SZDL v občini je bilo razbrati,
da so tako same priprave kot tudi iz-
vedba bile v večini primerov dobro
opravljene. Najboljši dokaz za to je že
v tem, da so bili le redki zbori, katere
so morali zaradi nizke udeležbe preloži-
ti. Dosedanji odborniki v posameznih
krajih so dokaj kritično ocenili svoje de-
lo, delovanje odborov in članstva, pa tu-
di ostalih organizacij in društev ter or-
ganov upravljanja na svojem področju.
Vidi se, da se volivci v občini zavedajo
vloge svoje politične organizacije.
V konjiški in zreški okolici so ob tej
priliki združili več manjših organizacij
s sosednjimi, močnejšimi. Število odbo-
rov SZDL v občini se je s tem znižalo
od 22 na 9, največja po teritoriju in šte-
vilu članstva pa bosta v Konjicah in
Zrečah.
Posebno zanimive so bile razprave na
zborih, ki so v vsakem kraju dale po-
udarek tistim vprašanjem, ki so v dolo-
čenem kraju najbolj pereča. Pri Jer-
neju so na primer postavili v ospredje
ureditev trgovine. Pred leti so jo sicer
imeli, vendar je bila ukinjena, tako da
morajo prebivalci zdaj po vsako stvaf
v 4 km oddaljene Loče. Za ta kraj velja
še posebej omeniti delo mladine, ki je
postala delavnejša, predvsem v prosvet-
nem društvu. Potrebovali bi le primer-
ne prostore za svoje udejstvovanje. Oko-
ii trgovine je bilo precej govora tudi v
Skomerju na Pohorju. Tudi v tem kra-
ju je bila nedavno ukinjena, na občini
pa so za oba kraja mnenja, da bo naj-
boljša rešitev zasebna trgovina s pav-
šalnim obdavčenjem.
Razveseljivo je predvsem dejstvo, da
je v Gorenjem na Pohorju bilo na zbo-
ru več navzočih kot pa je članov SZDL
v tem kraju. Ce bo novi odbor znal pra-
vilno usmeriti svoje delo, potem se bo
število članstva brez dvoma lahko še
povečalo. Isto bi lahko rekli za Ziče,
kjer so se izkazali že pri volitvah v za-
družne svete. Različne predloge in mne-
nja, ki so bili tu iznešeni, predvsern o
delu zadruge in zadružnega sveta, bo
vsekakor potrebno proučiti in izvesti. V
tem kraju so razen odbora SZDL podali
poročila tudi odborniki ostalih društev
in organizacij. V več krajih so se na
zborih dotaknili tudi problemov cest,
v Konjiški vasi so razpravljali o vodo-
vodu, v Zrečah pa se potegujejo za usta-
novitev otroškega vrtca. V konjicah so
se na zboru menili tudi o gradnji pe-
karne, ureditvi mesta itd.
Odborniki SZDL so pripomnili, da v
vseh krajih ni bilo v dovolj ni meri ču-
titi podpore članov ZKS. Za odbornike
ljudskega odbora pa so predlagali, da se
bodo morali v bodoče v večji meri zani-
mati za reševanje določenih lokalnih
nalog. Občni zbori SZDL so jim jih na-
kazali dovolj.
KAJ MENIJO POTROŠNIKI O POSLOVANJU TRGOVIN V ROGAŠKI SLATINI?
Potrošniški svel
v Rogaški Slatini dobro dela
v mesecu juniju letos je bil ustanovljen
v Rogaški Slatini 11-članski potrošniški
svet. Predsednica sveta je tov. Ela Ferlinc.
Svet je imel v preteklem letu 4 seje. Na
sejah so med drugim razpravljali tudi o
specializaciji trgovin, ureditvi mesnic itd.
Med potrošniki so izvedli anketo in v ta
namen razposlali 500 anketnih listov. V
trgovinah so namestili skrinjice »2elje po-
trošnikov«, kamor lahko potr.ošniki oddajo
pripombe in predloge v zvezi s poslova-
njem trgovin.
Zelo zanimivi pa so rezultati ankete, od
katerih navajamo le nekaj važnejših. Pre-
težni del potrošnikov s postrežbo v trgo-
vinah ni zadovoljen. Večinoma se prito-
žuje, da prodajalci niso dovolj vljudni. V
nekaterih primerih so potrošniki grajali
prodajalce kar poimensko. Večje število
potrošnikov je navedlo, da je v trgovinah
slaba izbira in manjka predvsem modnih
vzorcev. Nad 90 % anketirancev se je od-
ločilo za trgovino, ki bi poslovala non-stop.
Potrošniki so grajali, zakaj ostale trgovi-
ne, ki ob sobotah popoldne niso odprte,
nimajo napisano, katera trgovina je de-
žurna in tako morajo iz ene v drugo, da
končno ugotovijo, katera e odprta. S po-
slovanjem trgovine s sadjem in zelenja-
vo so na splošno zadovoljni, nekateri pa
menijo, da so cene nekoliko previsoke. Za-
radi mesnice, ki jo je zaprla sanitarna in-
špekcija, pa je splošna kritika, zakaj se
ne odpravijo pomanjkljivosti, ki jih je ugo-
tovila^ inšpekcija, in jo ponovno odprejo.
Potrošniki tudi tožijo, da v mesnici pri
tehtanju ni vse v redu in da je včasih pre-
več kosti itd. Ker je bila predelava mesa
ukinjena, večkrat primanjkuje mesnih iz-
delkov, katere zlasti pogrešajo delavci za
malice. Zaradi tega si želijo, da bi bila
čimprej urejena delikatesna trgovina. S po-
strežbo v pekarni so potrošniki zadovoljni,
menijo pa, da kruh in denar ne spadata
skupaj? Ni pa vedno zadovoljiva kvaliteta
kruha, ki je večkrat premalo vzhajan in
trd. V njem se najdejo tudi stvari, ki v
kruh ne spadajo!
Na splošno so potrošniki grajali pre-
majhno skrb za tržnico, ki je zelo neči-
sta. Mize umivajo le enkrat v letu. Zaradi
tega bi bilo potrebno uvesti večji red in
snago. Tudi zaradi izložb se potrošniki
vprašujejo, zakaj so tako neurejene in za-
nemarjene. Kaže, da je trgovsko podjetje
to opozorilo potrošnikov šele v zadnjem
času vzelo bolj resno in po dolgem času
izložbe vsaj nekoliko uredilo.
Potrošniški svet je na seji izvolil 4-član-
sko komisijo, ki je pregledala trgovine,
mesarijo itd. z namenom, da bi odpravili
nepravilnosti, ki jih navajajo potrošniki.
K.
Kaj narekuje
sklenjeno graditev
stanovanjskih tiišl
Razne družbene organizacije
pa tudi posamezni organi Občin-
skega ljudskega odbora v Žalcu
so minule dni razpravljali o nuj-
ni potrebi omejitve individualne
stanovanjske graditve. Tak ukrep
pa se zdi na prvi pogled zelo
krut, neživljenjski in skratka
sploh nerazumljiv. Zato nekaj na-
slednjih misli o tej zadevi.
Ze nekajkrat smo zapisali, da
imamo vse od Celja pa tja do
Latkove vasi in še dlje eno sa-
mo dolgo vas. Ta vas pa se ne
vleče le v dolžino, temveč tudi
vse bolj v širino. Tako izgublja-
mo vsako leto dragocene hektarje
najboljše obdelovalne zemlje. Ko-
likšna je škoda, ni potrebno po-
sebej navajati, če se le spomnimo
večkratnih ugotovitev, kako so
nam potrebne nove in zopet nove
obdelovalne površine za kmetij-
stvo.
