Na s vitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe Tečaj IV. srédo 12. Velkiga serpana m 46. List 32 Sirotice. K* (Po horvaški narodni pesmi.) v € erna zemlja neorana, V nji je mati zakopana; Neče vec nazaj je biti, De bo v grob préd meni Moje mamke černi lasi V černi zemlji razčesani i ti. y Moje mamke cerne oci V černi zemlji so zaspale; Moje mamke modre usta V černi zemlji umolknile ; Moje mamke bele roke Sklenjene so v černi zemlji; Moje mamke dobro serce V černi zemlji umorjeno. Ali! odpri se černá zemlja, Spregovori mati naša Ter poglej na stanje naše i ? Kak smo revni zapuseni, Ptuj i mamki izroceni Slabga nam je kruha spekla 5 S peskam nam ga usolila, Z lokvenico zamesila; Iz čepin nam jésť dajala ; S' ternjem nam je postiljala In s kopřivám' pokrivala. Glej I odprè se černá zemlja, Govori nam mati naša ? ? Pesmica le ta, nekoliko poslovenjena, dolni Avstrii popisana. Menimo tu prave je med Hoi v ktere po leg gosp. Stanka Vr narodni život, knjig Zaderskim okrosru, i (Kolo za literaturu, umetnost i III.) v Istri „erskim pnmorji Ter pogleda stanje naše : ,,Lepe moje sirotice , Mojga vertiča cvetlice! Ako bi sirot fie bilo v Žarko sonce ne b' svetilo: Zalo tsarko sonce sveti, De sirote moje krépi. Cigale Kakó s koninám ravnati^ ki na njivali gnjije. Bogu se usmili! tudi na nekterih njivali Ljub ljanske okolice je korun gnjiti zaćel, in clo tudi na mojim verti, kamur sim ga bil letas nekoliko zovoljo semena zasadil. Včeraj sim zapazil sovraž nika — gnjilobo na korún i. Tretji del mojiga krompirja je od trohljivosti načetiga áli pa že na pol gnjiliga. To žalostno šibo , ki nam žuga, odverniti, so umni kmetovavci semtertje že mnogoverstne skuš nje dělali, tode vse je bilo zastonj. — Nar bolje je tedej , ce se korún, ko mu perje rumeneti in trohneti prične, urno iz ko pije; tako zernje, kte riga se gnjiloba še poprijela ni, se odloći v merzli vodi o mije, potem hitro in dobro obriše in na zračen kraj spravi, kjer se mora pa prid no paziti, de se, kar ga gnjiti začne, odbere m v jame pomeče, odločeni pa poparjen živini po klada. Ravno takó gré tudi s tištim koriinam rav nati, kteri se pri kopanji že nagnjit dobi. Če bi se pa na njivi veliko nagnjitiga konina nakopalo, de bi se ne mogel vès za živino oberniti, bi vtegnilo morde pràv biti, če bi se v drobné Ogerske primorskih in dalmatinskih otocih na kerhličke razrezal in naglo p o su šil. Suh korún in v dol j ni Avstrii jskati moramo, je za živino dobra pica in se da tudi dolgo hraniti. večerni strani in ki se zavolj besedice ,,cau (kaj) tudi Caka v ci imenu jejo. Njih jezik je slovenšini dosti podoben. V dolni Avstrii živí še dan današnji okoli 6200 Horvatov, 6300 Slovakov 2600 Čehov v četertini spod in dunajskim gojzdam, kakor se najde admanhartskim in pod popisanjem šeg in Živina kuhane kerhličke rada je, in ji tudi dobro teknejo. Gnjili korún se more zakopati, ne pa na gnoj niše metati, de bolezen v gnoj ne zaíde in se po navad, dušnih in ' v profesorja Sembei v 2 nih vlastnost) lepó razloženo odvgosp. njivali ne zatrosi. ^ V • V • ^^ TT / 1/ _ ezku prevažniga časopisa České •m m • t v « « kmetovavci! pri ti priliki vas prosim, kolikor je moč, korúnoviga semena, ho museumau 19. tečaja. Podamo to le pesmico, pervic, kér zató, de bi slovenske pes- je sama sebi lep a; drugic pa nike naSlovanov nepře zaklad opomnili. ? v narodnim pesništvu ležeći Pisatelj. Li j u b i pošlite mi, ktero bo prihodnji mesec zrelo, in ktero se po ko runjevki v grozdičkih zelenim jabelčkam enakih po fWV?7'? Hjh njivah najde. Ravno to svetjem tudi vsakimu prid- bi bral in vince, bodi kakoršno hoće, berž pil. nimu kmetovavcu, de naj si nabera korunoviga Tudi se boje mraza, deževniga vremena in de bi semena, kolikor more, iz kteriga si bomo sćasama grojzdje ne gnilo. Pa jagoda v deževnim vremenu nar zopet zdrav in lep koriin zarediti zamogli. raji takrat poći in gnije, ko še ne zrela se vode 6. Velkiga serpana 1840. f. šmídt. napije, in tolikanj raji, kolikor lepši vřeme je přej Od tergatve. bilo. Zadosti zrela pa ne poka takó lahko in manj r t IV 1 V t v 9 mr-mf ft # gmJe kakor skušnja U Cl . Zakaj pa za posebno (Iz Dolenskiga). Mende ni žlahtnišiga sadja na svetu memo grojzdja. Namen Vinogradov je veliko dobriga, sladkiga grojzdja in dobriga vina perdelati. Kdor pa hoće žlahtne vina (Ausbruch ) grojzdje še clo posušé, če ne zató, de se vodena réč bolj zgubí, sama vinska reč in cuker ostaneta ? (Dalje sledí.) .)---j — ^ - i ----- ------ r ----- veliko dobriga vina perdelati, mora po podukih Vinoreje žlahtne terte, vinograde v pravim kra ji, v pravi gorki zemlji imeti, ih prav ob d e 1 o v a t i Koriin je zacel na Krajnskim po več g njiti. 5 lepo gorko jesen imeti, in na zadnje Z zalostjo oznanimo, de nam or to njiloba koruna zopet čakati, de je grojzdje popolnama zrelo: potlej še le grojzdje brati. Desiravno je na vsim delu veliko ležeče, vender je na branji ali na tergatvi nar več. Marsikteri bi vino še veliko boljši in žlahtniši letas hudo žuga. Včeraj smo pismo brali, ki so ga gosp. gosp imel tudi iz manj žlahtnih tert ce počakal ? de fajmošter Znane iz Podkraja Ipavske komisije S mi du pisali, rekoč: Poslednjo nedeljo na sv. Ane dan po službi božji so zunej cerkve jeli ljudje počakovati, z žalostuimi obrazi se pogovarjati in zdihovati. Poprašam jih kaj de' to žalovanje pomeni in enoglasno mi rekó: „Korun je proč — povsod nam gnjije v zemlji! Oh kaj bo- rno jedli?" bi grojzdje zadosti zrelo bilo in bi práv bral. Homo govorili tedej tukaj nekoliko od ter gatve ali branja in ožemanja grojzdja. Od časa branja ali teryatve. Pravi čas za tergatvo je, kadar je grojzdje popolnama zrelo, in kolikor je nar bolj mogoče, v lepím, jasnim vremenu; in ne prej začeti, de ga V torek, 4. dan tega mesca, smo imeli opravke sonce obsija in osuší. Zjutrej v rosi ali prec po pri gosp. fajmoštru na Dubravi poleg Ljubljane in tudi Gospod fajmošter popisejo zacetik in lastnosti le-njilobe ravno takó, kakor so jo v poslednjim a vina. Voda ni zanič v vinu. Nič ga bolj ne otrebili in kar je bo marsikteri kmet ob ves pridelk prisel. Koriin ni zrel. tode za živino bi se morde vunder porabiti, če bi se gnjili kosci še sicer brez škode zamogel zdraviga in dobriga ostalo, v drob ne kerhljice zrezal in kakor sadje do dobriga posu v • i sil 5 ? ga boš zamogel potem počasama