0 vprašaiijiii pri letošnjem konz. spraševanji začetnili nčitcljev v Ljubljani. (Dalje in konee.) 4. Zakaj se po ,,Slovensko - neruški praktični grainatiki" različni govorni razpoli ali besedne plemena ne obdelujejo napnkrat tako, kakor v navadni slovnici, temuč da se obdelujpjo večidel po več krajih in vselej le po nekoliko ? (Glcj ,,Tovarša" II. teč., 21. I. str. 337 — 339 in 22. I. str. 354 - 356!) 5. Nekdo kupi travnik, ki je 120" dolg in 55° širok po 45 kr. Q°; koliko sežnjev dolg jc pa nek drugi travnik, ki je 70" sirok, in če je ?" po 40 kr., pa je ravno za toliko na prodaj, kakor pervi? Od drugega travnika je znano a) koliko je sirok, b) po čini je ?", c) koliko ves velja, namreč, kolikor veljii pervi Iravnik. Ako se tedaj ve, koliko travnik velja, naj se ta znesek razšteva s 40 kr., in dobe se njegovi Q°; ti naj se zopet razštevajo s širokostjo, kar da dolgost: lOG1/^^0 6. 8'/4 it kakega blaga velja 12% gold. av. velj.; koliko vclja */4 (t v konv. dt-narji? Naj pred naj se učenci uapeljujejo, da izštevilijo, koliko velja 1 #. Potem naj se napeljujejo, da ceno '/4 Tf> predenejo na konv. denar. Ako hočemo av. velj. v konv. denar sprenieniti, nioramo same krajcarje av. velj. uinožiti s 4/7 kr., same goldinarje pa z '-°/21 gold«; ako pa je število iz gold. in kr., se pa morajo gold. spremeniti ali v kr., aJi pa v goldinarske dele, in putem množiti s priineroim preobračavnikom. Nasprotno pa se ravna, če se konv. denar spreminja v av. velj. Zakaj se rabita preobračavnika 7/t kr. in 2%i gold. ? — To naj se pojasnuje z mnogimi zgledi. — (5/i4 gold. av. velj. se raora množiti z 2%i zalo, kpr ima 1 konv. gold. 21 grošev av. velj.: 5/i4 X 20/ 100/ 50/ /21 /294 /J 294 /147" ?' 3U '• >XU — naJ se izštevili v desetnih drobcih, in naj se za mladost razumljivo razjasni. Učitelj naj učencem na tanko razloži, kaj so desetni drobci, kako se navadni v desetne in desetni v navadne spreminjajo i. t. d. (Glej ,,lVlethndik dps ZifFprrechnens!") \amesto navadnpga drobca 3/4 se dobi desetni drobpc 0-75, nameslo % pa 0*4, Da pa morpnio desetnc drobce razšlevati, jib moramo sprpmeniti v eeline. To pa se zgodi, če desetne drobce množimo z