Druga okolnost, ki narekuje
bolj sklenjeno graditev stano-
vanjskih hišic, so komunalne na-
prave. Znano je, da veljavni
predpisi zahtevajo, da ima vsa-
ko stanovanje, ki se na novo
zgradi, vodovod, kanalizacijo, po-
treben je tudi dovoz, končno pa
si verjetno nihče ne bo zgradil
nove hiše, da ne bi imel tudi
priključka na električno omrež-
je. Tako raztegnjena zazidalna
področja pa zahtevajo dolge ki-
lometre nepotrebnih cevi za vo-
dovod in kanalizacijo, pa še za
električni tok drogove in žico. To
vse podražuje komunalno dejav-
nost, ki ji moramo v zadnjem ča-
su na področju žalske občine še
prišteti javno razsvetljavo.
Proti dosedanjemu načinu grad-
nje pa je treba nastopati tudi
glede na perspektive stanovanj-
ske skupnosti. Saj niti ni treba
na tem mestu razpravljati o tem,
v kolikšnem obsegu in v katerih
krajih se bodo razvile stanovanj-
ske skupnosti. Treba je le pre-
udariti, da si je težko zamisliti,
da bi neka gospodinja nosila pe-
rilo v pranje kilometer, dva ali
še več, da bi prav tako daleč vo-
dila svojega malčka v vrtec i. pd.,
da o drugih oblikah dejavnosti
stanovanjske skunposti niti ne
govorimo.
Vsa navedena dejstva nujno na-
rekujejo potrebo po čim prejšnji
omejitvi individualne stanovanj-
ske gradnje in zato postaja vse
glasnejša zahteva, naj ljudski od-
bor čim prej sprejme ustrezne
predpise.
Zastavlja pa se že sedaj vpra-
šanje, kako bodo — z urbanistič-
nih vidikov — izgledala posamez-
na področja. Zato v pojasnilo ne-
kaj misli iz dosedanjih razprav.
Na območjih, kjer so zgrajene
same eno- in dvostanovanjske
hišice, vmes pa je še kakšna po-
samezna nezazidana parcela, se
bodo še izdajala gradbena dovo-
ljenja za individualne stanovanj-
ske hiše. Čim pa bodo te »škrbi-
ne« zazidane, se bo začelo s si-
stematičnim zazidavanjem s sta-
novanjskimi bloki, ponekod —
posebno v Žalcu — verjetno tudi
s stolpnicami. Ta ukrep je potre-
ben zato, ker se je gradnja do-
slej širila vse bolj na periferijo
posameznih večjih krajev, dočim
so v samih središčih ostale še do-
ka jšn je nezazidane površine, ki
pa tudi za kmetijstvo nimajo ka-
kega posebnega pomena.
Tudi o tej sistematični gradit-
vi ie že mogoče kaj več reči. Na
občini v Žalcu so že bili posveti
in sestanki, kjer je bilo govora
o tem, da bi več manjših podjetij
skupaj gradilo večstanovanjske
ipretežno 16-stanovanjske) bloke.
Predlog je bil povsod z odobra-
vanjem sprejet. Treba se bo le še
odločiti za organizacijsko obliko,
torej, ali bi se snovali neki kon-
zorciji, ali bi bila investitor Sta-
novanjska uprava, posamezna
podjetja pa bi tej upravi dala
svoj delež lastne udeležbe in nato
tudi odplačevala anuitete itd. Mi-
mogrede bodi rečeno le to, da se
bo tudi o teh stvareh treba čim
prej dokončno pomeniti. Nova
gradbena sezona bo namreč kaj
hitro tu!
Graditelji individualnih stano-
vanjskih hišic pa se zanimajo, če
jim bo s tem popolnoma onemo-
gočena zasebna iniciativa pri
gradnji stanovanj? Ne. Tudi pri
spremenjeni urbanistični politiki
ostajajo tu možnosti, kot n. pr.
etažna lastnina, lastnina posa-
meznih stanovanj v bloku ali
stolpnici, končno pa tudi še vrst-
ne hišice. Katera od navedenih
oblik bo prevladala, pa bo od-
visno od urbanističnega načrta,
ki je v izdelavi.
-šk
Nelepa stran Stor
Industrijski kraj, kakršne so Štore, v središču naselja kaže huda nasprotja. V
neposredni bližini lepega in velikega doma »Svobode« je zanemarjena prašna ulica
(v vlažnih dneh blatna), nečisti in zanemarjeni lokali, neverjetna zapuščenost fasad
na starih hišah. To pa tik ob železnici. Izgleda, da se Štorovčanov ne prime prizadev-
nost bližnjih Kompolčanov, Pa bi bilo dobro, saj bi se te pomanjkljivosti brez večjih
sredstev dale odpraviti.
Prisrčen stik s pionirsko mladino
Se preden so se začele -priprave za slo-
vesne in vesele prireditve Novoletne jel-
ke so pionirji in pionirke celjskih os-
novnih šol in osnovne šole v Strmcu do-
živeli poseben kulturen dogodek.
V mesecu novembru so se na pobudo
Društva prijateljev mladine v Celju
vršili pred pionirsko mladino trije lite-
rarni nastopi. Trije priznani celjski kul-
turni delavci Fran Roš, Vera Pelko in
Marica Zorko so s svojim posrečenim
programom zbrali okrog sebe množice
pionirjev in pionirk najprej v dvorani
Delavskega odra v bivšem kinu »Dom«,
teden dni kasneje na osnovni šoli v
Strmcu in nato še enkrat v Celju na
III. osnovni šoli.
Marica Zorko jim je pripovedovala
spomine na otroke, ki so trpeli v kon-
centracijskih taboriščih med drugo sve-
tovno vojno. Vera Pelko jim je reciti-
rala svoje otroške pesmi. Med odmori je
igral na harmoniko pionir Andrejček
Cimerman. S pripovedkama »Lenoba«
in »Hlapček Jure« je pritegnil nase lju-
bitelj mladine pesnik in pisatelj Fran
Roš.
Zanimivi vsebini in otroški duši pri-
mernemu in vabljivemu podajanju pri-
rediteljev literarnih nastopov so sledili
še prisrčni razgovori z mladino, ki bi
jih še in še poslušala. V Strmcu je pri-
ljubljene recitatorje sprejel in s pesmijo
pozdravil domači piofiirski pevski zbor.
Močan vtis, zlasti pa prisrčen in ne-
posreden stik umetnikov z mladino je
pokazal, da so take prireditve učinkovito
vzgojno sredstvo pa tudi zaželene in po-
trebne. Mladina je bila za lep užitek ze-
lo hvaležna.
ZA CELJSKI ARHIV _
bo treba najti primarne prostore
Na seji Sveta za prosveto pri Okraj-
nem ljudskemu odboru Celje so sklenili,
da je za celjski arhiv treba najti pri-
merne prostore in zaposliti še vsaj ene-
ga arhivarja, da bi se poleg prof. Orož-
na usposobil za krajevnega zgodovinar-
ja. Arhiv je pomemben za vso celjsko
okrožje, je pa za zdaj raztresen na
raznih krajih v mestu in po občinah.
Ob tej priložnosti so razpravljali tudi
o problemu likovne umetnosti in raz-
stavnega prostora. Člani sveta so pred-
lagali, da bi celjski likovni umetniki za
zdaj razstavljali še v gledališču in dvo-
rani Narodnega doma v Celju, hkrati
pa bo treba poskrbeti za ureditev stal-
nega razstavnega prostora.