porabiti. de Preberite , prosimo vas ljubi kmetovavci! vse kar •• " ^ ------- " / skazi, kakor voda ali vodena reč. iz tega se lahko vé, kdaj de je čas brati takrat namreč, kadar je cukrena v grojzdji dovolj dodelana, vodena pa zlo zginila; to je, smo lani od korunové gnjilobe v Novicah pisali; kadar je grojzdje popolnama zrelo, bolj kakor vse dobro prevdarite vse, de ne bo kesanje prepuzno drugo sadje, ki je le zajéd, ne pa za vino tudi grojzd je za jed prej dober, kakor pa za vino. Se začne jagoda od zrelosti že nekoliko gerbančiti, ta čas tudi vodena reč bolj in bolj krat brati bi nar boljši bilo, pa ne prec po dežji l • 1 1 v t • t t i i« v Dr. Bleiweis. Someni in delitev dařil za ofoveio živino v v v ~ J v nji mine, in ta ali pa clo v de/ji ko jagode, desiravno zrele ve IC/.JI, IV V» JWjlVUL, Ut>3UftVUU l/IL/, V terti in po zraku spet v se dobe; am • 1 • 1 i v f I f v je, de se grojzd spet osuší, kér zrela liko vode pak jagoda prej se shlapí. Pa ubogi kmetič vina pa že nič, ki ga silno želi, komaj čaka nezrela, vodeno več zopet oddá ima vi no orra d čik ? de * Letašnja letina ga bo prej zarila. Soštanji na Stajarskim i 3. Malija serpana. Med čveterimi somnji v Soštanji je od nekdaj Smer-ječki naj slabší bil; takó tudi letas. Kramarji so se pertožili, de neki clo za málico niso skupili.. Kónj so precej vkup prignali, pa večidel le slabe kljuse ; pridniga konja že cio na somnji ne bo iskati. Goveje živine ni bilo toliko, kot na Sent-Ahačevjim somnji. Lepih krav so iskali, pa jih najti ni bilo. Težki, rejeni voli so šli v denár ; srédne baže so od poprejšnjiga somnja 6 do 12 gold, na ceni zgubili; na slabe vole se kupee ozerl ni, operati, prej kakor stopinjo za spremembo dozdajnih po in šli so s praznimi varapi na svoj dom nazaj. stav storimo. Pet. Mtisy Kaj lep plem V I veljá, so živina danes tù pri delitvi letnih daril fpremij) prepričali se kmetovavci H ud c. k. kmetijske družbe na Štajarskim in vertnarske družbe v Fravndorfi na Bavarskim daritvi so perg troški za štempljane je živinče domače reje, ne bili vali. osem bikov, sedem krav, osem jenic , ko bi po-soseskne in kantonske skazike (telic) in gotovo bi jih bili se vec pergnali y de marsikteriga zaderže Biki so bili porédi lep je bilo predstv ga plemena, in težko nam po gotovim zaslužku spoznati; dali smo Antonu Meh u, kmetovavcu iz Šostanjsk ga kantona far P darilo deset terdih, svitlih tolarjev letasnj ; Vesela vest. (Konec.) V nedeïjo 19. Maliga serpana so světli knez in škof gospod Anton Martin Slomšek svečano sedež Labudske cerkve nastopili. Ze v saboto se je mnogo ljudi iz bližnjih in daljnih krajev sošlo vSvet-Andrež še več pa v nedeljo. Bilo je duhovnikov vse vkupej 74 in to Labudskih iz Stajarske in Koroške, tudi iz Sekov y kova. Krave so bile tri prav zale. Darilo — pet tolar- ske in Kerške (Celovske) škofije, pa gospode in ljudstva lev Andrejcu Gabersku, kmetovavcu v Sent 9 da se je vse terlo , kamor si stopil, bodi v cerkvi ali iljski fari Veljejnskiga kantona naklonili. Jenic, posebno po ulicah v městu. V cerkvi Device Marije Lavretanske iskreniga ple Posebne okolj lepe reje in postave je pet bilo V • so perlastile darilo — tudi pet tolerj Francetu Berli z g y kmetovavcu iz Škalske te hantijske fare. Veljenjske komisij zunaj mesta se je slavnost začela; po dokončani sveti meši smo šli poredoma od ondod skozi město v stolno cerkev ; naj prej možki s svojemi mestnimi cerkevnimi banderi, po tem 12 parov devičic črez in črez belo Današnji biki in telice kažejo, de goveje živine v zadnih treh letih tù zlo povzdignila. - pod pazuho z vezano z dolgimi na strani po telesu visečimi se je domaća reja oblečenih ; crez ramo je imela vsaka rudeč pas De je per živinski reji na dobrih bik ih narveč ležece y je dognana resnica y m gotovo so premije dobro se le takim bikam darijo, ki so svojo dolz obernjene, ki nost za pleme storili ; koliko se pa nanren navadne de-litve daril per kravah in telicah doseže, naj skušeni kmetovavci povedó. Ali bi ne bilo dobro in potrebno, postave za letno delitvo daril v nekterih rečeh predelati? Premije se ne delijo zató, de bi samó mesár lepo živino v pest dobil. okrajki. Za njimi je prišla dolga red duhovnikov, vsi v svojih cerkevnih oblačilih, kakor tudi dekani in infulirani prosti, vsi spevajoči psalm: „Benedictus". Potle so prišli svetli knezo-vladika, za Njemi sila ljudi. Kjerkoli se je šio, so bile na oběh stranéh vsadene zelene dre-vesca skoz mesto do stolne cerkve : cerkevne vrata y Ni dolgo. in na dveh se je zgodilo , de sta bika darilo přejela in že pervi teden v mesnici na plohi le delec dru sram go niti y v brejatev so mogli pa krave ali pa bližeje čisto slabiga junca se poslužiti. vrata knezevskega grada i. t. d. so bile s cvetjem in z zelenjavo ovenčane. Med tem se je neprenehama streljalo in v cerkvah z vsimi zvonilo. V stolni cerkvi so nastopili knez svoj sedež in tam stoječi v svoji opravi s pastirsko palico v roki in mitro (skoljo kapo) na glavi, so opravljali navadne obrede. © V • Drugi Prečastitljivi prošt Labudske stolne cerkve gosp. Franc Fridrich so bili za cerkevnega ustanovitelja (Installa-kmet dobi za kravo darilo in jo tisto uro tionscommissar) z lepo latinsko besedo knezo-vladika po- mesarju prodá ; ravno takó seje na drugim kraji s telico zdravili zgodilo. Ali niso po taki poti dařila v vodo veržene? y knez-vladika pa spet z lepinr latinskim govoram Kaksine skusnje pa drugi Stajarski kmetovavci v odgovorili ; za tim so pristopili pricijoci duhovniki po samim k novo-ustanovljenemu knezu vladiku in so poklek- ti réči imate? Prosim Vas: preberite v 9. in 11. listi nivši pred njega, mu viši-pastirski perstan v znamnje tretjiga tečaja oznanilo novih postav na Krajnskim češenja in pokoršine poljubili (kušnili). Na to so knez za letno delitvo daril za bike, prevdarite jih in so pridigali besede vecniga življenja v nemskim jeziku V/ dite, ali bi te postave tudi za Stajarsko deželo k zbolj- in potem v celi krasoti skofjiga kinca sveto meso peli. sanju donrace reje zdajnih ? goveje živine hasnejši ne bile od do stv Ponižno prosimo, naj nam tudi častito c. k Krajnske kmetijske družbe i* ljane šege od naslćdik novo vpe Po meši so duhovniki sli dva in dva iz cerkve pred knezam v knežki grad in so se postavili na obeh stranéh v red po stopnjah noter do jispinih dur; tam