TRGOVSKI Časopis as« trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za y, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani 6t. 11.953. — Telefon St. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 12. novembra 1935. štev. 116. ia czsitev O&spadacstva Usodne so ugotovitve, ki jih je podala zadnja plenarna seja zbornice. Da navedemo na kratko le nekatere najbolj težke: Lesna trgovina in proizvodnja je na tleh, kar pomeni, da je od tega težko prizadetih 140.000 naših kmetskih gospodarstev. Z izvajanjem sankcij proti Italiji bo sploh ustavljena vsa lesna trgovina in proizvodnja, kar bo imelo za posledico, da bo 60 tisoč ljudi izgubilo zaslužek. Redukcija premogovniih železniških dobav slovenskim premogovnikom in kriza sta znižala letni zaslužek rudarjev od 168 na 58 milijonov Din, vrhu tega pa je padlo število zaposlenega delavstva za 22.000* kar pomeni izpadek mezd v višini 280 milijonov Din na leto. . Število trgovin in obrtov je padlo v 3 letih za 7000, kar pomeni 7000 brezposelnih gospodarjev in par 'tisoč brezposelnih pomočnikov, kar pomeni zopet zmanjšanje narodnega dohodka za najmanj 20 milijonov dinarjev. Naše nekdaj tako cvetoče denarništvo in zlasti naš nekdanji ponos kreditno zadružništvo je skoraj čisto ustavljeno in zaman prosi za dejansko podporo. Ta je ostala za denarne zavode nedosegljiva in slovenski denarni zavodi so morali celo v največji Stiski odplačevati kredite Narodni banki. V rhu tega pa je odšlo v teh najtežjih časih slovenskega denarništva za 60 milijonov pupilnega denarja iz Slovenije v Beograd. Obenem se grozeče veča konkurenca državnih podjetij. V Zenitfi se z javnim denarjem delajo investicije, ki naj odvzemo odjemalce Jesenicam. S privilegiji zadrugam in kon^umom se ubija trgovina, s toleranco do tujih velepodjetij, se škoduje obrtu, ki se vrhu vsega zaman bori proti šušmarskemu delu v kaznilnicah in pri gradbenih delih se daje prednost tujim družbam pred domačimi, kakor uči primer Batignolle. Dopušča se, da kvarijo cene na lesnem trgu velikanska lesna podjetja, ki niso v naših rokah in ki ostajajo dolžna na gozdni taksi za desetice in desetice milijonov. Monopol Šolskih zvezkov, žalostno po*-glavje šolskih knjig in cela vrsta drugih manjših vprašanj dokazuje, kako silno trpi vse naše gospodarstvo, ker se ne upoštevajo njegovi interesi. A naša pokrajina je pasivna in le obrt, trgovina in industrija morejo dati prebivalstvu možnost obstoja. Ta naloga je tem težja, ker je danes radi splošne krize na svetu odpadel tudi skrajni pripomoček v sili, zaslužek v tujini. Vsako leto pa nam dorašča 10.000 mladih ljudi, ki čakajo na t;ruh in delo, a katerim ni mogoče tega da-i, kajti kako naj ustvari tolikoj novih gospodarskih eksistenc propadajoča trgovina, obrt in industrija. Ko podajamo v najbolj kratkih črtah to sliko slovenskega gospodarstva, pa poudarjamo izrečno, da jo podajamo le zato, da opozorimo na vse te težk$ razmere, nikakor pa ne, da bi dtelali na katerikoli naslov kakšnih očitkov. Vemo, da se vsi naši ljudje trudijo, da nekaj dosežejo za naše gospodarstvo in če bi bilo le od njih odvisno, bi tudi postalo stanje takoj boljše in znosnejše. Pač pa hočemo s tem opominom na obupno stanje slovenskega gospodarstva opozoriti, da je to stanje tako težko, da bi se morali vsi brez izjeme združiti V delu za pomoč HaŠemti gdšpodhrstvU. tri nadalje je treba fla^lasiti, d* Jfe to delo ia reditev našega gospodarstva važnejše od vseh dfrugih del in da bi se v pomoči gospodarstvu morala zlasti pokazati tekma naših javriih delavetev in političnih skupin. Vsa druga vprašanja nimajo niti primeroma te važnosti, zato pa bi morala biti tudi gospodarski vprašanja povsbd na prvem mestu vsega prizadevanja. Poudarjarrio nadalje, da je to složno delo za frešitev Slovenskega gospodarstva nad vše nujna, ker se stanje kljub vsem opti-irilštiČriim Zatrjevanjem Slabša, rite pa bolj- ša. V tem pogledu se pač ne bi smeli uda-jati nobenim varljivim sanjam. Potrebna je tako silno propaganda za Icoristi našega gospodarstva, da bi nas vse prešinila tako močna zavest solidarnosti, da bi se vsa naša dežela združila v obrambi našega gospodarstva. Gospodarski solidarnem, ki bi združil ves narod, nam je kruto potreben, da bo imelo naše gospo- darstvo zopet svoje neobhodno potrebne ] obstojne možnosti. Ta solidarizein ne bi smela kršiti nobena politična ekstraiura in nobeno politič-710 nasprotje, ker je ta soliidlarizem danes prvo in resnično živi jensko vprašanje vse naše dežele. Kajti vse nas ograža dosedanje zapostavljanje Snlteresov slovenskega gospodarstva. LtSHCt tojfJtH/iMt HUthA fi&tcefruiz pMnOC Samostojni predlog zborničnega svetnika dr. Ernesta Rekarja na zadnji plenarni seji Zbornice Lesna industrija in trgovina Dravske banovine sta desetletja izvažali svoje lesne produkte v Italijo in je bila vsa lesna proizvodnja urejena za italijanski trg. Skoro na vsaki seji visoke zbornice je lesna industrija opozarjala na težave, s katerimi se ima v poslednjih letih boriti izvoznik lesa, toda žal odločujoči faktorji doslej niso uvaževali naših prošenj in nasvetov. Med tem pa so naše sosedne države krepko podpirale svojo Icfeno izvozno trgovino in so za svoje izvoznike dosegle ali posebne ugodnosti, kakor n. pr. Avstrija od Italije, ali pa dajejo svojim lesnim izvoznikom izvozne premije, kakor na pr. Rumunija, ki daje 25°/o ižvoino premijo. Doslej je mogla izvažati lesna industrija in trgovina Dravske banovine do 00% lesa v Italijo* četudi ne pod posebnimi ugodnimi pogoji, kajti vsi drugi svetovni trgi so Ham bili skoro popolhoma zaprti, Bodisi z uvoznimi carinarni bodisi .zbog oddaljenosti. Naša država žal niti od Francije ni mogla doseči enakih prednosti za naš les, kakor jih je dosegla Avstrija za svoj les v Anglijo, pa se naš les sploh ni mogel izvažati. V tej težki situaciji smo se nahajali do pred 1 mesecem, sedaj pa smo zašli z našo lesno izvozno trgovino naravnost v katastrofalen položaj, kajti ako bo tudi naša država pristala na gospodarsko sankcijo proti Italiji, potem je naš izvoz v Italijo za celo vrsto let onemogočen in žage v Slove- niji bodo morale prenehati obratovati. To pa pomeni najmanj 60.000 novih brezposelnih, ne glede na propast vseh gozdnih posestnikov in naše resnično nacionalne lesne