V KOZJEM IN ROGAŠKI SLATINI
sta začeli s poukom kmetijsko-gospo-
darski šoli z internatom. V Kozjem bodo
letos začeli s prvim letnikom, v Rogaški
pa bodo nadaljevali z drugim letnikom.
Učni program šole v Rogaški Slatini
zajema tudi osnove za upravljanje s
kmetijskimi stroji in gospodinjski tečaj.
V obe šoli se je prijavilo približno 200
mladih kmečkih fantov in deklet.
ZADRLI?NI SVET PRI KMETIJSKI
ZADRUGI V PREVORJU
na Kozjanskem je pred dnevi razpravljal
o razvoju kmetijstva na območju njihove
kmetijske zadruge. Člani sveta so kritično
ocenili dosedanje prizadevanje v njihovem
kraju in težave zaradi zemlje, ki je ni mo-
goče obdelovati s traktorji, stroški za na-
jem buldožerja pa so preveliki. Spričo te-
ga bi želeli, da bi skupaj s kmetijskimi
strokovnjaki proučili najboljše in učinko-
vite možnosti za izboljšanje kmetijstva. Ob
koncu so sklenili, da se bodo zavzemali
za proizvodno sodelovanje z zadrugo in
si prizadevali izvesti letošnji načrt zadru-
ge za razvoj kmetijstva.
gibanje prebivalstva^
v času od 10. do 17. januarja 1959 je bilo
rojenih 40 dečkov in 43 deklic.
Poročili so se:
Mrhor-Rudolf Hrastnik, uslužbenec in Ana
Andrenšek, krojaška vajenka, oba iz Celja.
Ivan Pevec, poljski delavec iz Lahovne in Ma-
rija Rotar, poljska delavka iz Lopate. Martin
Kociper, pomožni delavec in Matilda Arlič,
tkalka, oba iz Celja. Stanislav Brftlez, trgovski
nameščenec in Majda Golob, saldokontistka,
oba iz Celja. Anton Ojstršek rudar in Ivana
Kre|!ar, fcospodinja, oba iz Celja. Franc Per-
tinač, delavec iz Stor in Kristina Ojstršek,
šiviljska pomočnica iz Celja. Viktor-Anton
Leskovšek, absolvent prava in Majda-Amalija
Zupane, študentka, oba iz Celja. Janez Bo-
žičnik, zidar in Ljudmila Kumelj, kuharska
pomočnica, oba iz Celja. Stanislav Šoln,
strojni ključavničar in Rozalija Mihelin, na-
meščenka, oba iz Celja. Josip Majer, tehnični
risar iz Trnovelj p. Celju in Ana Počaj, ko-
mercialistka iz Dobrteše vasi. Ing. Anton Ogo-
relec, elektro inženir in ing. Lidija-Ana
Steiner, arhitekt, oba iz Ljubljane.
Umrli:
Uušan Bučar, šolar iz Slov. Konjic, star
10 let. Ivana Pegan, gospodinja iz Nove vasi,
stara 75 let. Vlado Delčnjak, delavec iz Trno-
velj, star 28 let. Roman Ločičnik, otrok iz Stor,
star 5 mesecev, Matija Borštner, vzdrževana
oseba iz Celja, star 87 let. Majdaa Toplišek,
otrok iz Rudnice, stara 10 mesecev. Alojzija
Lukas, vzgojiteljica iz Celja, stara 36 let.
kronika nesreč
v Ložnici pri Žalcu je v eni zadnjih noči
neznani zločinec iz neposredne bližine ustrelil
v vrat Jožefo Cokan, Leopoldu Paviču pa je
krogla istega napadalca predrla prstni koš.
Oba napadena sta težko poškodovana in se
sdravita v celjski bolnišnici.
Pri delu v Cinkarni je ogenj poškodoval oči
delavcu Štefanu Janežiču.
Dražislav Grabner iz Zagrada je padel s ko-
lesom. Pri padcu si je poškodoval glavo.
Pri požaru v Dramljah je pomagal gasiti
Franc Mulej in dobil opekline po telesu.
Pri padcu so si zlomili noge: Franc Razpotnik
iz Griž, Ignac Fidler iz Arclina pri Vojniku,
Vinko Vovk iz Sečova pri Rogaški Slatini,
^nac Marovšek iz Gnričice pri Šentjurju in
niip Razgoršek iz Celja.
LETO<5NJE PUSTNE PRIREDITVE OLEPŠEVAL-
NEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Tudi letos prirejamo tradicionalne maškarnde.
Na pustno soboto 7. februarja ob 20 bo velika
maškarada, v nedeljo, 8. ob 15 bo maškarada
za otroke od 5 do 8 let, ob 17.30 pa za otroke
od 9 do 14 let.
Pri vseh maškaradah bo letos prvič prvo-
vrsten program ter velika konkurenca in tek-
movanje mask.
Predprodaja vstopnic od 1. februarja dalje v
društveni pisarni.
Olepševalno in turistično društvo
Celje
pismo uredništvu: PRESODITE SAMI
»Pred dvema letoma sem bil kot usluž-
benec Ljudske milice premeščen iz Vran-
skega v Šmarje. Premestitev je bila spo-
razumna z uslužbencem LM v Šmarju in
sva tako zamenjala službena mesta, pri
tem pa tudi stanovanja. Ko sem si v Šmar-
ju ogledal miličnikovo stanovanje, sem
kar pristal na zameno. Ko pa sem drugič
pripeljal s sabo že svoje pohištvo, je bilo
miličnikovo stanovanje že zasedeno. Na
mojo takojšnjo urgenco na občini Šmarje,
so mi dodelili neprimerno, razpadajoče
stanovanje, v katerega sem se, hočeš no-
češ, pač moral vseliti. Sem pa takoj vložil
prošnjo za dodelitev drugega stanovanja,
se neštetokrat zglasil na občini, prikazal,
da je stanovanje v razpadajočem stanju
in da ni varno bivati v njem,— vendar
ni vse skupaj ničesar zaleglo. Na prošnje
sploh nisem dobil odgovora in nikdo ni
prišel niti pogledat, v kakšnem stanju je
stanovanje.
Pred dnevi pa se mi je v spalnici vdrl
strop (prilagam sliko) jn primoran sem
bil znova intervenirati. Končno sem dobil
odločbo za primerno stanovanje. Toda v to
stanovanje se je brez odločbe vselili grad-
beni tehnik Remonta Šmarje in občina »ni-
ma pravomočja«, da bi ga izselila.
Pripominjam, da imam tri otroke v sta-
rosti od 1 do 7 let — vsi trije so bolni,
kakor tudi midva z ženo. Žena je bila še
kot otrok s starši izseljena v Srbijo, jaz
pa sem šel s 16. letom v partizane.