so stale letne delitve daril po „Novicah" dobrotlj yy V t oznani, de se bomo vedli v ti reci na dognano resnico R tište de, po kterih dařila za bike, krave in tudi one belo in rudeco oblecene devicice, v rokah zvezi-ke rožic deržeče. — Po službi božji je bilo svetovno ustanovljenje (Installation), za to sta bila tukej iz Celovca: žlahtni gospod Janez Spiegelfeld, c. k. vladarski svetovavec in krajski poglavar v Celovcu in pa cesar- jenice svojiga namena niso dosegle, kér je obdarovano živino ski svetovavec gosp. Fran C Al b er. Po ustanovljenji smo mesár sabo peljal, so nagnale krajnsko šli poredama gosp. knezu-vladiku čestitat; pri ti prilož- ečidel koj po delitvi kmetijsko družbo, za premembo starih postav prositi lostljivi Ce so d Mi to prošnjo in poterdili nove po nosti se je podala knezu n Veselica" v belo žido zve stave, ktere smo oznanili v 9. in 11. listu Novic lanjski 1 1 • V i w - _ _ leta, tode pervic le za posk na tri leta. Zdej ste 2 zana, to je nekoliko slovenskih pesem od Labudskih bo- zloženih in za tim „Slava" to je tri slov. goslovcov leti přetekle, kar premije samó bikam del postavah svojo službo skozi 2 leti dopolnili. Druzih sku sinj tedej dosihmal ne moremo oznaniti, kakor tele : ki so po pesmi od slovenskih domorodcev za to svečanost zlože .. . . . ... i V V, , .T > . Vsako bikov službo b iko i za pleme pridobiva ki svojo >P pa kmeta eliko koristniši od sicer ne dobe namenjenih daril. Lepih nar bolj potreba. To je nar važ nisi ine po- rec v reji goveje živine, zató so pa tudi novovpelj _ X__________I - 1 _ 1 • i • V • i ♦ V A popi Skušnja dveh let je pokazala, de so živinoredniki s to novo naprava dovolj sanje bika, ki samó to jim ni pràv, de za pu premij dobil n e m vec k 2 groša jemati. Po pretečenih 3 letih bo kmetijska družba prosila, de bo posestnikam s premijo obdarovanih bikov pri- ne, ki so bile zvezane v rudeco zido. Vse te pesmi so se pričijočim tudi delile in nepričijočim v Labudski in Celovski škofii razposlale v spomin vesele svečanosti. Pri veliki gostii je bilo še nekaj črez 90 gospodov duhovnih in svetovnih. Gosp. knezo-škof so napili sledeče zdravice: V slavo presvetlemu Cesarju Ferdinandu v slavo presvetli Ce sa rici naši, — v slavo vsemu cesarskemu domu — kardinalu in velikimu škofu Solnogradskemu Miroslavu in na zdrav je preosvecenemu puseno d pop P V » m Vredništv V Labudski škofii je bi 278,000 Slov le blizo 40,000; okoli S. And ? pa V • Nemcov pa del nemško. knezu 8varcenbergu. Prost stolne cerkve gosp. masele zdanja placa, naj bi zidane volje bili. Pa kaj Fridrich so za tem napili zdravico : Na zdravje milost- bo masele žganja za ljudi, ki zganje kakor vodo pijó! ljivemu no vein u knezo-vladiku! Potle spet knez: — Vložijo in sklenejo tovarša pràv hudo vpijaniti. Sro- rekoč: saj moje denarje Na zdravje prečastnega kapitula Labudskih dekanov in v obče vsih duho v nikov Labudskega in mak ga je prevec potemnil, velja! Pa hitro ga je zganje cr oljialo. Ne deržijo o-a cio jezik se mu ne obraća. in Kerske škofije. in poslednjič na zdravje c. k. gosp. Vleže se, in hoče pijanšino prespati ; hudobni mu pa za tim na zdravje vsim pričijocim namestnikam Sekovske noge, ne nosi mu glava ; v • ustanoviteljev. svečano. Na sklenem naj Vse se je obhajalo veselo, castito in pokoja ne dajo, temuc crn Í? a po silim z zganjem tako na vsem bodi Bogu iskrena hvala. Moj spis pa lijejo, de se višej ne zavé. Na to s černi mi perti vgodniši z besedami, s kterimi so světli in pokrijejo in se nad njim derejo, kakor bi nad merlieam milostljivi knez Slomsek svoj govor začeli: „Čast bile peli. O h y le prehitro se je sala v žalostilo res Bogu na vi š a va h in mir ljudém na zemlji!" nico premenila! Radislav. Moz se izdrami, zene in otrok Bog z eno roko têpe z drugo varje Kér novice v svojim 26. listu tekočiga leta yy Ve spomni, ki jih skerbi po očetu, ter po malim, če ravno ves v tami, k domu koleba. Vleže se, in ne vstane več; v kratkih dneh vdova in pa dvoje zapušenih srot za rajnim joka. Takó se vražji smeh h 'MpMpvpH ga pogrebniki pokopat nesó; WB^^mi uboga selo letašnjo letino" oznanujejo, jim moram povedati, de v žalost in jok premeni, in vsim tištim ojstro šibo ne bo povsod taka. VRazvorski fari poleg Sloveniga- ki piti si lijo , ter se jim dobro zdi tovarša vpijaniti. zuga, gradca na jutrejni in poldnevni strani visoke gore sv. Ursule je toča in hudo vreme strašno razgrajalo. Ze 27. Velikiga travna je toća, ki je tisti večer tudi perPliber- Goreče so gospod fajmošter na černi jami pove dali seda y de je vsim pogorela; pa kaj pomaga, kér se be še še ki na Koroškim močno pobila, okoli 11. ure ponoći pri ki se otresejo in nas grozno peliskala, lepo stern čisto pobila, takó de kadar se prekucne. takó lepa in sveta takih brezdusnikov ne prime, huje pijejo! Pijanec se preoberne y V černe bukve pa zaslužijo, de se je večidel mogla kositi. In kér je po toči precej susa jih zapišemo, naj jih berejo, ki preradi piti dajajo pertegnila, so senozeti po naših stermih planinah le malo rajši piti silijo. Persilena reč ne stori sena dale. Komaj se je pa ta velika nesreća malo po- zabila, komaj de so lepe prašile ajde, novo zaupanje Bog nas vari take dobre volje! y dobriga, Ljubomir. pa in revniga kmeta zbudile. kar 15. okoli poldan oblak se y vterga, y dan Maliga serpana in izsuje grozo vode in nepobije, vihar toce črez hudo obiskane kraje. Kar toča polomi, in strašna ploha revnimu planincu še zemlje ne pusti. K bližnji cerkvi obernjen v veži stojim, v Naznanje kmetani. Kar smo že v 14. listu oznanili, damo zopet na znanje, de bo kmetijska družba tudi letas kupovala sme pergermijo mi hlapci veliki sili k Bogu zdihujem , kar iz hiše, in hitijo viin v strašni boj serditih elementov. Na mojo plašilo prašanje, kaj de je? mi žalostěn odgovor še zdei no ušesih buci, de se per pristavi kadi. jez vùn pianem in v hipi sim pri po- in hvala. Komaj dva sežnja od rekoviga semena. Kdor ga bo kaj nabral, naj nam ga ob svojim času prinese na prodaj. To slopji. Naznanje zastran doklade. cast Bogu Današnjim Novicam priložimo velike in visoke pristave nar bližej stojeća obložena osterva na sredi kopiša, kamur je strela udarla, s plamenaní gori. Velika je sicer še zmiram nevarnost — pa Bog in sv. Florjan branita! kakor iz vedra dež nali va —kmalo se snopje po ostervi dol zruši, hlapci zraven