industrije in trgovine. dotovo je, da se za naš les ne morejo najti druga tržišča niti v Franciji, niti v Angliji, zaradi česar se je vse naše lesno gospodarstvo izreklo odločno proti gospodarskim sankcijam proti Italiji in opozorilo odločilne faktorje na katastrofalne posledice teh sankcij. Radi tega se je že Centralni odbor lesnega gospodarstva na svojih sejah dne 28. in 29. oktobra t. 1. v Beogradu zavzel za našte lesno' gospodarstvo in izdelal obširne predloge tako proti sankcijam proti Italiji ko tudi za olajšanje težkega položaja lesnega gospodarstva za primer, da bi se naša država kljub temu izrekla za gospodarske sankcije proti Italiji. Industrijski odsek se je v polni nieri priključil zaključkom centralnega odbora, radi česar prosim, da visoka zbornica sklene* da sporoči ministrstvu za šume in rude, kakor tudi trgovinskemu ininistri-štvu, da naša zbornica popolnoma soglaša s predlogi in sklepi centralnega odbora od 28. in 29. oktobra t. 1. ter da ponovno apelira na odločujoče faktorje, ki so že večkrat obljubili pomoč našemu lesnemu gospodarstvu, da v tej težki situaciji to pomoč tudi resnično nudijo. (Z glasnim odobravanjem je zbornični svet odobril ta predlog.) I/ zaščito. do*nace industd{e Samostojni predlog zborničnega svetnika dr. Cirila Pavlina na zadnji plenarni seji Zbornice V imenu vse papir in karton proizvajajoče industrije se najiskreneje zahvaljujem velespoštovanemu gospodu predsedniku, da se je v svojem poročilu, ki naj bi našlo odmev, ki ga zasluži, pri vseh oblastvih, tudi dotaknil težkoČ, s katerimi se mora boriti zaradi avstrijskega dum-pinga sedaj naša industrijska stroka. DoČim so v sosedni Avstriji cene papirju, ki ste porabi v področju avstrijske republike, sedaj mnogo višje od naših, na jugoslovanskem papirnem trgu, je znižala ravno ista Avstrija svoje cene za jugoslovanski papirni trg tako zelo, da ji ostane pri eksportu komaj 60°/o lastnih stroškov. Nadoknacio za ta izpad dobe avstrijski tvor-ničarji od svojega združehja, ki te dajatve krije iz doma doseženih višjih cen, deloma pa od svojte države v obliki popustov za poslovni davek in tovorriine. Ta avstrijski dumping pa občutno pospešuje tudi carinska praksa, ki še je pri nas udomačila proti vsem veljavnim predpisom. Uvtiz rotacijskega papirja za tisk novi ti na rotacijskih Strojih je pri n&s, ako ga uvažajo tjškdrška podjetja, ki ta papir Sama zase pot rtebu jejo, takbrekoč oproščen Pri zadnjih pbgajarijih ž Avstriji) ste je pa na obstoj ttega do danes ofioialno Še ne carinskih dajatev, Iker je določena zanj sanib nekaka mala priznalria carina. Okoriščati pk se smejo tte ugodnosti po pi*ed-pišu CBr. 14.350/27, kakor rfečeno, samo tiskarska podjetja za svojo lastno potrebo, nfc pa za prodajo. razveljavljenega predpisa kratkomalo pozabilo in se je pričelo pod označbo »rotacijski papir« uvažati v našo državo prav vse, kar je v zvitkih, odnosno v rolah, pa naj si bo to najfinejši knjižni papir, naj-boljši pisalni papir ter ovojni ali toaletni papir. Ta praksa se je izvajala tem laže, ker carinarnice ne preiskujejo več, kakor je bilo to preje predpisano, če je uvoženo blago v resnici rotacijski papir, ta najmanj vredni produkt papirne industrije ali Pa visoko vredni drugi papir, ki ga je cariniti po mnogo višjih postavkah. Takorekoc brez carine v državo v zvitkih došli tuji visoko vredni papir se pa v Jugoslaviji reže in konfekcioniran razpečava kar na debelo. Država je s tem prikrajšana za visoke carinske dohodke, domače tvornice pa za delo. Obstoj tega pojava nam eklatantno in na Rdvstem nedvoumen način potrjuje uvozna statistika, ki kaže za več sto vagonov povečani uvoz rotacijskega papirja. Predlagani 'zbog toga, da tudi visoka Zbornica iastavi svoje sile, da Se napravi temu za državo in za domačo delavnost škodljivemu postopanju Čimpreje konec in da skrene zbornični svtet to resolucijo: Finančno ministrstvo, generalna direkcija cirin se naproša in poziva, da izda v zaščito domače dtelavriošti nemudoma razpis, da se šriiejo s povlastico za uvoz papjr- papir za lastno potrebo na svojih rotacijskih strojih, na katerih se tiskajo časopisi ali publikacije, kakor to določa razpis CBr. 14.350/27 Fin. Služ. 1. 27, str. 197, ne pa tudi drugi uvozniki. (Soglasno je sprejel zbornični svet tudi to resolucijo.) ]a v rolah iz tar. postavkte 445/la. ■ppoml koristiti samo tiskarska podjetja, ki rabi ba ijo Volitve v beograjsko trgovinsko zbornico so razpisane. Trgovinski minister je razpisal volitve za Trgovčnsko zbornico v Beogradu za 23. februar. Skupno voli trgovinska beograjska zbornica 55 zborničnih svetnikov in prav toliko namestnikov. Teh 65 svetnikov se deli takole: odsek izvozne trgo-vfcne voli 5 svetnikov, odšek denarništva in zavarovalništva 5 svetnikov, otdlsek transportnih poslov in carinskega posredništva 5 svetnikov, gostinski in tujsko-pro-mietni odsek 7 ter odsek uvozne dn notra-njie trgovine 33 svetnikov. 25 svetnikov mora biti skupno iz Beograda, in sicer Jz izvozniškega odseka 3, denarmiškega &, odseka transportnih podjetij 3, gostinskega 4 in splošno trgovinskega 12 svetnikov. Od slednjih morajo pripadati kolonialni, delikatesni in mešani stroki 3 svetniki, manufakturni, tekstilni . In modni 2, trgovskim potnikom i, prodajalcem svežih ži-■vtil 1, drugim trgovskim strokam 3 ter Ze-munii 2 svetnika iz katerekoli strdke. Glavni volilni odbor se je tudii že konstituiral, in Sicer pod predsedstvom dr. Ki^paria, načelnika trgovnnškega ministrstva. Seja Osrednjega predstavništva sklicana V smislu sklepa seje Centralnega pred* stavništva z dne 22. septembra je wfrli vključno i. novembra inižane najemnine. Odlok finančnega ministra pozdravljamo, ker je doslej dostikrat previsoka zgradarina bila vzrok* da se najemnine niso mogle znižati- Davčne uprave morejb torej pri odmeri zgradarine upoštevati tudi znižane najemnine in uparilo, . da bodo to tudti storile. 