Miličnik Stane Romih
Takole je izgledala spalnica, ko se je vdrl strop

Šport • šport • šport • šport • šport
Vse v znaku 40-letnice ZKJ
in 10-letniee obstoja društva
To je bilo, geslo, ki so ga na nedeljski skup-
ščini sprejeli atleti in atletinje Kladivarja m
ki bo prevevalo vse delo AD Kladivar v letoš-
nji sezoni. AD Kladivar se bo vključil v pra-
znično razpoloženje vseh naših ljudi in bo po
svojih močeh prispeval k dostojni proslavitvi
tega zgodovinskega dogodka. O Kladivarju smo
v preteklem letu mnogo čitali v republiškem
in lokalnem tisku. Odgovorni društveni delavci
so pred članstvom razgrnili bogato in uspesno
bilanco 2 letnega dela, na katero je lahko po-
nosno vse Celje. Atletski stadion je postal ze
pravo ljudsko vadbišče, kjer se je fizično vzga-
jalo na tisoče mladih ljudi. Na tem prostoru
se vrši redna vadba večjega števila celjskih
šol, društvena vadba vseh oddelkov, tu so šol-
ski športni dnevi, tekmovanja in atletska vad-
ba pripadnikov JLA, obveznikov predvojaške
vzgoje, delovnih kolektivov, organizacij Parti-
zan itd. Letni promet znaša sedaj že povprečno
okrog 20.000 ljudi, ki se aktivno izživljajo v
športu na teh prostorih. Ta ugotovitev je brez
dvoma najpomembnejša, če še pripišemo, da
so se društvene vrste okrepile z novimi stoti-
nami mladih ljudi. Številne društvene prire-
ditve so bile vselej povezane s pomembnimi
praznovanji naših ljudi in zgodovinskimi do-
godki ter so tako nosile večji družbeni pomen.
Tekmovalni uspehi so bili izredni. Največji na-
predek je bil zaznamovan pri mladincih in
mladinkah, ki so osvojili ekipno državno prven-
stvo, v kvalitetnem dvigu domala v vseh atlet-
skih disciplinah v dvajsetoricah in desetoricah,
v osvojitvi številnih državnih prvenstev, po-
stavitvi rekordov, mednarodnih uspehih, med
katere je šteti Lorgerjevo srebrno kolajno iz
evropskega prvenstva za največji uspeh jugo-
slovanske atletike itd. Tudi gospodarjenje
društva je bilo vzorno in spada AD Kladivar
med redka celjska športna društva, ki je brez
dolgov. Največ zaslug za vse društvene uspehe
je vsekakor pripisati vzornim delavcem in-
štruktorjem in trenerjem tov. Gradišniku,
Hancu, Peterki in Kolniku, odgovornima čla-
noma UO tov. Polutniku in Bradaču. Na plečih
le teh je bilo v zadnjih dveh letih glavno bre-
me vsega dela.
Razprava na skupščini je bila živahna in
plodna. Najbolj tehtne misli je prispeval tov.
Stanko Lorger, ki je med drugim poudaril po-
men vključevanja mladine v atletsko aktivnost.
»Ne drži, da mladina ni dovzetna za
šport. Mnogo sem zadnje leto prepoto-
val po Sloveniji in govoril mladim lju-
dem o atletiki. Povsod so pokazali iz-
redno navdušenje za ta šport. Iz leta
v leto ga opažamo tudi pri celjski mla-
dini. Ni stvar le v tem, da mladini nu-
dimo materialne pogoje za vadbo! Bi-
stvo problema je v odnosu do mladih
ljudi, od prijazne besede nas vrhunskih
atletov do novincev, od odnosa trener-
jev in inštruktorjev. Mladi ljudje mo-
rajo čutiti našo skrb in željo, da jih
nekaj naučimo, da jim posredujemo
svoje izkušnje in znanje. Ta topel in
tovanški odnos do vsakega neznatnega
začetnika je vsekakor ključ do večje
množičnosti in s tem tudi kvalitete v
našem športu nasploh. Imamo v dru-
štvenih vrstah 15 članov državne re-
prezentance. Vsak izmed nas naj v tej
smeri prispeva svoj delež pri navezo-
vanju mladih ljudi, ki prvič prihajajo
na naš stadion, v društvo. Prepričan
sem, da se bo to skromno delo bogato
obrestovalo.« Tako je zaključil svojo
razpravo naš najboljši atlet in športnik
Stanko Lorger. Brez dvoma je govoril
iz srca, iz lastnih izkušenj, povedal pa
je veliko resnico!
Hokej na ledu
Zaslužena zmaga Celjanov
v nedeljo smo prisostvovali na Mestnem
drsališču prvi prvenstveni tekmi slovenske lige
v hokeju na ledu. Hokejisti HDK Celje so ime-
li v gosteh B moštvo Ljubljane, ki sodeluje v
tem prvenstvu izven konkurence. Potemtakem
je bilo srečanje več ali manj prestižnega po-
mena. Celjani, k^ so letos izdatno pomladilj
svoje vrste, so okrog 1000 gledalcev presenetili
s svojo poletno in požrtvovalno igro. Malo je
bilo drsalnih dni za vadbo domačinov. Kljub
vsemu pa so le ugnali goste. Prva tretjina je
bila za goste, ki so z edinim golom prišli v
vodstvo. Toda že v tem delu igre je bilo opa-
ziti, da bodp imeli ogromno dela z borbenimi
Celjani. V 11. tretjini so se Celjanom odprla
vrata Ljubljančanov, čeprav je v njih stal do-
ber vratar. Kar 7 zadetkov je bilo v tem delu
igre — 5 v mreži Ljubljane, 2 v mreži Celja.
Pripomniti moramo, da je razplet dogodkov
kazal na visoko zmago Celja, saj so domačini
vodili že kar s 5:1! Zadnja tretjina je bila
razburljiva. Gostje so se povsem približali do-
mačinom. Izenačenje je viselo v zraku. Doma-
čini pa so le izdržali nalet gostov in srečanje
zaključili v svojo korist s 7:5 (0:1, 5:2, 2:2).
Naajuspešnejši strelec za Celje je biljelenko
s štirimi goli, najboljši igralec rutinirani in
prevdarni Dobovičnik v obrambi, ki je brez
dvoma najbolj zaslužen za zmago Celjanov, v
napadu pa je ugajal Jenko s svojim lepim
slogom preigravanja in koristnim podajanj^em,
ko je mladim igralcem omogočal dosego za-
detkov. Domača sodnika nista bila . na višini
in se jima je močno poznalo, da nimata izku-
šenj za vodenje hokejskih tekem.
Smučaifje:
BELAJEVA - ŠTIRINAJSTA V ITALIJI
Naša predstavnica v smučarskih tekih Amali-
ja Belaj je v nedeljo nastopila v Italiji v San
Martino di Castroza na velikem mednarodnem
tekmovanju v teku na 10 km, kjer še je uvrsti-
la na 14. mesto.
PRVE TEKME NA CELJSKI KOCI
Neugnani mladinci SD Celje so v nedeljo
nastopili na smučiščih pri Celjski koči, kjer* so
se med seboj pomerili v slalomu. Snežne raz-
mere so bile skromne. Na dopoldanskem tek-
movanju je bil med vsemi najboljši Peter Po-
žun, popoldne pa mladi Karel Rom.
SEMINAR NA ŠMOHORJU
Učitelji in vaditelji smučanja iz celjskega
okraja so se pred pričetkom zimske sezone
sestali na smučiščih pri Šmohorju nad Laškim.
Namen dvodnevnega seminarja je bil predelava
smučarske šole. Seminarja se je udeležilo 20
učiteljev in vaditeljev smučanja, vodil pa ga
je smučarski učitelj Zadravec Drago ob asi-
stenci inštruktorja tov. Vlada Vebra.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN 603-11-606-1/3-266 PRI ME-
STNI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN _ ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISKA CELJSKA
TISKARNA V CELJU
Tekmovanje
z zračno puško
v počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ-a,
je strelska družina »TEMPO«« priredila te dni
družinsko tekmovanje z zračno puško. Tekmo-
vanja se je udeležilo 60 strelcev. Na tekmo-
vanju so bili doseženi prav dobri uspehi.