pertisnejo, to je pervi pozd „Pastirski list," V ^ « A ga ljubljenim ovci cam, ki so milostljivi knezo-škof gosp. Anton Mart pi nastopu Lavantinskiga škofijstva po slovensko v našim navadnim pravopisu na svitlo dali. Zivo prepričani, Slovenci te mile besede noviga knezo-škofa z • v ÉÉHH de bodo vsi elikim goreci slami teplám, in glejte v sredi kopiša zgon. ostervo poderó, jez po božjo previdnost ! edina osterva Pristavo, bližnji farovž in cerkev je Bog obvarval. Ve veselj brali y smo ponizno naprosili Njih milost za dovoljenje ponatisa pastirsk list Svitli knezo liko škode mi je sicer nevihta napravila pa vunder škof so z veliko prijaznostjo dovolili, kar smo Jih pro sili. Nate ga tedej dragi Slovenci ! in radujte se ! Vredništvo. polno zahvaleznosti moje sercé k Bogu kipi ! Zakaj on z drugo ob me je sicer z eno roko vdaril, pa očitno varval ! Na j bo visoko češeno njegovo sveto imé ! Kali in. i'erne bukve. Nobena strast člověka toliko ne strati in ne Razjašnjenje vganjke v poprejšnjim listu je : po Gorenskim semtertje dobro znani smešnici beseda Žvižgal pomeni imé nekiga ćlo veka, kterimu se Žvižgal pravi in ob tim obstojí zvijača te vganjke. po zvini, kakor pijanost. Pijanci zapijejo pamet, in so svoji lastni, pogosto pa tudi drugih ubijavci. Naj si ravno takih ubijavcev ne obesijo, božji pravici saj ne bodo utekli. Le poslušajte ! Na Koroškim, blizo Krajnskiga, rudarji rudo kopljejo. Med njimi je dělal priden mož, pa z njimi pijaneval ni; potreba mu je bilo za ženko in otroke skerbeti. Rekli so mu, de je skopec; on pa vsiga tega ni porajtal, tudi kakor njegovi Kitni kup (Srednja cena). V Ljubljani 8. Velikiga serpana. ! Krajnju 3. Velkiga serpana. çold. srold. ne kervavo zasluzeniga denarja zapijal tovarši. y šel y Zvejo preteklo zimo, de bo v drugo jamo delati , de jim za odhodnjo ter ga posiloma nagovorijo mernik Pšenice domaće » banaške-«» Tur šice............ Soršice............ Reži.............. Jecmena........... Prosa ............. Ajde.............. Ovsa.............. Vrednik Dr. Ja nez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani. MILOSTI V POZDRAVIM SVOJE LJUBE OVCICE INO VSIM VERNIM LAVANTLNSKE ŠKOFIJE SREĆO INO VSE DORRO OD BOGA ŽELIM reljubi! Slovenci se radi prav po kersansko pozdravijo, rekóč: livalen bodi Jezus Kristus! Tudi jaz vas ravno tak po domaće pozdravim, vam po starim znanji roko podam ino Boga prosim, de bi bil jaz svoje škofije, vi pa mene svojiga škofa veseli; naj bi veliko let v gnadi božji skupej živeli h časti Bogu, našim dušarn pa k izveličanju. De j . m m m j wr — m ^^ ^^ » ^ bo pa naše veselje gotovo, naj bo naša perva skerb, svoje dolžnosti dobro spoznati ino zvesto dopolniti, vsak po svojim stanu. Slovencam lepšiga ino bolj imenitniga delà ni, kakor vinograd obdelovati. Vinograd Gospodov obdelovati je moje delo, pa tudi vaša dolžnóst meni pomagati, de bo gorica Lavantinske cérkve, ki je zdaj meni od Jezusa Kristusa Gospoda vsih gospodarjev, po njegovih viših namestnikah v skerb izroćena, dobro obdelanimu vinogradu podobna, v ka-terim žlalitno tersje lepo raste, dišoče cveti ino obilniga sadja rodi. Pogovorimo se torej prav po domaće, kako se bomo apostolskiga delà lotili, de nam pojde veselo ino prav spešno od rok. Le pomislite! Vsemogočen ino vsmilen Bog je zasadil velik ino imeniten vinograd. svojo sveto cerkevy (Jzaias. 5), na gorico tiga sveta, ki se razlega od sonćniga izhoda do zapada. Ljudje po božji podobi vstvarjeni so žlahtne terte. Jezus Kristus, božji Sin ino izveličar ćloveški, je kupil vinograd s svojo predrago rešnjo kervjo, ter ga izročil svojim na-mestnikam, svetimu očetu Rimskimu papekUj svojimu vidnimu poglavarju na žemli, škofamy nastopnikam apostelnov y ino ma è ni kam. vučencov Kristusovih nasledvavcam, ker je djal: „Kakor je mene Oce poslal, poslem tudi jaz vas. Jite po vsim sveti, ućite vse narode; učite jih deržati vse, karkolj sim vam zapovedal." (JMat. 28, 19-20). Lepa vinska gorica vinograda Kristusoviga je Lavantinska škofija, ki se po Koroški ino Štajarski deželi razlega, blizo štirkrat sto tavžent duš ima, lepo žlahtno tersje, med katerim sim tudi jaz izrastil, si vsake službe posku- sil, ino zdaj viši pastirja službo prevzel, naj bi visi hisnik velikiga vinograda Gospodoviga bil. Bog daj, de bi svojo službo zvesto opravljali— Potreba mi je h timu dobrih delavcov. . ^ Kakor je /lisni gospodar v svetim evangelji zjutraj zgodaj vstal, delavcov v svoj vinograd najemat, ravno tak tudi jaz v začetku svoje škofove službe, delavce kličem ino prosim svoje duhovnike ino šolske gospode, stariše, gospo darje in gospodinje, de mi pomagate: # Gorico Lavantinske skofije pridno ino dobro okopavati z naukami svete katoiške vére, katira je luč i ? ki nam sveti v večno živlenje." Nar veči bogatija, nar dražej zaklad (sac), nar lepši čast je katolška vera. Ona pri nese izveličanje grešnikam, razsvetli slepe, opraviči spokornike, poterdi v dobrim pravične, venča (krona) marternike ohrani device, vdove ino zakonske v čisti sramožlivosti, nas za nebesa pripravlja, ino nas z angelmi večniga veselja de-ležne stori. Gotovo bogastvo je, ki nam ga svet nima dati: vuci sv. Auguštin. — Vaš dom, vi stariši ljubi, naj bo za vaše otroke, ki so žlahtne mladike vinograda Kristoviga, perva sola, de jih v keršanskim nauki skerbno podučite ino po kersansko redite. Dobra, keršanska reja otrók mi nar vec na serci leži. Skoz boljši ljudi skerbimo za boljši čase. Stir pomoge (mitelne) imate, preljubi oćetje ino matere, svoje otroke prav izrediti, ki so otrokam toljko potrebne, kakor vam vsakdanjiga kruha. Perva pomoga dobriga izrejenja je podučenje, de otroke vsiga učite, kar je po- trebniga vćdeti mladim ljudem, ino se njih letam prileže. Preljube matere, ki svoje deca na persih imate, Jezusa Iju biti jih učite, koljkokrat jih dojite, ino jim skerbno pravite, kakor hitro se zčajmajo, kako je tudi Jezus malo dete bil terpel ino vmerl iz Ijubezni do nas. — Vi oćetje, kdar pervi kosćek kruha svojinu otroku vrežete, k nebesam mu poka i žite, kjer dobrotlivi Oće prebiva ino otroku kruha da. Kakor se sončni žarki sadja primejo ino ga vromenijo, ravno tako se bo serce otrók, mehko ko vosk, Ijubezni božji vnelo, ki jim vse žive dni vgasnila ne bo. Vse člověk rad pozabi vse pozemelsko lehko zgubí, le matem nauk pa očeta svaritev mu ostaneta vse žive