2&wttica za Lnttce-sz a&ctniUai/ Iz poročila predsednika Ivana Jelačina na zadnji plenarni seji Zbornice Zaradi pomanjkanja prostora smo morali v prejšnji številki izpustiti del poročila predsednika Jelačina, ki govori o delu obrtnega odseka in zbornice za interese obrtnikov. Zato objavljamo ta del poročila danes. Kako povečati zaposlitev v obrtniških vrstah Po kratkem pregledu o delu Zbornice za dvig našega gostinskega obrta je prešel predsednik Jelačin na poročilo o delovanju obrtnega odseka ter dejal: V želji, da konstruktivno pripomore h rešitvi vprašanja zaposlitve obrtniških vrst, je prevzela naša zbornica referat o proučavanju razlogov uvoza obrtniških izdelkov za konforenco zbornic v Osijeku. V tem referatu je naša zbornica ugotovila, da je postala naša država za mednarodni blagovni promet država sirovin in pol-fabrikato^v, katerih izvoz dosega 46.36i% lin daleko presega izvoz agrarnih produktov. Nasprotno pa uvažamo 66-39% gotovih izdelkov, kar pomeni, da plačujemo ogromen tribuit inozemstvu, ki predeluje za nas eirovine, deloma celo naše lastne in nam prodaja gotovo blago nazaj. Lahko miirno ocenimo vrednost te predelave blaga, ki ga konsumiramo v inozemstvu z letno 1 milijardo dinarjev. Znaten del te vsote bi se dial s sistematično organizacijo ohraniti našemu domačemu obrtništvu in bi se s temi povečal naš narodni dohodek ter zmanjšala gospodarska odvisnost od inozemstva. Razmere nas silijo, da začnemo o tem razmišljati, ker le na ta način se bo moglo obrtništvu pomagati. Naša zbornica je na podlagi tel ugotovitev podrobno in po strokah analizirala statistiko naše uvozne trgovine. Postavila je pri tem načelo, da bi mnogo produkcijskih podjetij, ki nam danes še manjkajo, bilo za naše razmere najprikladnejše organizirati v okviru samostojne srednje edini-ce proizvajalnega obrta, ker smo se že diavno osvobodili iluzij, da bi se vsa produkcija mogla racionalno organizirati samo na industrijski podlagi. Tudii je dosegla naša primerna industrija že tako razvojno stopnjo, da je nadaljnji razvoj in-diciran samo v smeri specializacije in delitve dela, kar je najidealnejši pogoj za rokodelsko proizvodnjo. Jačanje samostojnih obrtniških edinic kot produkcijskih podjetij je tudi v socialnem oziru mnogo bolj priporočljivo, vendar ee tega brez najožjega medsebojnega sodelovanja znanosti, šol in prakse ne more doseči. Obrtno strokovno šolstvo Danes so v tem oziru pri nas razmere še dokaj nepovoljne. Obstoječih 68 obrtnih nadaljevalnih šol obiskuje 4.266 učencev, še vedno pa j© okoli 3.500 vajencev brez strokovnega pouka. Obrtno nadaljevalne šole so letos dobile nov enoten temelj v uredbi o ustrojstvu tega šolstva. Toda že dosedanja opažanja kažejo, da bi bila potrebna elastičnega prilagoditev učnega programa našim razmeram. Učni program nadaljevalnih šol po novi uredba ni prikrojen praktičnim potrebam naraščaja in je preobremenjen. Ti nedostatki se vedno bolj kažejo pri polaganju pomočniških izpitov, kjer vsa poročila tožijo o slabem znanju kandidatov. Tudi pri mojstrskih izpitih znanje kandidatov v mnogem oziru še ne ustreza in mora znatno število kandidatov izpite ponavljati. Globoka brazda, ki jo je urezala kriza v obrtniški naraščaj, se kaže posebno v tem, da število vajencev močno pada in da dosega sedaj komaj še dobri dve tretjini pomočnikov, kar je dokaz, da je poslabšanje zaposlitve mojstrov lin splošna utesnitev razmer tudi tu takorekoč sama regulirala odnošaj. Na nadaljevalnih šolah je poučevalo 371 učnih moči, med njimi 34 ženskih. Med učiteljstvom je sedaj samo še 90 takih, ki nimajo posebne strokovne izobrazbe, bodisi merkantilni tečaj, ali tečaj za strokovno risanje ter se tudi v tem oziru položaj znatno zboljšujle. Finance nadaljevalnih šol visijo še vedno v zraku. Glavno breme je naloženo občinam, ki nimajo vse enake uvidevnosti, pa tudi ne zadostnih sredstev za te svrhe. To vprašanje torej ostaja odprto in se težak položaj, o katerem je poročal zbornični podpredsednik Rebek na zadnji plenarni seji, za enkrat še ni nič izboljšal. Ako primerjamo stanje nadaljevalnega šolstva s položajem pred desetimi leti, vi- dimo, da je bilo takrat na zborničnem področju 63 šol z 241 razredi in 351 učitelji, dočim Imamo danes na 68 šolah le 212 razredov in se je torej edino le število šol in učiteljstva nekoliko povečalo. Tudi obisk šol je beležil pred desetimi leti 6.860 učencev, dočim jih ima danes za celih 35 % manj. Država je takrat še prispevala za to šolstvo vsoto 314.536 Din, dočim dlanes ne prispeva niti ene pare. Konferenca obrtniških zbornic je zato tudi na zadnjem sestanku v Osijeku ponovila zahtevo, da se mora sestava državnega proračuna v tem oziru izpremeniti ter da mora tudi država dz javnih sredstev prispevati k temu, da se naraščaju omogoči strokovni pouk. Uspeh obrtniških razstav Preteklo poletje so pokazale obrtniške vrste hvalevredno inciativo, da s prirejanjem razstav obrtniških izdelkov zainteresirajo in opozorijo nase čim širše kroge prebivalstva ter tako demonstrirajo solidnost izdelkov, njih kvalitetno dovršenost in konkurenčnost cen. Priredile so se lepo uspele razstave v Ljubljani, Celju, Št. Vidu, Radovljici, Kamniku, Kranju lin drugih krajih, ki so utrdile obrtniške vrste moralno, izzvale zdravo tekmovanje in ambicijo, ki so pa tudi v materialnem oziru po pretežni večini zadovoljivo uspele in so tako prireditelji dosegli v celoti svoj uspeh. Ni mri potreba omenjati, da se tudi naprave velesejma in Mariborskega tedna poslužujie obrtništvo v čim večjem obsegu in prinaša vedno novosti svojih izdelkov na trg. Zbornični zavod za pospeševanje obrta je v toku letošnjega leta pnireldlii do konca oktobra skupno 32 tečajev, od katerih pripada 13 na področje mariborske poslovalnice. Skupno število obiskovalcev je doseglo 1559, od katerih odpade na Maribor 681. Med temi tečaji so všteti tudi 3 tečaji, ki jih je zbornica finansirala, odnosno sodelovala s prireditelji. Tečaj za mojstrska rizpitna predavanja, ki šteje 54 udeležencev, je še v teku, nadalje pa je v toku tega leta še predvidenih 8 tečajev. Število udeležencev na tečajih pospeševalnega zavoda od leta do leta narašča in kaže, da obstoja resen interes in stvarna potreba za prireditev tečajev in da so investi-aije, ki jih zbornica s temi tečaji vrši, plo-donosna naložba kapitala. Za prihodnje leto je včeraj širša uprava zavoda odobrila program priredb, s katerimi hoče dosedanje Idelo še dopolniti in razširiti ter prirediti nove tečaje za stroke, ki dosedaj še niso bile prišle na vrsto. Poleg tega bo zavod posvečal tudii nadalje glavno pažnjo šolanju in specializiranju naraščajnikov v inozemstvu, podpiranju krajevnih