Od članov so streljali najboljše:
1.	Mlakar Slavko, ki je dosegel 364 krogov
od 400 možnih.
2.	Cvenk Marjan je dosegel 546 krogov.
3.	Goršek Branko je dosegel 344 krogov
Od članic so bile najboljše:
1.	Perovič Zvonka, ki je dosegla 241 krogov
otl 30« možnih.
2.	Skočir Ivica, ki je dosegla 226 krogov.
3.	Lampret Danica, ki je dosegla 215 krogov.
Mladinci:
1.	Seršen Ervin je dosegel 250 krogov od 300
možnih.
2.	Vengust Emil je dosegel 249 krogov.
3.	Mastnak Avgust je dosegel 221 krogov.
Od pionirjev je bil najboljši Vengust
Edi, ki je dosegel 136 krogov od 200 možnih.
S tem je dokazala Strelska družina »TEMPO«,
da ima v svoji sredini še vedno dobre strelce
in da upravičeno uživa svoj sloves, saj spada
med najboljše strelske družine v Jugoslaviji,
za kar je prejela tudi plaketo.
komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih
razmerij pri industrijskem podjetju
»gorenje«, šmartno ob paki
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	MATERIALNEGA KNJIGOVODJO
2.	OBRATNEGA KNJIGOVODJO
Nastop službe možen takoj.
Prednost imajo kandidati na relaciji Celje—Šoštanj. — Plača po tarifnem
pravilniku.
Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja.
KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV OBC. LO CELJE
razpisuje
delovno mesto direktorja trgovskega podjetja »Agropromet« Celje.
Pogoji: komercialist z višjo strokovno izobrazbo ali srednjo strokovno
izobrazbo in 5-letno prakso.
Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacij
ter potrdilom o nekaznovanju je treba poslati na tajništvo Obč. LO Celje do
7. februarja 1959.
KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV
TOVARNE ZiCNIH IZDELKOV »Z I C N A«, CELJE, IPAVCEVA UL. 20
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	SEF MEZDNEGA KNJIGOVODSTVA — knjigovodstvo plač
2.	STENODAKTILOGRAFKA (daktilografka) za oddelek personale
Pogoji: 1. Srednja ekonomska šola odnosno daljša praksa v knjigovod-
stu. 2. Praksa v vodenju administracije in personalne evidence. — Pri-
javo z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo podjetja ali
se osebno zglasite pri sekretarju podjetja. Nastop službe takoj odnosno
po dogovoru.
objave in oglasi*objave in oglasi
POZIV
Občinski ljudski odbor Celje, Oddelek za na-
rodno obrambo poziva mladince, rojene v letu
1941. da se priglasijo za vpis v seznam obvez-
nikov nabornikov.
Vpisovanje bo od 15. januarja do 24. januarja
1959 od 7 do 12. ure pri Oddelku za narodno
obrambo Obč. LO Celje in na Krajevnih uradih
Štore, Škofja vas, Šmartno v Rož. dolini, Voj-
nik, Frankolovo, Strmec in Dobrna.
POZIV
Občinski ljudski odbor Šoštanj poziva vse
imetnike obveznic Ljudskega posojila bivše
občine Velenje za gradnjo osnovne šole Ve-
lenje, ki je bilo razpisano v Ur. listu štev.
42/53, da jih predlože v izplačilo Komunalni
banki v Šoštanju.
Pravica zahtevati izplačilo obveznice zastara
v dveh letih po njihovi dospelosti v plačilo to
je 12. 10. 1960.
Komunlna banka v Šoštanju bo izplačevala
vsak dan v uradnih urah, to je od 7. do 11. ure^
VEČERNA ŠOLA ZA ODRASLE V CELJU
Ravnateljstvo III. osnovne šole v Celju ob-
vešča, da bo pričela 10. februarja 1959 redna
večerna šola za vse, ki nimajo dovršenih 8
razredov osnovne šole oz. nižje gimnazije.
Pouk bo v dveh tečajih, ki bosta trajala
skozi 24 tednov.
Vpisovanje bo od 26. januarja 195? dalje v
tajništvu TII. osnovne šole dnevno od 9. do 11.
ure.
Fotokino društvo ▼ Celju obvešča svoje člane,
daa bo redni letni občni zbor v četrtek dne
29. januarja 1959 ob 18.30 uri v prostorih dru-
štva, Šlandrov trg št. 5, in jih vabi k polno
številni udeležbi.
AVTO NAPRODAJ
Trgovsko in proizvodno podjetje >Veležitar«
Celje prodaja osebni avto DKW, Universal,
Sonderklasse, model 1956 po knjižni vrednosti
3.657.860 din.
ŠOFER išče službo. Naslov v upravi lista.
GEOMETER in geometerska risarska želita
zaposlitev v celjskem okraju. Pogoj stano-
vanje. Naslov v upravi lista.
DEKLE pošteno, staro 16 let, z dokončano
nižjo gimnazijo išče službo. Naslov v upravi
lista.
ŽENSKO rabim enkrat tedensko za hišna dela
v popoldanskem času. Ponudbe na upravo
lista.
IŠČEM SODELAVKO — potno spremljevalko,
brez kavcije. Pogoj, da je poštena, zanesljiva,
samska, svobodna in dobrih starišev (starost
od 18 do 25 let). Potovala bi po vsej Jugosla-
viji. Potrebno je znanje slovenskega in srbo-
hrvatskega jezika. Zaslužek je zajamčeno
dober. Ponudbe z navedbo točnih rojstnih
podatkov (dan in mesec rojstva) je poslati
na upravo lista pod šifro »Akviziter«. Slika
zaželjena.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA v središču mesta
prejme taakoj gospodinjsko pomočnico, ki
zna kuhati, ali pa upokojenko k otroku za
8 ur dnevno. Naslov v upravi lista.
PRODAMO ca. 50 tekočih metrov dobro ohran-
jene železne ograje višine 1 m in ca. 10 m*
stare uporabne pocinkane pločevine, najbolj-
šemu ponudniku. Hišni svet, Celje, Zidan-
škova ulica 3.
PRODAM peč »Zephir« na žagovino, ženska
kolo in motorno kolo 250 ecm. Naslov v upravi
. lista.
PRODAM lepo furnirano orehovo omaro. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM poceni nove poučne knjige ( o polje-
delstvu, živinoreji in vinogradništvu). Na-
slov v upravi lista."
PRODAM pisalno mizo za 3000 din. Maček,
Celje, Prežihova 3.	a
PRODAM enodružinsko hišo z vrtom v okolici
Celja. Ponudbe na upravo lista pod >650.000«.
PRODAM srednje veliko posestvo z gozdom
blizu Celja. Naslov v upravi lista.
PRODAM »Toby« — štedilnik, novejši. ERKLA-
VEC, Celje, Razlagova 6.
PRODAM manjše posestvo na Ojstrem pri
Laškem po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi
lista.
KUPIM ročno mlatilnico (malo rabljeno) Naslor
v upravi lista.
KUPIM večji briljantni prstana in preprogo
(3 in pol krat 4 in pol).Pismene ponudbe na
upravo lista z opisom pod šifro >1000«.
OPREMLJENO SOBO oddam dvema samcem«.
Naslov v upravi lista.
NAMEŠCENKA išče prazno sobo proti nagradi
ali nudi posojilo. Naslov v upravi listah
SOBO v Celju ali v okolici lahko tudi v Storah
ali Šentjurju za dobo 4 mesecev iščeta za-
konca brez otrok, oba zaposlena. Ponudbe je
poslati na naslov: Gorišek Olga, Rogaška
Slatino, Ind. steklarska šola.