dni. Druga pomoga otroke čedno izkojiti (izrediťf) je posvarjenje, kedar kaj prekanejo. Iz nevednosti otrok marskaj počne, kar se nespodobi ino storiti ne smé. Matere bistro oko vse zagleda, ino ena sama beseda: nikar tako! to je gerdo! ovarje mlado serce velike nevarnosti, ino otroku sveto sramožlivost ohrani. Kakor rudeći roži ojster tern je Bog nedolžnosti sramožlivost varhinjo dal. Skerbite, oćetje ino matere, redniki ino učiteli, de mladih ljudi sveta sramožlivost ne zapusti, ino skerbno otroke svarite. y „Globoko vsajena v mládencovo serce je hudobija, pravi sv. Duh; pa siba njo bo izpodila. (Prip. 29, 15.) Draga reč je torej šiba strahovavka per hiši, tretja pomoga ; zakaj, kjér strah božji gospodari, tam so bogaboječi, pridni otroci doma. Vsaka kersanska hiša, kjer so otroci, naj dvojno orodje ima: božjo martro na steni, pa šibo v koti. Kar beseda ne zda, naj šiba pripomore. Srečni otroci, katire mati ino oćetje tepejo; ne bo jim ptuja palica pela. Kakor je potreba v vigredi (spomladť) mešičevje iz drevja trebiti, de se gosence ne izplodijo ino ne razlezejo, pa tudi divje šibe odrezavati, de drevce ne izdivjá, se mora tudi otrok v mladili letih slabih nagonov odvaditi in pred gerdimi razvadami o-hraniti, de se otroka ne lotijo. Kleti otrók pa Bog ovari! Očetov blagoslov ( žegen) otrokam hiše podpěra, materna kletev jih pa podera. Stariši, ki svoje otroke kolnejo, jim srećo zakolnejo; za to je toljko ljudí nesrečnih. Zastonj se pa člověk vpira, ako inu Bog ne pomaga, sosebno v reji otrók. Sterta pomoga je torej molit va, de stariši vsak dan otroke Bogu priporoćite, naj jim pravično pamet da. St. Monika je šestnajst let molila, de je svojimu sinu Auguštinu preobernenje izprosila; matere solze ino očeta zdihleji za otroka pred Bogam veliko ceno imajo. (Dokládá k 32. listu Novic.) Per vsaki sveti maši molite za svoje sine ino hčere, naj jih angel božji vodi po pravi poti. Oj starši vi\ očetje ino ma tere, vi sadunosne drevesa v verti Gospodovim, vi ste moji pervi pomagavci v obdelvanji Gospodoviga vinogarda. Ne zapustite me, ino za dober nauk pa za božji strah svojim otrokam skerbite. Bog ne bo samo iz mojih, ampak tudi iz vaših rok njih duše terjal. Vsako dřevo pa, ki dobriga sadů ne prinese, bo posekáno ino v ogenj verženo. (Mat. 3. 10.) Sad daleč od debla ne pade; ino kakor stariši, taki tudi otroci. Pa tudi vam gospodar jam ino gospodin] am, ki rejenke, hlapce ino dekle imate, priporočim, de jim za keršanski podiik ino za pošteno zaderžanje skerbite. Nikarte, de bi se vam per živini požvinili; saj imajo tudi oni po božji podobi vstvarjeno dušo, za katiro je vsmileni Jezus svojo drago kerv přelil. V imeni Jezusa vam jagneta moje cede pri- poročim. V imeni pastirja vsih pastirjev jib bom tudi iz vaših rok terjal, de jih odrajtam Njemu, ki jih je moji. pa tudi vaši skerbi izrocil. Člověku, ki po sveti boce, se domá vsiga potrebniga naučiti ni mogoče; naši mladini je v sedajnih časih tudi sole potreba. Otrokam za solo skerbeti je nasa sveta dolznóst. Slovenci sole premalo obrajtajo, ker dobrote šol premalo poznajo. - To je věčno živlenje, Kristus veli, de ljudje tebe edino praviga Boga spoznajo, ino pa Jezusa Kristusa. ki si ga poslal. (Joan. 17, 3). Kje se pa Bog bolj na tenko spoznava, nj a sveta volja lepši razlaga, kakor v šoli per ker-šanskim nauki? — Kde se otroci gorši učijo Bogu lepo služiti in svete zakramente vredno prijemati, kakor v pravih ker-šanskih šolah? Ino dokler je člověk rad pozabliv, pogosto tudi zapušen , se uči v šoli brati ino pisati; kar je velik božji dar. Dobre bukve (knige) so v žalosti dober prijatel, ino pismo, od praviga prijatla črez hribe ino doline poslano je v terpljeni žlahtno hladilo, dober svet v dvomi (v cvibli), je v sili pomoc. Kdor vsiga tiga ne zna, je v sedajnih časih sro mak; ino nisim še pametniga cloveka slisal starise kleti, de so ga bili v solo dali; veliko jih pa poznam, ki zdihujejo, de niso v svojih mladih letih v šolo hodili. Naj se vam torej ne mili, kar za šolo daste; nar boljši dota bo vašim otrokam, katire jim nesreća vzela ne bo. Bog sam vé, kamo še otrok pride; ino česar se v mladosti nauči, več velja od gotoviga dnarja. Za farnoj cerkvo je šola fare perva dobrota, iz katire vsmileni Jezus kliče: „Najte malim k meni prit i ino ne branite jim, zakaj njih je nebeško kralestvo." (Mat. 19, 14). Matere so z otrúcmi h Jezusu silile; oj nikar, de bi vi, ljubi stariši, svojim otrokam v šolo branili, nikarte, de bi otroci iz šole ostajali, se potepali in pohujšali. Skerbrio jih neprenehama v šolo pošiljajte. Naj bi bogat gospod v šoli cekine alj pa križovače otrokam delil, gotovo bi imeli otroci čas jiti, clo gonili v šolo bi jih, de bi zlata ne zamudili. Vsak dober nauk pa vec velja, ko zlato ino srebro. Po tuhe pa otrokam doma nikar ne dajajte, kedar jih solski gospodje v strahe vzemejo , kar je prav. Vsaka dobra keršan ska šola mora biti sadonosniku podobna, v katerim spomladi (v vigredi) priden kmetič skerbno mešičevje obéra, kebre otresa ino gosence pogonobí, de mu žlahtniga drevja ne objedó; ternje potrebi, de se mu ne zaraste. Glejte, tako ternje ino mešičevje so per otrokah slabi nagoni, razvade in svojvoljnoft. Ako se zarano ne potrebijo, hitro se sa rastejo, de so otroci srovina, gerdi starišam ino učenikam, sebi ino drugim nadloga, vsi deželi nesreća. Ne daj Bog, otrok nespa- metno zagovarjati. Šola, v kateri se otrokam svojvolja da, kaj ne velja. Kar očetov dom ino farna šola ne dogotovita v spoznanji božjim ino zaderžanji keršanskim sveta cerkev dodá, v pridgah ino v keršanskih naukih. Ne mudite, ljube duše! be se de božje skerbno poslušati, ki ima večno živlenje. Le poglejte pridne bucelice, kako skerbno poleti vsako jutro letijo sebi ino drugim po rožah sladké sterdi nabérat. Tudi vaša duša naj ravno tak skerbna bučelica bo , vsaka pridga ino kersanski nauk ji pa duhovska roža svetiga raja, iz ka V I i III III ■ I III III I ■ I WM I tire željno pije hrano živlenja večniga. „Člověk ne živi samo od kruha, ampak vsake besede, ki iz božjih ust pride. (Mat. 4, 4). (Luk. 4, 4.) Kdor vas (namestnike moje) poslusa, mene poslusa; — kdor vas zanicuje, mene sani-cuje" — govori Kristus. Ako ponidama pridgo v Gospodovih dnehízamudíš, le pol cerkvene zapovedi dopolniš, pol pa na dolg ostaneš; kdaj boš drugo pol dopolnil? Skoz