razstav in prireditev. Proračun ZPO za bodoče le-' to predvideva 222.500 Drin izdatkov ter bo zbornično predsedstvo skrbelo za to, da bodo čim širši krogi deležni koristi zavodovih prireditev. Akcije Zbornice v korist obrtništva Med najvažnejšimi akcijami zbornice v obrtniških zadevah omenjam zbornično izjavo k načrtu uredbe o odpiranju in zapiranju obrtniških delavnic, pri čemer je zlasti zavzela glede pekovske stroke stališče, da se nočno delo ne ukine, obenem pa tudi glede ureditve nedeljskega dela v brivsko-frizerski stroki. Proti poslovanju kaznilnic in jetnišnic, ki se bavijo z izvrševanjem rokodelskih dlel po naročilu, je 'Zbornica napravila predstaviko na ministrstvo trgovine in industrije, v kateri zahteva, da s© striktno izvajajo predpisi § 1- toč. 8., obrtnega zakona, ki tako delo prepovedujejo. Ta akcija se še ni mogla uspešno zaključiti, ker pravosodno ministrstvo vztraja na tem, da je po zakonu o izvršitvi kazni treba kaznjence zaposliti ter ne priznava v tem pogledu omejitve obrtnega zakona. Ponovne predstavke, da se preuredi vrtnarska in sodavičarska stroka v smislu zahtev vrtnarjev rin eodavičarjev tudi doslej niso uspele, ker se kmetijsko ministrstvo upira proglasitvi vrtnarstva za rokodelski obrt, dočim je glede sodavičarske stroke konzultiranje ministrstva za trgovino in industrijo še v toku. Pri izvajanju odredb kr. banske uprave o strogem zatiranju šušmarstva se je po- kazalo, da mnoga oblastva postopajo kljub temu še vedno jako prizanesljivo in da se na pritožbe celo izrečene kazni omilujejo ali odpuščajo. Opozorili smo na to kr. bansko upravo tel’ smo uverjeni, da bo v interesu avtoritete oblastev ukrenila vse potrebno, da se bodo spoštovali predpisi njenih odredb in zakona ter da se bode ustreglo tudi drugim zahtevam glede zatiranja šušmarstva. Vse številnejše so pritožbe obrtništva zaradi dela v režiji tako pri državnih in avtonomnih podjetjih, kakor tudi pri privatnikih. Na podlagi konkretnih primerov je Zbornica ponovno posredovala pri kr. banski upravi ter deloma uspela. Zlasti je načelno važna odločba, s katero se cestnemu odboru v Ptuju naroča, da v bodoče oddaja gradbena dela z licitacijami upravičenim obrtnikom. Kar je veljalo za ta primer, se mora izvajati tudi v drugih podobnih primerih. Ministrstvu za trgovino in industrijo je Zbornica stavila predloge glede številčnega razmerja vajencev ter pri tej priliki opozorila na škodljive posledice uredbe k § 29. obrtnega zakona o priznanju učne in pomočniške službe v kaznilnicah in drugih zavodih, zlasti pa v postranskih delavnicah industrijskih podjetij. Predlagala je ukinitev te odredbe in omejitev vzgoje vajencev industrijskih podjetij, zlasti pa preureditev evidence vajencev tako, da bi jih ta podjetja morala prijavljati obrtniškim združenjem. Da zaščiti obrt kozmetikov je Zbornica ugovarjala proti nameri ministrstva za socialno politiko, s katero se omejuje delokrog te stroke, ki se je pri nas začela prav uspešno razvijati. Zbornica se je nadalje zavzela za to, da se preuredijo predpisi o delovnem času v korist gradbenih strok, da se rajoniranim dimnikarskim obrtnikom ne odvzamejo ometalna dela na državnih in samoupravnih zgradbah, da se zaščiti delokrog slaščičarjev in prepove proizvajanje in prodajanje sladoleda v bifejih, da se omeji široko razpaslo klanje in prodajanje mesa na kmetih, ki občutno škoduje mesarskemu obrtu. Zbornica pa je tudi energično nastopila proti prekoračenju obrtnih pravic trgovskih podružnic in popravljalnic tvrdke Bata in »Tivar« ter v konkretnih primerih tudi dosegla, da se tvrdki Bata ni izdalo pooblastil^ za prodajo in popravljanj« čevljev. Nastopno predavanje dr. Vladimirja Murka V zbornični dvorani univerze je imel v soboto novi privatni docent dr. Vladimir Murko svoje nastopno predavanje. Poleg skoraj polnoštevilnega profesorskega zbora so se udeležili predavanja tudi odlični zastopniki gospodarstva. Novega docenta je predstavil dekan pravne fakultete dr. Dolenc. Najprej je na kratko podal življen-sko pot mladega znanstvenika, ki je pri vsem svojem intenzivnem znanstvenem in poklicnem delu našel tudi čas za nacionalno delo pri Jadranski Straži in Jugo-slovansko-češkoslovaški ligi. Nato je podal tudi kratek pregled razvoja ljubljanske univerze in spomnil na one žalostne čase, ko se je moral slovenski narod z naporom vseh sil boriti za uboge celjske paralelke. Nato je pozdravil univ. prof. v Gradcu, po vsem svetu znanega in priznanega slavista dr. Murka, očeta mladega privatnega docenta. Z izrekom, qualis pater, tališ filius je zaželel mlademu znanstveniku popoln uspeh pri njegovem znanstvenem delu. Nato je podal priv. doc. dr. Vladimir Murko v nad eno uro trajajočem govoru podroben opis ter kritiko raznih oblik javnega kredita. Pojasnil jo, kako je vodno bolj izgubljalo na veljavi mnenj©, da so javni krediti zlo in kako ne velja danes niti mnenje, da se smejo redni izdatki kriti le z rednimi dohodki. Danes krijejo države in po njih vzgledu tudi druga samoupravna telesa, zlasti občine, tudi redne izdatke s posojili. Posebno pa so dvignile pomen javnih kreditov investicije v omilje-nje brezposelnosti. Nato je podrobno navedel, kako si pomagajo države s kratkoročnimi in dolgoročnimi posojili, kako finansira javna dela Nemčija, kako si v drugih državah pomagajo, da najdejo vire za prepotrebne državne izdatke. Pri tem je predavatelj podčrtal, da je uporaba dolgoročnih kreditov za zboljšanje gospodarskega stanja pač najidealnejša. Vse države se tudi v tem smislu trudijo in tudi Jugoslavija bi si mogla na ta način prav izdatno pomagati. Z glasnim priznanjem so poslušalci nagradili predavanje novega priv. docenta. Stev. 116. Politične V ponedeljek je bilo svečano otvorjeno redno zasedanje Narodnega predstavništva. Tako seji Narodne skupščine ko senata je prisostvovala vsa vlada. Prihodnja seja bo 'V sredo, ko se izvolijo vsi skupščinski odbori. Opozicija je odklonila predlog vlade, da bi se postavila samo ena lista, na kateri bi bili tako vladni ko opozicionalni poslanci sorazmerno številu njihovih klubov. Kralj Jurij II. j.