LEPO NAGRADO dam tistemu, ki mi preskrbi
enosobn«. stanovanje v mestu ali v bližnji
okolici Celja. Naslov v upravi lista.
NUDIM POSOJILO do 500.000 din lastniku nove
hiše, če mi v njej odda družinsko komfortno
stanovanje v ožjem območju mesta Celja.
Naslov v upravi lista.
DAM garažo v najem. Naslov v upravi lista.
DAM garažo v najem na Otoku. Naslov t
upravi lista.
ZELO VISOKO DENARNO NAGRADO dam
osebi, ki mi odstopi ali preskrbi komfortno
družinsko stanovanje na ožjem območj«
mesta Celja. Naslov v upravi lista.
JAVNA ZAHVALA
Ob priliki težke poškodbe so nam dr. Roje in
primarij dr. šušteršič skupno s strežnim oseb-
jem z izredno požrtvovalnostjo rešili življenje.
Vsem se iskreno zahvaljujemo.
Sentočnik Alojz,
Sentočnik Bernard,
Gorečan Franc iz Socke
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki so mi pripomogli, da
sem po dolgotrajnem in tako mučnem čakanja
dobila stanovanje. Predvsem se zahvaljujem
tov. Kalanu, Vodopivcu, Pešakovi in šolskema
odboru v Teharjih.
Purger Mira
PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede, ki sva jik
govorila proti Morcen Majdi.
Hojan M.
VI. družabni večer rezervnih oficirjev
BO V SOBOTO, 31. JANUARJA 1959 J/ DOMU OF
Občinski odbor URO J Celje bo pravočasno razposlal vsem rezervnim ofi-
cirjem in podoficirjem vabila, s katerimi bodo lahko v času od 26. do
31. januarja rezervirali prostore v pisarni Obč. odbora UROJ v Celju,
na Titovem trgu, poleg blagajne Kina »-Union-«.
V primeru, da iz kakršnihkoli razlogov kdo izmed rezervnih oficirjev ali
podoficirjev vabila ne bi prejel, si kljub temu Isihko v navedenem času
rezervira mesto za ta družabni večer.
POZOR!
Poseben popust
za kupce motornih vozil
znamke TAM
Tovarna avtomobilov Maribor nudi odslej NOVE UGODNOSTI kupcem
svojih vozil. Kupci, ki razpolagajo s sredstvi za takojšnje plačilo, imajo pri
nakupu
POSEBEN POPUST na proda:no ceno
za kamione, kamionske šasije, prekucnike in vozove za odvoz fekalij
tipa PIONIR . ..................7 %
za avtobuse in avtobusne šasije tipa PIONIR ..........4 %
za kamione TAM-4500 ..................:. 3 %
Popust se prizna takoj na fakturi!
Sedanja prodajna cena vozil:
KAMION PIONIR-561....................................3,050.000
KAMION ZA ODVOZ FEKALIJ PIONIR-562 ................4,080.000
KAMION — PREKUCNIK PIONIR-563 ....................3,780.000
AVTOBUS PIONIR PB-56 .....................5,600.000
AVTOBUSNA SASIJA PB-56 ............................3,135.000
KAMION TAM-4500 ..................................5,780.000
Vsa vozila dobavljamo promptno, razen kamionov TAM-4500, ki bodo na
razpolago v drugem kvartalu 1959.
Poslužite se najnovejših ugodnosti pri nakupu tovornih avtomobilov in avto-
busov znamke TAM.
V skladišču Prodajalne Maribor, Glavni trg 25, vam nudimo po tovarniški
prodajni ceni vse nadomestne dele za naša vozila »Pionir« in TAM-4500.
Vse informacije in sklepanje pogodb v
PRODAJALNI IN SKLADIŠČU TAM
MARIBOR - Glavni trg 25
KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE
razpisuje
DELOVNO MESTO DIREKTORJA
«
GOSTINSKEGA PODJETJA »BRANIBOR« CELJE
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali visokokvalificiran gostinski
delavec s petletno prakso v gostinstvu. Ponudbe z življenjepisom,
opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacij ter potrdilom o ne-
kaznovanju je poslati na tajništvo ObLO Celje do 10. febr. 1959.
radio 202 m
Nedelja, 25. januarja
12.00 Pogovor z državljani
12.10 Zabavna glasba, vmes objav«
12.15 Želeli ste — poslušajte!
Ponedeljek, 26. januarja
ir.OO Celjska kronika
17.10 Havajske melodije
17.20 Športni tednik
17.30 Želeli ste — poslušajtel
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Torek, 27. januarja
17.00 Celjska kronika
17.10 »Sele zdaj vemo, kdo ste . . .« reportaža
z obiska osnovne šole v Podčetrtku.
17.30 Želeli ste — poslušajtel
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Sreda, 28. januarja
17.00 Celjska kronika
17.15 Poje ženski pevski zbor »Svobode«
Polzela p. v. Vinka Rizmala
17.30 Želeli ste — poslušajtel
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Četrtek, 29. januarja
17.00 Celjska kronika
17.10 Od melodije do melodije
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Petek, 30. januarja
17.00 Celjska kronika
17.10 Poje ženski zbor PD Vransko p. v. Sta-
neta Bartola in igra Savinjski trio
z Vranskega
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Sobota, 31. januarja
17.00 Celjska kronika
17.10 Za vsakogar nekaj
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
gledališče«gledaiišče
Sobota, 24. januarja ob 20: Kliči »M« za umor
—	gostovanje v Slov Konjicah
Sreda, 28. januarja ob 20: Kari Witlinger:
OTROCI TEME — premiera red premierski
in izven
Četrtek, 29. januarja ob 20:Kliči »M« za umor
—	gostovanje v Velenju
Petek, 30. januarja ob 19: Kliči »M« za umor
—	gostovanje v Vidmu-Krškem
Sobota, 31. januarja ob 20: OTROCI TEME
—	red sobotni in izven
kino»kino * kino«kino
KINO UNION, CELJE
Od 25. do 28. I. 1959, »Divja pohota«, mehiški
film
Od 29. do 2. n. 1959, »Pevec iz Mehike«,
franc.-mehiški barvni cinemascop film
Dne 25. I. matineja »Nismo mi angeli«, ameri-
ški barvni film
KINO METROPOL, CELJE
Od 25. do 28. I. 1959, »Mata Hary«, ameriški
film
Od 29. I. do 1. II. 1959, »Zavite stopnirt«,
madžarski film
Pubiicity- posiljevanje okusa množic
Theda Bara v vlogi Kleopatre v drznosti
oblačil poseka sedanje bombe
Tajna uspeha največjih filmskih sex
•omb je takšna, da o nji raje nihče ne
tovori. To kar ve javnost je idealizi-
»ano, pretirano in zlagano. Uspeh teh
idolov v vrstah podložnikov filmske ve-
lesile ni tak, kot si ga predstavljajo
■alade deklice, ki skrivaj v šolskih klo-
peh menjujejo slike svojih ljubimcev s
filmskega platna.