svoje namestnike sam Bog z vami govori, kedar njegove svete nauke ozna- nujejo. Kedar vi molite, z Bogam vi govorite. Ako ne poslusate radi božje besede, tudi Bog vaših prosenj vslisal ne bo. — Ne lelajte po ptujih shodili, po cerkvanji ino semnjah; nar ljubši vam naj domaća farna cerkva bo. Ovce, ki prerade krog letajo, ino se svoje črede ne déržé, se lehko zgubijo. Za to sveta mati katolška cerkev želi, de se vsaka svoje domače farne službe božje derži ino brez vzroka (uržaha) drugam ne bodi. — Glejte, ako bomo tako za dober nauk doma, v šoli ino v cerkvi prav pridno skerbeli, bomo v vinogradih lepih Lavantinskih goric žlahtne mladike ino rodovite vinske terte imeli, ki bojo toljko dobriga sadů svetih čednost ino dobrih del rodile, de bo veselje Bogu ino ljudem. # Žlahtno tersje, dobro okopano je potreba tudi pleti ino ovezati, de dobi sončne luči ino toplote, rose ino mokrotě. Nam kristjanam lue je nauk svete mire; toplota pa ino potrebna mokrota nam je posvećjoea gnada božja, ki nam jo je usmiljen Jezus zaslužil, sv. Duh nam jo pa deli nar prej per svetim kersti; po tem pa per vsih svetih zakrament ih, ako jih vredno prejmemo. Posvečjoča gnada božja nam je toljko potrebna pomoč, de ne zamoremo brez nje za večno izveličanje kaj dobriga storiti. Poslusajte, kaj Jezus pravi: „Jaz sim vinska terta, vi ste moje mladike. Brez mene niste kos kaj dobriga storiti." (Joan. 15, 5). — Yrsak smerten greh nas Jezusa, nase vinske terte loci, nam prijasnost božjo vzeme, nas delčiče nebeškiga kralestva v otroke pogublenja premeni. Ino kakor mladika, ki se vinske terte ne derzi, se hitro posusi, ino bo v ogenj verzena, de zgon; ravno tako bo z nami, ako v smertnim grehi živimo, ino vmerjemo. Vsmileni Jezus je torej, poprej, ko je v nebesa šel, zakrament svete pokore postavil tištim v potrebo, ki so po svetim kersti smertno gresili, ter je dal namestnikam svojim oblast, gresnikam grebe odpusati alj zaderžati. (Joan. 20, 22-23J. Bog je zvest ino pravičen, ter nam hoče grebe odpustiti, ako se jih izpovemo. Kdaj pa je potreba k spovedi jiti, ino zakrament svete pokore přejeti? — Ne samo o veliki noci ino o božici, temuč ko smerten greh storiš, hitro h spovedi teci ino pervo nedelo saj izpovedati se ne zamudi. Strašnej stanu ni, kakor v smertnim grehi živeti! Vse molitve in dobre delà, ki jih v smertnim grehi storiš, nimajo pred Bogam nobene cene. Grešnik čedalje huj v dobrim slabi ino smertna rana njegove duše težej zaceli. Zadosti je eden smerten greh nas vćkomaj pogubiti; in kdor v smertnim grehi živi, tako rekoč na pajčini nad peklenskim brezdnam sedí; česar nas Bog ovarji. Le ena sama žilica pokne, ino po grešniku je časno ino večno. Torej vas prosim, škof vaših duš, za svetih pet kervavih ran Jezusovih, če ste nesrečno v smerten greh padli, ne odlagajte spovedi ino hitro se zopet z Bogam spravite. , : ^ lj i .u Naj si pa tudi smertniga greha ne storimo, vender sv. Duh priča, de pravičen sedemkrat na dan pade. (Prip. 24, 16.) Kako lehko grešimo v malim mi vsi? In mali grehi, naj si nam ravno posvečejoče gnade celo ne vzemejo, nam jo vender pomanjšajo ino storijo, de člověk v dobrim omaguje, kakor se mladika suši, kedar jo začne červ jesti. V .. ^ _ . _ _ _______ .. «______« • — - Čudno je slišati, pa vender si upam reci, de bi se skoraj bilo malih grehov vec bati, kakor velikih, pravi sv. Krizo stom; zakaj smertnih grehov se vstrašimo samih na sebi, mali nas pa lehko v hudo zaziblejo ; ino kedar jih malo obraj ► , W...V....... R* """ ' ---- . --------- -------- ---- -----7 ------ ------ I----------------------- ----------J 7 ---- -------- O----------J tamo, se jih duša ne brani. Iz malih grehov pa hitro veliki izrastejo." Poglejte, kako potreba nam je svojo vest tudi malih grehov pogosto očistiti, čolnič živlenja našiga malih kamencov izprazniti, de se nam ne potopi. Vsake kvatre, v nevarnih letak tudi vsakiga mesca It spovedi hitimo; saj tudi pridna dekla pogosto hišo pomete, ce se ji koljkaj nasmeti; ino skerbna gospodinja perilo opere kakor hitro se zamaže; mi bi pa ne cedili svoje vesti? Posebno vredno ino pobožno se naj velikonočna spoved opravlja. Za to je izprašovanje pred velikonočjo, de duhovski pastirji svoje ovčice presodijo, ali so dovolj podučeni kristjani ino vredni sveto veliko noč z Jezusam obhajati, ino jih podučijo v tim, kar jim pomanjkuje. Kdor se velikonočnimu izpraševanju vmika, velikonočne spovedi po redi ne opravi ino sam sebe goljfá. Pokorno ino skerbno torej, ljube duše, k velikonočnimu izpraševanju hodite, de vam bo vesela ino izveličanska vsaka velika nedla. De se pa z Jezusam, mi mladike s svojo vinsko terto po bitji združimo, nam je postavil on, ki svoje ljubi do konca (Joan. 13, 1.), nar svetejši zakrament, presveto rešnje Tela, svoje pravo meso in kerv v znaminje ljubezni, v kateri med narni v podobi hruha na altarji živi, ter pravi: „Glejte, jaz sini z vami do konca sveta. Balite k meni vsi, ki terpite ino ste obloženi, jaz vas hočem poživiti. (Mat. 11, 28.) Kdor zavživa moje telo, ino pije mojo kerv, ostane v meni ino jaz v njem." (Joan. 6, 57.) Z velikim poželenjam je hotel Jezus velikonočno jagnje z nami jesti; (Luk. 22. 15.) mi smo pa radi toljko merzli, ino po redko, pa še tistokrat slabo pripravleni, gremo k mizi nebeškiga kralja. Kaj pa nam je potreba, vredno pristupiti h svetim ob haj i lu ? — Ni nam potreba srebra ne zlata, ne žide ne tenčice; le st eri reči si oskerbimo: čisto serce, pobožno dušo imajmo, na trupli teši ino čedno oblečeni bodimo. Če pa zato ne skerbimo, nismo pravi kristjani. — Kolikorkrat nam je pa dobro ino potreba, k svetimu obhajilu jiti? Pogoje ko je, ako le vredno, boljši bo, kakor vam spovednik naročijo. Ne po svoji glavi letati, ne o-pušati; zastopnimu duhovskimu očetu se izroči. Ako pa vsakiga mesca alj clo vsakih osem dni k sveti božji mizi prist opiti želiš, imaš po nauki svetiga Franciška Salezja bres smertniga greha biti, pa tudi dopadenja do malih gre-hov ne imeti. Tvoja Ijubézen do Jezusa mora biti tvoja g o spo dinja, in tvoje živlenje svetla luč poterpežljivosti ino zvestobe, de bojo ljudje vidili tvoje dobre delà ino hvalili Oceta, ki je v nebesih. (Mat. 5, 16.) — Kakor kristjani mizo božjo opušajo, v keršanski ljubezni péšajo. Zato sveta mati katolška cerkev opomina, prosi ino priporoča skoz usmi-Ijene našiga