© sprejel grško deputati jo in ji sporočil, da sprejme poziv grškega naroda in da se bo vrnil v Grčijo. Bolgarska uradna agencija demantira vest nekaterih listov, da se bo razpuščena organizacija makedonstvujuščih, ki jo ije vodil Vanče Mihajlov, zopet obnovila. V Miinchen je prišel italijanski ženevski delegat Aloisi, kjer se je sestal z italijanskim veleposlanikom v Berlinu. Skupno sta se potem sestala s posebnimi zaupniki Hitlerja. Italijanski delegati so predlagali Nemčiji sporazum, po katerem bi Italija žrtvovala neodvisnost Avstrije, če bi Nemčija podpirala Italijo v sedanjem boju proti gospodarskim sankcijam. Z druge strani pa se poroča, da sta tudi angleška rin francoska diplomacija živahno na delu, da pridobita Nemčijo za vojaško zvezo med Anglijo, Francijo, Belgijo in Nemčijo. Tudi v tem primeru bi bila žrtvovana neodvisnost Avstrije. 1345 kandidatov se skupno poteza pri angleških volitvah, ki bodo 14. t. in. Vsak kandidat mora plačati 150 funtov za kritje volilnih stroškov. Ce kandidat ni izvoljen, zapade teh 150 funtov v korist države. Volilna borba j'e sicer 'živahna, misli pa se, da ibo volilna udeležba manjša kakor pili prejšnjih volitvah. Splošno se računi z zmago konservativcev, ki da bodo imeli v novem parlamentu okoli 120 glasov večine. Od vseh kandidato|v ise je izreklo za vladno politiko 511 konservativcev, 44 liberalcev Simonove skupine, 19 laburistov MacDonalda in 11 neodvisnih liberalcev. 22 konservativnih, 3 liberalni in 13 opo-zicionalnih laburističnih kandidatov je bilo že proglašenih za izvoljene, ker so bili brez protikandidata. Angleški zunanji minister Iloare je imel govor, v katerepv je naglašal,..da bo Anglija vedno ohranila zvestobo Zvezi narodov. Pravo strahopetstvo bi bilo, č© ne bi Anglija uporabila v korist 'miru svojega velikega vpliva, kri ga ima po vsem svetu. Kdor bi kršil v Angliji določbe o izvajanju gospodiarskih sankcij, se kaznuje z zaporom do 12 mesecev in z globo do 100 funtov. Mussolini je sklical glavni fašistični svet za 16. november. Na seji se bo govorilo predvsem o posledicah gospodarskih sankcij proti Italiji in o potrebnih obrambnih ukrepih Italijo ter o stališču Italije do Zveze narodov. Sredozemski pakt naj bi se sklenil med Anglijo, Francijo in Italijo ter Španijo, Grčijo, Jugoslavijo in Turčijo. Anglija bi v tej konvenciji zahtevala vsa jamstva za prosto pot v Indijo. Anglija silno utrjuje svoje pozicije v vzhodnem Sredozemskem morju in v Rdečem morju. V Egiptu ima Anglija že 1500 vojnih letal. Aden je silno utrjen in ga poleg tega brani 17 angleških bojnih ladij in nad 100 vojnih letal. Grčija bo najbrže dovolila Angliji uporabo njenih pristanišč, saj je bila v Grčiji obnovljena monarhija v prvi vrsti z angleško pomočjo. Etiopski cesar je sklenil z jemenskim imanom zvezno pogodbo, ki ima tudi vojaško klavzulo. V Adis Abeba upajo, da bo k tej pogodbi pristopil tudi arabski kralj Ibn Saud. Južna armada generala Grazianija je dosegla velik uspeh in zavzela mesto Sa-sabane, ki leži 170 km severno od Gorahe-ja. Sedaj prodirajo italijanske čete proti Džidžigi. V Džibuti je prišel večji transport vojnega orožja iz Japonske za Abesinijo. Na 12 tovornih avtomobilih so naložili 250 zabojev pušk, šiini protiletalske tope in tri letala. Prvi nemški rekruti po svetovi vojni so bili v petek, slovesno zapriseženi. Pri tej priliki je bila tudii prvič razvita nova nemška vojna zastava s kljukastim križem. Jušno-afriški ministrski predsednik Herzog je na nekem zborovanju nastopil a senzacionalnimi odkritji o široko razpredeni zaroti mod Buni, da bi ee Južno-afriška republika popolnoma odtrgala od Anglije. Kaj pravijo zastopniki delavstva o gospodarskem stanju V nedeljo je bila proračunska seja Delavske Zbornice. Tajnik Uratnik je podal pregledno poročilo o gospodarskem stanju ter med drugim navedel: Kriza se je po svetu ustavila iti tudi pri nas je začelo naraščati število delavstva. Še naprej pa padajo mezde. Vse gradbene stroke so zaposlene le na polovico, rudarstvo je v istem stanju zaradi redukcije železniških premogovnih dobav. Glavni vzrok zastoja v gospodarskem življenju je popolno razsulo uaše denarne in kreditne organizacije. — Vsako leto dorašča 10.000 mladih ljudi, za katere ne vemo, kje bi se mogli zaposliti, brezposelnost jo zato še vedno osrednje vprašanje. Država bi morala dajati za podpiranje brezposelnih vsaj 20 milijonov dinarjev na leto. Ta denar, ko tudi oni iz bednostnega fonda, bi morale razdeljevati borze dela. Najuspešnejše sredstvo proti brezposelnosti pa bi bila uvedba 42urnega tedenskega delovnika. Javna dela ne pomagajo vedno, ker se ne morejo izvajufi poviod in ob istem času. Glede predlogov predsednika industrijskega odseka v Zagrebu, g. Arka (ki smo jih mi objavili v celoti), pravi, da usvaja njegove predloge glede prepovedi zaposlitve otrok, omejitve parazitskih industrij in določitve minimalnih mezd, da pa ne more sprejeti njegovega predloga, da bi morale gospodarske in delavske zbornice delovati skupno. Sodelovanje med temi zbornicami bi bilo sicer zaželjeno, nemogoča pa je njih združitev. Tajnik Uratnik je nadalje opozoril na vedno bolj pogoste nesreče v južnih rudnikih in na težko krizo soc. zavarovanja rudarjev. To poročilo je skupščina soglasno odobrila, v debati pa so zahtevali gg.: Petejan strogo izvajanje zakonov o soc. zavarovanju, Kosem zakon o minimalnih mezdah, dr. Bohinjec propagando za uvedbo invalidskega, starostnega in posmrtninskega zavarovanja, ki naj bi veljalo tudi za kmetsko ljudstvo, Žumer pa volitve v de-lavsko-nameščenske bolniško^nezgodne zavarovalne zavode. Isti delegat je tudi protestiral, ker pošilja davčna uprava tudi delavskim konzumom položnice za plačilo družbenega davka. Končno je bil sprejet proračun Delavske zbornice, ki izkazuje Din 2,199.000'— izdatkov. . r K temu kratkemu poročilu bi dostavili naslednje. V svoji zadnji številki smo naglasili, da je nujno potrebno sodelovanje vseh stanov in da bi morali tudi delodajalci in delojemalci složno delati za odpravo krize, ki tlači in uničuje ene ko druge. 