Filmski mogotci, producenti in last-
miki študijev na Zapadu, zlasti pa v
MoIlywoodu, so preveč zainteresirani,
•bi vedno znova prodrejo z novo pašo za
povprečnega kinoobiskovalca in zaradi
lega nimajo časa, da bi mala zvezdica
aares zablestela, se razrastla v zvezdo,
li zatemni vse okoli sebe. Tak prirodni
*arvoj bi šel prepvočasi in denar bi se
prepočasi stekal v njihove žepe. Zato
Kiora nastopiti svojo neopazno pot »Pu-
blicity«, ki je zbir vseh sredstev pro-
pagande. Ta velikanski stroj radijskih,
laeopisnih, revijskih in drugačnih re-
klam posiljuje mnenje množic. Slike teh
zvezd se pojavijo na plakatih, na škat-
lah za lepotila, na tubah zobne paste,
največkrat tam, kjer se najpogosteje
ustavijo oči milijonov ljudi. Ni skoraj
meseca, da bi kje ne »odkrili« nove
zvezde in tiste, ki pridobijo najhitreje
simpatije gledalcev, tiste so deležne to-
Humor, emancipiranost, deška ženskost
— v interpretaciji Clare Bow
liko večje podpK>re propagandnega stro-
ja in pogosto ne mine leto, ko znajo vsi
vrabci na svetu čivkati ime nove film-
ske bombe. Toda kakršen je njihov
vzpon, tak je tudi njihov zaton. Pri
ljudeh, ki si hitro pustijo vsiliti mne-
nje in okus, je to mnenje in okus ko-
lebljivo. Zato je treba vedno znova od-
krivati in odkrivati nove »talente«, no-
ve idole lepote, nove oblike in tipe
žensk.
Odkar filmska industrija ureja pri
povprečnih množicah mero okusa in
odkar poznamo p>ojem zvezdništva, se
je zvrstilo na stotine zvezd in zvezdic.
Nekatere od njih so bile le kometi, za-
žarelc so in ugasnile, druge so svetli-
kale vztrajno nekaj let, toda le redke
so vzdržale konkurenco, toda večinoma
po volji svojih bogatih mecenov.
Današnje bombe kot so Marilyn Mon-
roe, Sofija Loren, Jane Mansfield in
druge imajo svoje slavne prednice,
hkrati pa tudi tekmice, ki jih vztrajno
spodkopavajo.
No, ozrimo «e v preteklost po deset-
letjih. Kot dandanes, tako je tudi nekoč
manija idolov bila izredno razvita.
V letih prve svetovne vojne je zable-
stela v Hollywoodu Theda Bara, katere
Plavi angel — Marlena Dietrich — idol
tretjega desetletja našega stoletja
čari so prinesli njenim gospodarjem
težke milijone. Ta zvezda, ki je dovo- .
Ijevala snemanje v minimalnih oblači-
lih jo vzdržala na vrhu lestvice celo
vrsto let. Proti koncu drugega deset-
letja je dosegla vrhunec Clara Bow, ki
je kot tip ekstremne emancipiranke
vnesla nov »ukus« v množice. Okoli leta
1937 je zavzela vodilno mesto Marlena
Dietrich, po rodu Nemka, ki je kot »Pla-
vi angel« razvnemala kinoobiskovalce
ter polnila blagajne.
Vojna je sicer zameglila smisel za
»množični okus« v Evropi, toda po njej
so s podvojeno silo začeli forsirati nove
sex bombe. Marilyn Monroe je doslej
najdlje držala naslov idola telesne pri-
vlačnosti, čeprav ta njen sloves že po-
jenja in se zdaj skuša rešiti v vrste ka-
rakternih igralcev, za katere pa pro-
pagandni stroj ne dela tako prizadevno.
Gospodarji množičnega okusa sicer po-
puščajo in dovoljujejo v nekih mejah
popularnost samoniklosti. Seveda do-
kler bo neslo. Ko pa ne bo več, bodo
s^i, zbrali v kupu slik kako novo zvez-
dico, pognali propagandni stroj in svet
bo proti svoji zavestni volji imel novo
bombo. To pa jim bo uspevalo tako dol-
go, dokler bo plehkost glavni studenec
bogastva, dokler milijoni kinoobisko-
valcev ne bodo zahtevali: »Dajte nam
igralce, ne pa lepotne malike!«
Marilyn Monroe — sex bomba v dobi
atomske bombe
Resnica ali priprava
na izgovor?
Kadar generali govorijo o znanocitt.
potem je vedno tudi kak znanstveni
lapsus vmes. Ameriški general Flikin
ger, strokovnjak za letalsko medicin<s
je nedavno sporočil naslednje:
»Polet v vesoljstvo ne bo problem ea
ljudi, ki bodo šli v te višave. Vrnili ise
bodo zdravi, vendar obstaja nevarnost,
da bodo zgubili spomin in da ne bodo
prav nič vedeli povedati o svojih vtisih
in zapaženjih.«
Zelo bistroumna izjava. Na tak način
lahko, po vsej priliki, nekoč objavijo
vest, da je kak Johny poletel na Mars,
da pa se na žalost ničesar ne spomin/a.
UBOGA KOBRA
V Tel Avivu je zoološki vrt. V njem
je kraljeva kobra, najbolj strupena med
plazilkami naše zemeljske oble. Kače»
kot vemo, se hranijo z živimi mišmi in
kunci. Toda ko. so nedavno v kobrin®
kletko spustili miš, se je zgodil pre-
obrat. Namesto da bi kobra zgrabila
miško in jo pogoltnila, je miš skočila
kobri na tilnik in ji z ostrimi zobmi
zgrizla cele kose mesa z vratu. Kobro
so komaj rešili...
Ko je zdaj zvedel, da nameravajo ubiti GUberta in Petra, se
am je takšen imior zdel ne samo umazano dejanje, marveč docela
•dveč, ker je bil prepričan, da jim oba ujetnika, ko bodo v Ameriki,
■te bosta mogla škodovati. Karla, suroveža brez senčice pleme-
■itosti« ki jo je Heinz cenil na svoj način, je sovražil iz dna duše.
Kapitan Hotz je vedel, kakšne vrste človek je Heinz, zato je
strogo zabičil posadki, da mladeniču ne smejo črhniti besedice
• usodi »Lucije«, ki so jo torpedirali, potem ko so jo bili izropali.
Tendar mu je bil neki mornar kmalu po prihodu to povedal. To je
Heinza do kraja prepričalo, da ima opravka z umazano tolpo mo-
Tilcev, Da bi jih izdal, za to ni imel dovolj poguma, ker jih je
vendarle še štel med Nemce in se mu je takšno dejanje zdelo
aerredno moža; sam je vendarle prostovoljno postal pirat, ker
je štel ropanje nemških sovražnikov v vojni, pa čeprav niso bili
Tojaki, mad dejanja, ki niso v nasprotju s plemenitostjo. Toda
morjenje je obsojal. Zgrozil se je ob sami misli na umor neobo-
roženega človeka.
Zadnji dan pred odhodom je taval okoli skrivališča kot me-
sečen. Ni redel, kaj naj stori. S tovariši ni hotel pobegniti, upirala
se mu je njihova bližina in najraje bi bil daleč proč od njihovih
naklepov in umazanih zločinov. Toda kam? Avstralskim oblastem
•e ni mogel predati, ker bi ga sodili kot zločinca in morilca pot-
nikov z »Lucije«. Tam ga je čakala smrt. V Ameriki bi se jih ne
nogel več znebiti, vsekakor ne Hotza, za katerega je vedel, da
Bluti, kako mu je pri duši in bi ga zato vsaj nekaj let ne maral
agubiti iz očL
V	baraki se je zmračilo. Bilo je neznosno soparno. Hotel je
TStati, da bi se sprehodil po gozdu, ko je začul glas kapitana
Hotza in Karla. Vrata so se odprla, Heinz je negibno obležal in
oaprl oči.