Boga, naj kristjani skerbijo ta nebeški kruh prav pogosto vredno přejeti, ter škofam in mašnikam naroča ravno to verne učiti. (Trid. zbor sg. 23.) Pogosto in vredno sveto obhajanje vam torej tudi jaz, vaš škof priporočim , vas k sveti božji mizi vabim, ter vas per ljubezni Jezusovi zarotím, de radi ino skerbno sami hodite, pa tudi svoje otroke ino podložne vadite z ljubim Jezusam v presvetim zakramenti prav pogosto družiti se. Ino naj vas ljudje barajo, pokaj toljkokrat k svetim obhajilu hodite? odgovorite jim, de je povelje Jezusovo, volja svete matere katoljške cérkve, ino pa serčna želja vašiga škofa ta, de terdni kristjani ne onemorejo, slabi pa močili prihajajo skoz gnado ino pomoč nar svetejši-ga zakramenta. Ino kakor rože po jutrajni rosi gorši cvetó, mladike v vinogradi za pohlevnim dežam lepši rastejo, tako bote v dobrim rastle tudi ve, ljube duše, neveste Jézusové. Vaše serce bo Jezusov tron, ino vi tempel svetiga Duha. Dopolnila se bo vam obljuba Jezusova: „Kdor mene ljubi, njega bom tudi jaz ljubil, in tudi moj Oče ga bo ljubi!; in bomo prišli ino per njem prebivali. (Joan. 14, 23.) Kakor se vinska terta svojiga kola zvesto derži, de je vihar ne polomi, tako se moramo deržati Boga tudi mi v veselji kakor v žalosti, v sreči kakor v nesreći: rA ljubim Bog am nas pa veie sveta služba božja, katero smo dolžni vsako nedelo in zapovedan praznik (svetek) spodobno slišati, ino per svetim farnim opravili v duhi zbrani biti. Šest dni nam je dober Bog dal vse naše posvetile delà opraviti in truplo oskerbeti, sedmi dan je sebi posvětil, de ga Bogu v čast ino v izveličanje duše obernemo. (III. Mojz. 23, 3-4.) Ni dobro prepogosto po shodih letati, domačo službo božjo pa opušati. Ni zadosti le kako tiho mašo vjeti, besede božje pa ne slišati. Ni prav se o nedelih ino praznikah po ošterijah potikati, rajati, alj v slabe tovaršije zahajati. Grehi ob svetih dneh storjeni so za toljko veči. Greh je v nedelah ino zapovedanih praznikah po cesti težko voziti, brez vse sile ino dopušenja za posveten dobiček delati. Dajte Bogu, kar je Božjiga ino bo tudi Bog dal, kar je vam potrebniga. Vsak skerben gospodar v saboto večer po roženkranci svoji družini naruči, kdaj ino kamo naj k službi božji gre, pa tudi vkaži kako se naj otroci ino družina h keršanskimu nauku verstijo. Kdor pa za varha doma, alj bolen v cerkvo ne more, vzemi doma ob časi službe božje molitvine bukve (knige) alj pa roženkranc v roke, se na stran farne cerkve oberni, se v duhi s keršansko sosesko združi, ino kleče alj stoje, če moreš, svojo službo opravi. Dober Bog bo tebe tudi doma vslišal. Kedar pa v cerkvo dojdeš, združi se s svojimi bratami ino sestrami. Moli na glas, kedar molijo, z njimi poj, ako pojejo. Spomni se, de pred živim Bogani stojiš, ki te vidi ino sliši; de nar viši Gospoda ne žališ, ampak zahvališ za vse, kar si přejel, ino prosiš, česar potřebuješ, de blagodarvan na svoj dom greš. Vsako nedelo večer gospodar svojo družino izprašaj, kaj so pridgvali, kaj se oni per keršanskim nauki naučili? Kar eno ne vé, naj drugo pové, de bote séme božjiga naúka v zemljo svojiga serca skerbno poshranili ino z molitvijo pomočili. Tako vam bojo dnevi Gospodovi k izveličanju ; po tem pa tudi delavniki srečni ino veseli. Kakor nam pa dober Bog vsak dan sape ino živlenja, živeža, obleke ino vsiga potrebniga da, *dajmo tudi mi Bogu majhen dar vsakdanje molitve. Naj si ravno veliko moliti ne vtegneš, saj dober namén (dobro majningo) zjutraj stori, rekoč: „Zahvalim te Oče nebeški, de si me nicoj hudiga varval; ovarvaj me tudi dones vsiga zlega na duši ino telesi, ter mi daj vse k tvoji časti storiti." — In kedar zvečer truden dolgo moliti ne moreš, pred posteljo poklekni rekoč : „Zahvalim te, Oče nebeški, za vse dobrote, ki si mi jih dal. Odpusti mi moje grehe ino mi lubo, lehko noč daj. V imenl božjim naj zaspim, v imeni božjim se zopet izbudim." — Taka molitvica je zlata vredna, kér nam vse naše delà Bogu prikupi. Slišiš juternico, o poldné alj zvečer zvoniti, ne odlagaj moliti, naj bo na poti alj pa domá. Tudi pred jedjo ino po jedi molite skupej ino na glas. Molitev pravičniga veliko premore ; nar močnejši je molitev združena. Za-klicite torej vi gospodarji in gospodinje svojo družino o pravim časi k molitvi, v sredo med nje pokleknite ino glasno molite ž njimi. Angeli bojo vaše molitve nosili pred božje obličje ino vas varvali. Kjer sta dva alj terje skupej v mojim imeni, sim jaz v sredi med njimi, pravi Jezus sam. (Mat. 18, 20.) — Vučite moliti, vi ocetje ino matere svoje otroke, ino iz mladih dni vadite jih. Kdor prav moli, tudi prav živi. Molitev gre gori, us milje uje božje pa dolj. (Sv. Avguštin.) Kdor skerbno moli in pridno delà, svoje dolžnosti dopolni. Ne dajte otrokam kosilca (froštika), dokler ne odmolijo ino se čedno vmijejo; brez molitve jim ne dajte zaspáti. Cesar se clovek v mladosti navadi, vse svoje žive dni zna. Kakor izveličanska molitev — tako hudobna ino pogubljiva je kletev. Oj de bi je nikolj nikjer med vami slišati ne bilo! Kdor kolne, svojo dušo zakolne, uči sv. Duli. (Sirah 21, 30.) Molitev je kluč nebes, kletev pa pekla. Z jezikam hvalimo Boga Očeta, z jezikam kolnemo brata, ki je stvarjen po božji podobi. Per vas, bratje, ne srne tako biti, opominja sv. Jakob. (Jak. 3, i).) Zavežite jezik hudobcu, ki v pričo vas kolne, de Bog žalen ne bo. Vpričo otrok nikolj ne zakolnite, de se kletve ne naučijo. Kletev matere otrokam hiše podera, ino otroci, ki jih stariši kolnejo, srečni nikolj ne bojo. (Sirah 3, 11. ) V nebesih izvoljeni Boga hvalijo, pogubleni se v pekli preklinjajo ; s katerimi v živlenji deržiš, k tajistim po smerti priđeš. Kletva žali Boga, pohujša bližniga ino nas pogubi. Kar nam molitva pripravi, nam kletev zapravi. Bog nas varji kletve! 