50odstotni padec proizvodnje v gradbeni stroki in v premogovnikih tudi jasno dokazuje to povezanost obojestranskih interesov. Zato bi bilo nujno, da bi tudi delavske organizacije posvetile več pozornosti vprašanju, kako pomagati gospodarstvu, kako dvigniti podjetnost, kako ustvariti boljše pogoje za gospodarski razvoj in da bi tudi svoje zahteve podredile temu skupnemu cilju. Ni treba misliti, da bi potem bilo delavstvo bolj izkoriščano, temveč nasprotno bi bilo mogoče, da bi delavstvo marsikatero pridobitev doseglo tudi brez boja in da bi postala nepotrebna marsikatera stavka, ki vedno škoduje prav tako delodajalcu ko delojemalcu. Zakaj ne poskusiti najprej z dobro besedo, ko je za stavko itak še vedno čas! rSenarstvo ■=. Zlato kritje švicarskega franka Zaloga zlata pri Švicarski narodni banki se je v preteklih dveh mesecih povečala nadalje za približno 130 milijonov frankov, da znaša sedaj 1.387 milijonov frankov, s čimer je krit obtok bankovcev z nad 100 odstotki. Obveze na pokaz in obtok bankovcev znašajo skupno 1.617 milij. frankov, zaloga zlata in zlatih deviz pa 1.408 milijonov frankov, kar odgovarja kritju do 87 odstotkov. * Jugoslovanska banka v Zagrebu ibo izplačala letos vse terjatve do 1000 Din, za vse ostal© pa obredi za .prvo poloviico 1935. Kupna moč italijanske lire je padla od 29-46 na 28*46 stotink. Klirinški dolgovi Italije znašajo za dobave Francije 150 milijonov frankov, Poljsko 12 milijonov lir, Švedske 13 milijonov lir, Holandske 1,4 milijona goldinarjev, Rumumije 105 imilfijonov lir, Jugoslavije 171 milijonov Dan. Devizno tržišče Tendenca izpremenljiva; promet Din 7,720.822 07. Na ponedeljkovem in zlasti na petkovem borznem sestanku je vladala izredna kup-čijska živahnost, saj je bilo samo v teh dveh borznih dneh perfektuiranih za šest in pol milijona dinarjev deviznih zaključkov kot je razvidno iz spodnjih prometnih številk dnevnega deviznega prometa: 4. nov. 1935 Din 960.474 28 Trst-New York 5. nov. 1935 Din 212.391'95 Dunaj 6. nov. 1935 Din 287.19978 Dunaj 7. nov. 1935 Din 685.781'33 London 8. nov. 1935 Din 5,574.974'73 London-Curih V primeri s predzadnjim tednom se je povečal skupni devizni promet v pretečenem borz. tednu za nič manj ko 6,324.000 dinarjev to pa v glavnem zbog velikih zaključkov v devizi London (3023 tisoč Din), Curih (+ 925.000 Din) in Pariz (+ 903.000 dinarjev) ter deloma Trst, katerega je bilo v privatnem kliringu tokrat nabavljeno več za + 565.000 dinarjev. Devize so notirale v tisočih dinarjev: Amsterdam predzad. teden (145), minuli teden 40, Berlin (—) 4, Din. deviza (114) 222 avstr. priv. klir., Dunaj (558) 537 priv. kliring, Curih (120) 1045, Kopenhagen (—) 26, London (87) 3110 inkl. priv. kliring, New Yor,k (47) 715, Pariz (178) 1081, Solun (6) 161 boni, Trst (142) 707 inkl. priv. klir., Stockholm (—) 69, Varšava (—) 4. Narodna banka je intervenirala v običajnem obsegu. Izmed klirinških deviz je ves minuli teden beležil avstrijski šiling, in sicer v ponedeljek na bazi Din 8'45—8'55, v torek Din 8'47—8'57, v sredo Din 8'50—8'60, v četrtek Din 8'60—8'70 in v petek dinarjev 8'65—8'75. Nasprotno pa je notirala italijanska lira v privatnem kliringu na ponedeljkovem borznem sestanku dne 4. t. m. Din 304'30—306'70, potem pa zopet 7. t. m. na hazi Din 303-80—306'70 in 8. t. m. na bazi Din 291'30—298'70. S pri mo Narodne banke 4. nov. 1935 8. nov. 1935 Devize Povpr. Pon. Povpr. Pon. Din Din Din Din Amsterdam 2975'64 2990'24 2975'64 2990'24 Berlin 1756-08 176995 1756-08 1769'95 Bruselj ' 737'39 742'46 739'72 74478 Curih 1424'22 1431'29 1424'22 1431'29 London 214'98 217-03 215'09 217-15 New York 4345-72 4382-04 4345-72 4382-04 Pariz 288'67 290'11 288'62 290'06 Praga 181'05 182 16 181 12 182'22 Trst 355'39 358'47 355'03 358'11 V razdobju zadnjega tedna so bile dosežene naslednje tečajne razlike (izraženo v točkah): Bruselj + 0'33, London -f- 0'11, Pariz — 0’05, Praga 0‘07 in Trst — 0'36. Curih je ostal neizpremenjen, dočim so Amsterdam, Bruselj in New York pretekli petek notirali na bazi tečajev od 4. t. m. Valutno tržišče Po dolgih mesecih je bil perfektuiran manjši zaključek v efektivnih italijanskih lirah v višini 17.100 dinarjev. Glede notiranja nekaterih valut v prostem prometu je finančni minister na predlog Narodne banke (št. 220.813 z dne 15. m. m.) izdal temeljem akta Ministrstva financ št. 6926/VIII od 26. oktobra 1935 nastopno rešitev: »Na borzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani smejo odslej notiratl v prostem prometu na podlagi stvarnih tečajev sledeče valute: efektivne grške drahme in efektivni rumunski leji, bolgarski levi, avstrijski šilingi ter madžarski pengi«. Z ozirom na omenjeno ministrsko dovoljenje se je 4. novembra t. 1. uvedlo tudi na tuk. valutni borzi beleženje faktičnih tečajev navedenih valut v prostem prometu. Efektno tržišče Tendenca nestalnejša. Tudi v minulem borznem tednu ni bilo nobenega prometa v efektih. Pravtako so še nadalje izostale notice industrijskih in bančnih papirjev, dočim so na prvem in zadnjem borz. sestanku prejšnjega tedna beležili državni papirji takole: Dne 4. novembra 1935. 7% inv. posojilo Din 75—77, 8°/o Blairovo pos. Din 75—78, 7°/o Blairovo ^os. Din 68—70, 7% Selig-manovo pos. Din 75—76, 4% agrarne obv. Din 43—44, 6°/o begi. obv. Din 60—62, 2K°/o vojna škoda Din 353-357. Dne 8. novembra 1935. 7°/o inv. posojilo Din 74‘50—75'50, 8#/o Blair. pos. Din 76—78, 7°/o Blairovo pos. Din 67—69, 7% Selig- manovo pos. Din 74—76, 40/# agrarne obv. Din 43—45, 6°/o begluške obv. Din 59—61, 2K°/o vojna škoda Din 350—353. Nalik prejšnjim borznim tednom tudi to pot niso notirale 5% srednjeročne obveznice za finansiranje javnih del, medtem ko je 7°/o stabilizacijsko posojilo beležilo dne 5., 6. in 7. t. m. Din 78-— le v ponudbi. Žitno tržišče Tendenca stalna. Zopet je bilo prodanih le par vagonov koruze. Cene pšenici so popustile za 2 Din, koruzi pa za 1 Din pri 100 kg, sicer so ostale povsem neizpremenjene tudi pri mlevskih izdelkih. Tudi štajerski beli krompir je tokrat notiral na bazi notic iz predzadnjega tedna. Prometa pa v krompirju ni bilo. Žito: Koruza: Din popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, fco. vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ......................109'— 114-—1 popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, fco. vagon banat. postaja, plačljivo proti duplikatu ......................104'— 106‘50 času primerno suha, s kvalitetno garancijo fco. vagon nakladalna postaja . . . 87'— 88'— Pšenica: bačka 79/80, promptna dobava 165'50 170'50 banatska 78, promptna dobava 165'50 170'50 0ves: nov, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . . 132'50—137'50 Mlevski izdelki Moka: pšenična Og, banatska postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 260'— 270'— pšenična Og, bačka postaj«, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 260‘— 270'— pšenična 2, bačka postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 240-— 245'— pšenična 5, bačka postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 220'— 235'— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl-prom. davek, franko vagon bačka postaja .... . 110-— 115'— Deželni pridelki: Krompir: beli štajerski, franko vagon nakladalna postaja . . . 60'— 65'— Lemo tržišče Tendenca še vedno neizpremenjeno mlačna. Nejasnost glede klirinških izplačil, težave v pogledu kritja uverenj pri opravda-nju uvoženega blaga, sankcije in splošna zmešnjava so privedle našo lesno trgovino na nivo popolne stagnacije. Danes naš izvoznik pač ne ve kdaj in koliko denarja bo za izvoženo blago prejel, oziroma, če ga bo sploh prejel. Zbog uvedbe sankcij smo prisiljeni misliti na to, katero tržišče bomo dobili kot nadomestilo, in pa kdaj bomo prejeli denar za že izvoženo blago v Italijo. Le žal, da so naši odločujoči faktorji začeli misliti na vse te možne eventualnosti šele sedaj, ko stojimo takorekoč že pred izvršenimi dejstvi. Kajti vsi predlogi in vse ankete naših jav. korporacij so našle le malo odmeva in niti najmanjšega razumevanja. Iskati sedaj pri vsesplošno težkem položaju kompenzacij na drugih tržiščih je le pobožna želja in odvišen dober nasvet. Izvažali smo sicer v Levanto, Grčijo in Španijo, a vsakomur je znano, da je naš izvoz v te države spričo skoro nepremostljivih ovir absolutno nemogoč. Naš izvoz je vezan na gotova tržišča, kamor gravitira že zbog geografske lege Slovenije, pa tudi zbog strukture in kvalitete našega lesa. Seveda so dokaj krive današnjim težkim prilikam v našem lesnem izvozu tudi previsoke železniške tarife, ki pri nas pač ne odgovarjajo sedanjim razmeram. Vse to zaprepašča naše izvoznike, saj je nemogoče vedeti kaj nam prinese že najbližja bodočnost. Povpraševanja: Javorjevi hlodi od 2'40 m naprej s precejšnjim odstotkom od 4 m naprej, cilindrični, ravni, za furnir. Lipov rezan les I/II, 50—100 mm, ev. v debelejših dimenzijah. 3 vagoni buk. friz la, 26 mm, 6—7 cm, 35 do 50 cm. Brestovina I/IIa, 22 cm naprej, 40—100 mm, 2—5 m. I/IIa jesenovina, od 20 cm napr., 50—100 mm, 2—5 m. I/IIa jesenovina (boules) 1—3 m. Ia hrast, frize 27 mm, 30—50 cm, 5, 6, 7 cm. I/IIa hrast, frize, 8—12 cm. 1 vagon jesenovine 50% Ia, 50% Ha, 50 do . 100 mm, 30 cm napr., 3 m napr. Par vagonov hrast, friz I/IIa, 5, 6, 7 cm, 25 do 50 cm, 25 mm. Večja količina bukovih hlodov Ia, 25 do 35 cm, 60—300 mm. Večja količina rezane jelše I/IIa, 50—100 mm. Hrastove frize, suhe, I/IIa od 30 cm naprej, 8—12 cm. 1 vagon jelovih letvic 18/45 mm ali 18/40 mm, 2 m dolžine. Več vagonov lila in podmera, 18 ter 24 mm. 2 vagona smrekovih drogov 7 m dolžine, na tanjšem kraju s premerom 6—7 cm. Kenkurz/ in prisilne poravnate V stečajni zadevi Prve južno-štajer&ke vinarske zadruge v Celju je sodišče odobrilo preračun doprinosov zadružnikov, ki ga je predložil upravitelj konkurzne mase oldivetnik dr. Orožen. Preračun bo postali izvršljiv 20. novembra. Preračun morejo izpodbijati samo zadružniki, kii ©o uveljavili svoj razlog do 6. junija 1935 ali bili brez lastne krivde zadržanji na pravočasnem uveljavljenju. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Alberta Verdnika v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Poravnalni komisar dr. Šmid. Poravnalni upravnik odvetnik dr. Lavrič. Narok za sklepanje poravnave dne 14. decembra ob 10. uri pri sodjišču v Slovenjgradcu. Rok za ogila-sitev do 9. decembra. \f)cbave~licUacifm Krajevni šolski odbor t Dobu pri Domžalah razpisuje za oddajo del pri nadaljnji gradnji nove šole javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. decembra ob 10. v obč. pisarni občine Dob pri Domžalah. Vsa podrobna pojasnila daje proti povračilu napravnih stroškov pisarna občine Dob. Drž. bolnišnica v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku IL ofertno licitacijo za nabavo potrebščin, in sicer dne 3. dec. za vs|e vršite slanino, mesa in krtuhaj, dme 4. decembra za mleko in imlečne izdelke, mlevske izdelke im premog, dne 5. decembra za špecerijo in hišne, potrebščino in dne 0. decembra za zdravila, obvezala in druge lekarniške in terapevtične pripomočke. Licitacije bodo vsakokrat ob 11. v pisarni upravnika bolnišnice. Vse podrobne podatke pri upravi bolnišnice. Za dobavo gradbenega materiala razpisuje tehnični razdelek sreza Maribor, le- vi breg, drugo javno pismeno licitadjo v skrajšanem roku 10 dni na dan 18. novembra ob 11. Dobaviti je 10.000 kg žgane žice št. 42, franco vagon železniška postaja Ptuj v proračunskem znesku 41.500 Din, 280 kub. imietrov lomljenega kamna z dovozom na stavbišče v pror. znesku 19.000 Din. Natančnejša podatki v »Službenem listu« z dne 12. oktobra. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 16. novembra ponudbe o dobavi 70 tisoč kilogramov fižola, 50.000 kg testenin, 20.000 kg ješprenjčka, 20.000 kg zdroba, 20.000 kg leče. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 14. novembra ponudbe o dobavi 200 kub. metrov jamskega lesa, do 21. novembra pa o dobavi delavskih oblek. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 14. novembra ponudbe o dobavi 40 tisoč kilogramov portland-cementa. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 22. novembra ponudbe o dobavi rezervnih delov za pisalne stroje »Adler«, »Klein-adler«, »Archo« in »A. E. G.«; do 24. novembra pa o dobavi čopičev. Dne 18. novembra bo pri Komandi Dravske divizijske Oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 100.000 kg fižola, 67.000 kilogramov riža, 35.000 kg zdroba, 45.000 kilogramov ješprenjčka, 60.000 kg testenin. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) ■ ' : in kono-pec iz lanu in jute; 1181 — Amsterdam: kuhinjski predmeti iiz emajla in železa; 1182 — Milan, kemični proizvodi kakor bencol, toluol, aceton, naftalin, acetati, alkoholi, barve. Tvrdka Ardsley Trading Corporation — Nc>v York, 570 Seventh Avenue, obvešča vse jugoslovanske interesente, da daje ta-mošnjim uvoznikom kredite radi hitrejšega izplačila terjatev v Združenih državah Sev. Ameriko. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način ambalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5 ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Nad 1000 bivših marksistov je bilo zadnjo dni aretiranih na Dunaju. Pri vseh aretirancih je našla policija »organizacijske groše«, ki ®o bili znak pripadništva k tajni podtalni komunistični organizacija Poljska vlada je odklonila, da bi posebno razsodišče rešilo sporna vprašanja med Poljsko in Češkoslovaško v smislu 1.1925. sklenjene pogodbte. Češkoslovaška bo sedaj predložila ta vprašanja v rešitev Zvezi narodov. Italijansko uradno poročilo navaja, da je imela italijanska vojska od začetka vojne te iizfu.be: padli so en. oficir, trije evropski vojaki tn 32 askarov. Ranjeni so bili 4 oficirji, šest evropskih vojakov in 71 askarov. 'Noben italijanski vojak ni bil ujet. — Na svetu res ni nr.č novega. Ko je pred 39 leti izšlo podobno poročilo o italijanskih izgubah v Abesiniji, je neki tržaški humoristični list napisal: Uradno se poroča iz Abesinije o italijanskih .izgubah: Mrtev nihče, ranjen nihče, ujet nihče, en vojak se je rodil. Po francoskih vesteh je padlo pri Ma-kali 1C00 Italijanov in 2500 Eti.opcev. Italijanska letala niso dosegla z bombardiranjem etiopskih krajev posebnih uspehov, zlasti v peščenih krajih na južni fronti, ker se mnogo bomb, ki so padle na pesek, sploh ni razpočilo. Med vsem arabskiifl prebivalstvom se je začelo močno protiitalijansko gibanje, ki ga krepko podpirajo Angleži. Gibanje je nastalo zbog vesti, da nameravajo Italijani zasesti neko pristanišče na arabski obali. ] Ifždo poprč/Ia m. I Ml u i ■■ . |P Tržne cene v Celju dne 1. novembra 1935. Govedina: 1 kg volovskega mesa od 6 do 10 dinarjev, kravjega mesa 6, vampov 4, pljuč 5, jeter 8, ledvic 8, loja 5. — Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 10—12, II. 8—10, jeter 8, pljuč 8. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 14—16, II. 12—14, pljuč 8, jeter 7, glave 8, parklcev 6, slanine domače 14—15, slanine hrvaške 15—16, slanine soljene 16, slanine na debelo 14 do 15, sala 15, suhe slanine 18—20, masti 17, šunke 18—20, prekajenega mesa 14 do 18, prekajenih parkljev 8, ptekajene glave 10—12, jezika 14—16. — Konjsko iheso: 1 kg konjskega mesa Din 4. — Klobase: 1 kg krakovskih Dirt 20, debrecin-skih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, i konti, kranjske klobase 3—4*50, 1 kg brdunšviških 10; salami 42 dd 60. — Perutnina: 1 koš, piščanec od 10—16 dinarjev, kokoš 18—22, raca 18, gos 35, puran 50, domači zajec od 5—10. — Ribe: 1 kg krapd Din 14. — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 175—2, kisle smetane 12, 1 kg sirovega masla 22, Čajnega masla 26—30, masla 20, bohinjskega sira 24—28, trapistovskega sira 16—20, ementalskega sira 24—30, sirčka 6, eno jajce 1. — Kruh: 1 kg belega kruha Din 4'—, polbelega 3*50, črnega 3, žemlja mala 0'50. — Sadje: 1 kg luksuznih jabolk Din 4*—, jabolk 2*50—3, hrušk 5—6, grozdja 4—8, kostanja 4, 1 kg orehov 8, luščenih orehov 25, suhih češpelj 8-50—10, suhih hrušk 7, 1 limona 1. — Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 78, Santos 54, Rio 44, pražene kave 54—98, čaja 96—130, kristal belega sladkorja 13*25, sladkorja v kockah 15, sladkorja v prahu 16, medu 18—20, kavne primesi 16, riža 5*50—12 1 liter namiznega olja 12, olivnega olja 16—30, bučnega olja 12, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 11, l kg soli morske 275, soli kamene 3, popra 38 do 40, paprike 28, sladke paprike 32, testenih 6*80—11, mila 11, kvasa 32—3©, marmelade 8—28, sode za pranje 2'—. — Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 3*20 do 3-40, št. 0 3-20—3-40, št. 2 3-20, št. 4 2-80 do 3, št. 5 2*90, št. 6 2*60—2'80, ržene enotne moke 275, pšeničnega zdroba 3'50, koruznega zdroba 275, pšeničnih otrobov 1-50, koruzne moke 1*90, ajdove moke 4, kaše 4, ješprenja 375, ovsenega riža 7. — Žito: q pšenice Din 190, rži 160, ječmena 180, ovsa 170, prosa 200, koruze 130—140, ajde 150, fižola 200—300, graha 1200, leče 1200. — Krma: q sladkega sena Din 60, polsladkega sena 55, kislega sena 45, slame 35, prešana stane več 5. — Zelenjava in gobe: 1 kos endivije Din 0*50—1, 1 kg poznega zelja 1*50—2, kislega zelja 4, ohrovta 2, karfijola 8—10, 1 kom. kolerabe 0*25, 1 krožnik špinače 1*25, paradižnikov 3, buč 1, zelene paprike 3, čebule 3, česna 7’—, krompirja poznnga 1, 1 repa 0*25, 1 kg kisle repe 3, 1 krožnik jurčkov 4 do 5 Din. l?i«bl/nna Sreda, dne 13. nov. 12.00 Pesmi iz zvočnih filmov (plošče) — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 Čas; obvestila — 13.15 Koračnice velikih mojstrov (plošče) — 14.00 Vremenska poročilo, borzni tečaji — 18.00 Otroška uira — 18.40 Pogovor s poslušalci — 19.00 Cas, vremenska napoved, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Kohcert pevskega zbora »Ljubija naki Zvon< — 21.00 Cimermanov trio igra, g. Bajde Ivan pa poje kuplete — z2.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila 22.15 Narodne pesmi iz raznih dežel (radijski orkester). Četrtek, dne 14. nov. 12.00 Sloviti virtuozi (plošče) — 12.45 Vremenska napoved, poročila —13.00 Čas, objava sporeda — 13.15 Plošče — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00 Haydn: Simfonija No 5 v D-duru (radijski orkester) — 18-40 Slovenščina za Slovence (Rudolf Kolarič) — 19.00 Čas, vremenska napoved, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Prenos iz Beograda — 22.00 Čas, vf-emen-ska napoved, poročila — 22.15 Radijski orkester. KIRjEIE ati Aa&vh&ufa ncy'ScGdjujŽi KlltARNAfT-DEU B LJAHAPAkMATINOVAlI Že v 24 urah onrvn. plasira la borni f n n anali obleke, klohake Itd tkroU In svetlnlikn irajee. ovratnike In manlete. Pere. tali. tnonga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Aelenbnrgova sl- k Telelon it «8-7* Štev. 11397/IL Nabava. Direkcija državnega rudnika Veltenjd fazpisrtje ni dan 27. novembra 1935 nabavo 640 komadov žarnic. Dobavni pogoji se dobijo pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, (Irte 9. novembra 1935. lidaa. ktm n .d si. ■■■ ■■■■- * ■■■■ , ■ ■■■■ ' ■ j . , . ---- Urteja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za trgovskd-lndustrijskb d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.