»Heinz«
»Ni ga,« je čul Karlov glas.
»Ko pride,« je rekel kapitan,« ga pošljite k Molckejevi hiši in
potem naglo opravi z onima dvema.«
»Kaj mu boste rekli, ko se vrne?«
»Da sta ušla.«
Vrata so se spet zaprla. Heinza je oblil vroč znoj. Torej ju
bodo vendarle ubili.
Naglo, kakor pod vplivom neznane volje je vstal, vzel iz
0TOje vreče mornarski nož in planil k vratom.
»Kaj počnem!« ga je obšlo kakor v pijanosti.
Previdno je odprl vrata in pokukal skozi špranjo.
Na podmornici, ki je bila pripravljena, da izplove, se je gibalo
•cicaj postav. Pred barako si je neki mornar igral na orglice.
Stopil je na piano.
»Viktor,« ga je polglasno poklical.
»Ja?c
»Pri Molckeju je še zaboj čokolade, če se ti da...«
»Aber freilich, Spiess. Dobim kaj proč?«
»Dobiš.«
Mornar je vstal, spravil orglice v žep in odšel.
Heinz je previdno stopil k vratom v pregradek, odrinil zapah
M obstaL Nihče ni prihajaL
Pred sabo ▼ temi je otipal telo.
Telo se je zgjuiilo.
Gilbert je čutil hladno jeklo na komolcih.
V	trenutku sta bUa on in Peter prosta vrvi.
»Brž, brž!« je priganjal neznanec.
Peter se je opotekel kot pijan in padel. Z Gilbertom ni bilo
i—ti bolje. Nekaj minut je preteklo, dokler se nista toliko raz-
ftbala. da sta mogla hoditi.
»Borta mogla tečiTc
»Upam,« je odvrnil Gilbert
Neznanec je previdno odprl vrata. Potem so smuknili drug za
drugim tesno ob steni barake in izginili v gozdu.
Nihče jih ni opazil. Mimo straže so šli počasi. Neznanec je s
stražarjem spregovoril nekaj besed v nemščini.
Ko so prišli do ravnih tal, so pospešili korake, a teči si niso
upali, da si ne bi razbili glav ob deblih palm.
»Ušla sta!« je vpil Kari kot blazen in kazal z iziproženo roko
na odprta vrata v pregradek.
Kapitan Hotz je pridrvel po mostišču s podmornice. Molcke, ki
je bil pravkar prišel od svoje hiše s tovorom osebnih potrebščin
je planil za njima v tesen prostor. Pred njim na tleh so v siju
žepne svetiljke ležali kosi razrezane vrvi.
»Ali veste, čigavo maslo je to?« je vprašal Molcke zlobno.
Iskali so Heinza po vsem taborišču, a ga niso našli. Hotz je
besnel, Molcke pa ni mogel skriti zadovoljstva, ob dejstvu, da je
imel ^ede Heinza prav on in ne kapitan.
»Kari,« je ukazal kapitan Hotz, »vzemite pet mož in jih za-
sledujte. Gotovo so jo ubrali po zaseki. Jaz jim bom skušal od
zapada presekati pot na morju. Molcke, spremljali me boste. Je va
motorni čoln v redu? V kolikem času lahko pridemo do vašega
pomola?«
»Coln je v redu, kapitan. Do pomola imamo dobri dve uri,
če hitro stopimo.«
»Ksdco dolgo bi trajalo vzdolž zapadne obale z vašim čolnom?«
Uro in pol do dve.«
»V kolikom času bodo po vaših računih begimci dosegli laguno?«
»V treh urah in pol, če poznajo pot in izberejo zaseko, sicer
nekaj dlje.«
»Za njimi!«
Dve skupini, oboroženi s hitrostrelkami, sta zdrveli vsak v
svojo smier. Kari je planil s petimi mornarji v gozd, Hotz z Molcke-
jem in dvema piratoma je stekel navkreber.
Molcke je vodil. Sprva so tekli, potem so zadihani stopali po
strmini navzgor. Hodili so molče.
Ko so se iz teme izluščili obrisi Molckejeve hiše, so pričeli
zopet teči. Na pomolu, ko so poskakali v čoln in je Molcke vžgal
motor, je rekel Hotz s trdim, mračnim glasom: »To mi bo Heinz
drago plačal. Dobiti ga moramo, pa če bi morali za to ostati na
otokih še teden dni.«
CoLn se je odlepil od pomola in zarezal v valove. Morje je bilo
nemirno. Pihal je zapadni veter, Čulo se je votlo pljuskanje v
obalne čeri.
»Poženite hitreje,« je rekel kapitan.
»Valovi so premočni,« je odvrnil Molcke.
V snopu svetlobe, ki je lila iz majhnega žarometa na kljunu,
se je zasvetila skupina izglodanih čeri. Molcke je bliskovito
obrnil krmilo in se jim izognil.
»Zdi se mi,« je rekel trgovec s kopro,« da bi bilo najbolje, če
opustimo zasledovanje. Dvomim, če jih bomo prestregli, veter
narašča.«
»Ne!« je kriknil Hotz. »Za nobeno ceno.«
»Nemara jih ujame Kari. Ujetnika sta slabotna, razen tega
jih čakajo na grebenu kanaške straže.«
»Zum Teiifel, pravim vam, ne. Heinz nam je »kuhal kašo, iz-
dajalec naj jo pogoltne. Ce ostane živ, ne bomo imeli miru, ste
razumeli!«
»Pred nekaj urami ste bili čisto drugih misli,« je rekel Molcke
jezno.
»Pred nekaj urami, toda sdaj ne več!«
»Na nevihto se pripravlja,« je rekel eden izmed mornarje^'.
»Upam, da bomo še za časa dosegli laguno.«
Minute so bežale. Končno so pripluli do lagune. S kopnega fi
prasnili streli.
»Kari jim je tik za petami,« je rekel kapitan. »Hitreje!«
Ko je Jim stekel po bregu navzdol in ko je čutil, da je sam
sredi grozljive teme, se mu je srce napolnilo z dušečo tesnobo.
Vendai- ne bi za nič na svetu opustil svojega namena. Vedel je, da
gre Petru za življenje; da je padel piratom v roke — o tem zdaj m
bilo nobenega dvoma več.
Prepričan je bil, da je Peter zaprt v Molckejevi hiši. Med potjo
je v mislih sestavljal načrt, kako se bo iznvuznil mimo straž, ki so
po Rogersovi pripovedi ležale na grebenu nad laguno. Sklenil je:,
da najprej pogleda še enkrat v klub, za vsak primer. Potem pa ie.
nameraval tik ob obali napredovati po svhem Z motornim čolnom
bi sicer mogel dospeti kakšno miljo od Molokejevega naselja, ven-
dar je bila ta pot zelo nevarna. Predvsem ne bi smel prižgati luči,,
razen tega pa bi ga ropot motorja izdal.
Na pomolu je počakal in prisluškoval. Nikogar ni bilo v bli-
žini. Kakšne pol milje v zalivu je brnela drobna luč. Tam je ležala
vsidrana »Gloria«.
Odvezal je čoln in skočil vanj. Nad valujočim morjem je ležala
neprodima tema. Čeprav ni videl oblakov, je nekako čutil njih
bližino. Pripravljalo se je k nevihti. Veter je naraščal in Jim je
imiel občutek, kakor da čoln s težavo napreduje proti sunkoRi
toplega zraka.