181» Lepo okopano ino čedno ovezano tersje se mora skerbno pleti, de ga ternje ino zel ne prerasteta ; pa tudi varvati, de ga zverina ne zatere ino ne pokonča. Ravno tak potreba varvati je pred vsim drugim mladih, ne-dolinih ljudi, oni so rahle oke, katire slana zapelivosti hitro vmorí. Varujte stariši, gospodarji in gospodinje svoje dornače prevzetlive g iz dosti (o fer ti). Gizdost je dober kup, prelepa obleka pa draga; ona veči del ljudi ob božje do-padenje, pa tudi ob premoženje dene. Vsakter se naj po svojim stani ino premoženji nosi. Ko se je svoje dni mogočen kralj Cirus ženil, so na njegovo vkazo iz vsih dežel pred nja dekleta prišle prav bogato oblečene, ki so upale njemu dopasti ; pa mu nobena ne dopade. Poslednič vgleda za drugim pohlevno devico, preprosto, pa vender čedno oblečeno, ter ji roko podá ino njo pred druge postavi, rekoč: „Pošteno devico hocem za ženo, ne pa gizdastih oblačil;u ino vse druge osramotene k domu pošle. Ravno to bo tudi nebeski kralj storil. Nar gorši oblačilo tišti imá, ki si ga doma pripravi. Kdor preveč za oblačilo trupla skerbí, lehko na oblačilo duše pozabi. Gizdost alj ofert v nosi je den denašni nar huj vjima, pa tudi velika pregreha. Ne dopustite mladeneain se tobaka privajati ; tobakaja je med nami nekaka kužna bo-lézn, polna škode ino nevarnosti. Varujte se kuiniga * g a nj a. ki ga slepi Ijudjë ko vodo pijejo, dušo zalijejo ino truplo zažgejo. „Taka pjača gladko teče, poslednič pa pikne ko gad," uči sv. Duh. (Prip 23, 31, 32.) Pjanost je gladka steza v pogublenje ; ino pjanci nebeškiga kralestva ne bojo posedli, sv. Pavl priča. (I. Kor. (>, 10.) Pa tudi v vini je nečistost. „Keršanski človek se mora posebno dveh reči varvati, uči sv. Anton Pušavnik, nečistosti na trupli ino pa posvetile časti. Varujte se presestvanja ino vsiga nečistiga djanja: ono je rak, ki v sedajnih časih človeški rod je. Nečistost je široka cesta, ki v pekel peljá, ino strašno jih jć, ki po nj ej hodijo. Oh drage duše Kristusove! nečistosti varite se. Zapeljivci ino pa ponočvavci so dereči volki in pomagavci peklenskiga satana. Ne imejte jih med sebo, de vam ne-dolžnih ljudi ne pohujšajo. Pregreha nesramnih del zemljo pokriva, ino nečisto djanje vpije v nebo za mašvanje. Prosim vas torej ino zarotím per izveličanji vaših duš, vi očetje ino matere, v sveti sramožlivosti svojo mladino ohranite, naj ne vidjo ino ne slišijo, kar bi nedolžnim sercarn škodo storilo. Sveta sramožlivost varje nedolžnost. „In kako lep je čist rod v svoji světlosti. Njegov spomín je večen, ker per Bogu ino per ljudeh znanje ima." (Modr. 4, 1.) Varujte se laÁi ino vsake :zvi jače: mož beseda naj bo per vas doma; tat ino lažnivec sta si brata ino laž-nive usta dušo vmorijo. (Prip. 21, 28.) Otroci, ki lažejo, slabo kažejo ino zaslužijo ojstro strah vani biti: rBog hoče od vsakiga člověka, po nauki sv. Antona trojno imeti : Pravo vero iz vse duse ino iz celiga serca, v besedi resnico ino pa čistost živle nja." Varujte se toěb ino pravd; one so kervave sovražnice keršanske ljubezni, ino v soseski veči nesrećo storijo, kakor ogenj. Arselej je bolje kratka sprava kakor pa dolga pravda. V tožbah ljudjé izdivjajo, v pravdah obožajo. ino vinograda toča nikdar toljko ne zatere, ko pravda hišo. Izvelieani so krotki, zemljo bojo posedli; izveličani so mirni, otroci božji bojo imenovani. (Mat. 5, 4, 9.) Radi imajte svoje dusne pastir je, vbogajte radi svoje duhovske oeete. Oni čujejo nad vami ino bojo za vaše duše odgovor dajali; naj to z veseljam storijo, ne pa zdihvaje; to bi ne bilo dobro za vas. (Ilebr. 13, 17.) Varujte se pa krivih prerokov? ki vas slabih reči, krivih ver ino praznih molituv učijo, ter vam naročajo posebne poste ino pobožnosti, katirih sveta katoljška cerkva ne spozna. Take, na videž še toljko sveteče reči so ljuljka med pšenico. Gorjé mu, kdor se na nje zanaša; one so goljufen dnar, s katerim ne sméš na svetio. Pravovërni kristjan le troje uče-nike posluša; sveto pismo. ki se nam bere, sveto katoljško cerkev, ki nas po namestnikah svojih uči, ino pa svojiga dobriga spovednika. Kdor se tih trojnih učenikov derži, si ne bo vgrešil. Pokorni bodite svoji deielski gosp o ski, katiro je Bog postavil vam za pravico , hudobnikam pa v strah. Kdor se gosposki zoperstavi, se Bogu vstavlja, ino njega bo Bog. (Rim. 13, 1.) Dajte vsakimu, kar mu gre, dacjo, komur daejo, čast komur čast. Tištim, ki Boga ljubijo, vse v dobro iziđe. Bog ljubi pravico in resnico; je pa Bog z nami, kdo bo zoper nas? (Rim. 8, 31.) Lepa vinska gorica je Lavantinska: skofija, drag vinograd Gospodov; pa še lepši bo, ako ga pridno obdela-vamo, kakor sim vam povedal. Mi borno sadili ino polivali; Bog bo pa rast dal (I. Kor. 3, 6-7.), de borno veseli obil-niga sadu za večno živlenje, svetih čednost ino dobrih del. Prav lepo vas prosim v imeni Jezusa, storite mi radost, de se vas bom s svetim Pavlam pohvaliti mogel rekoč: „Vi ste moje veselje, in moja krona." (Filip. 4, 1.) Ako B OfX zdravje da, vas bom pogosto objiskal ino pogleda!, kako kaj vinograd vase lare kaze; ali se mladenci ino deklice čedno nosijo, možjé ino žene pošteno zaderžijo, ali se starčeki ino babele skerbno pripravljajo za dolgo věčnost? — Kako hoćete naj k vam pridem s šibo, alj pa z ljubeznjo v duhu krotkosti? (I Kor. 4, 21.) Oj nikar, de 'bi namesti žlahtniga grozdja svetih čednost Gospod vinograda le ternje najđel, nam vinograd vzel ino drugim dal, ki bi mu odrajtali obilnej sad v svojim čaši. (Iz. 5, 2.) Objiskal bom skerbno vaše otroke, ino pogledal, kako óke poganjajo, ali mladike lepo kažejo, ali bojo pridni, bogaboječi kristjani. Izprašal jih bom, ino videl, kako ste jih kaj podučili, ali so ljubeznivi božji otroci? Oh skerbite , de jih bom vesel! Apostolske roke nad nje pokladal bom, za nje molil, ino Bog sv. Duh jih bo v zakramenti svete birme s svojimi darami napolnil. Pohvalil bom pridne , pa tudi pokregal slabe kristjane po oblasti, katero mi je dal On, ki me je poslal, Jezus Kristus. — Tudi vérnim mertvim bom večen mir ino pokoj zapěl, ki v Gospodi počivajo, bom dopolnil z božjo pomočjo svojo veliko apostolsko službo, ino oskerbel imeniten vinograd naše Lavantinske cérkve, ako mi bote tudi vi, preljubi, pridno pomagali. Poglejte, sonce živlenja našiga hitro zahaja; den se bo nagnil ino približal večer našiga delà v vinogradi Gospodovim. Ne bo dolgo, ino Gospod poreče svojimu hišniku nas na plačilo zaklicat ino dat vsakimu zaslužen dnar. (Mat. 20, 8.) Blagor meni, blagor vam, ako nam vsakimu veselo poreče: „Dobro tebi hlapec priden ino zvěst, ker si bil v malim zvest, bom te črez veliko postavil. Pojdi v veselje svojga Gospoda." (Mat. 25, 21.) Bodite torej pozdravleni v imeni Gospoda! Vsi sveti vas pozdravijo. Gnada gospoda našiga Jezusa Kristusa, Ijubezn božja ino edinost svetiga Duha bodi z vami všemi. (II Kor. 12, 18.) Amen. Per sveti in Andreji na Koro* kim 19. dan malima Serpana 18 46.