SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 32
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 18 de agosto - 18. avgusta 2005
OSTANITE ZVESTI IDEALOM
(Gi^^ior na o^lletnicii v Sl^i^^^ski vasi) METKA MIZERIT _
Svetinja življenja in pomen duhovnosti
Danes smo se zbrali, da bi praznovali 53. obletnico Hladnikovega doma. To je vape slavje, je pa tudi slavje vse slovenske skupnosti, saj je bil vap dom prvi, ki so ga ustanovili in je bil zgled vsem ostalim domovom v slovenski skupnosti.
Letos se spominjamo več dogodkov, ki so med seboj povezani, imajo pa tudi velik pomen v nastanku in zgodovini Slovenske vasi v Argentini.
Najprej se spominjamo, da je preteklo pestdeset let, odkar so zahodni zavezniki prodali slovensko narodno vojsko-domobrance, ki so jih komunisti razorožene in brez sodbe umorili ter pometali v krapke jame. Potoki krvi so napajali slovensko zemljo, del naroda pa je bežal pred lažno svobodo. Ustavili so se na Vetrinjskem polju in se potem razpli po raznih taboripčih. Tam so gojili globoko versko in bogato kulturno življenje. Vendar v begunskih taboripčih ni bilo prihodnosti in nobene možnosti za vrnitev v domovino v doglednem času. Morali so oditi naprej, v daljni, nepoznani svet.
Argentina — se je slipilo kot obljubljena dežela ? Več tisoč beguncev je priplo v to državo na južni polobli. Kam pa sedaj? Težko si danes mladi predstavljajo začetne težave vseh, predvsem pa družin z otroki. Brez strehe, brez denarja, le z veliko voljo do življenja in z vero v Boga.
Nekdo je mislil na te begunce, na ptevilne družine; to je bil duhovnik g. Janez Hladnik, ki je najprej dobil dovoljenje za vselitev slovenskih beguncev v Argentino, potem pa pe preskrbel prostor, kjer bi se naselile ptevilne družine. V svoji daljnovidnosti si je zamislil Slovensko vas na tuji zemlji. Kaj je sanjal ustanovitelj Slovenske vasi? Skoraj gotovo, da ni bilo časa za sanje; treba je bilo živeti in delati. Na dražbi je kupil zemljipče in ga naselil s slovenskimi ljudmi. Kjer so bili nekoč papniki, po katerih so se pasli konji in govedo, so delavni Slovenci, očetje in matere zgradili dom svoji družini. Takole pripoveduje nap pesnik Papež: Dom
Zdaj vem, kaj je dom,
zdaj ve^:
ko ček mi^tu
v tem svetu
ali kjerkoli.
Imeti končno dom,
potem, ko smo tako težko
pričakovali z^tjo mitu.!
Dom — spomin vseh pomladi^,
ki so ptesahn^i^e dru^gje.
Dom je, odkjer smo pr^^^,
pa tud^, kcmor gremo.
Moj slovenski ^om v svetu —
da sem pri el ^o tebe,
sem mor^d ^ti po poti z^do^a,
in da sem te na el,
po poti i^^gube;
i^n le tako so z mcm^o oni,
s katerimi sem bil toliko let
i^n s katerimi hočem ostati
vedno
do^a.
Ko je napa družina pred petdesetimi leti pripla k očetu v Argentino, smo se najprej za teden dni ustavili v Slovenski vasi. Dobro se spominjam tranvaja, s katerim smo se pripeljali v vas, ki se je takrat pele začela razvijati. Skromne majhne hipe, ob poteh cementne plopče po katerih smo hodili, ker ceste pe niso bile asfaltirane in tisti dan je močno deževalo.
Od takrat se je videz vasi popolnoma spremenil. Sredipče predstavlja mogočna cerkev Marije Kraljice, ki je srce Slovenski vasi. Moderne stavbe farne pole sprejemajo vsako leto skoraj dva tisoč učencev. Športni prostori in Dom sv. Vincencija, vse to je delo slovenskih lazaristov.
Nad. na 2. str.
Na slovesni map ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je na Brezjah zbralo okrog 6000 vernikov. Nagovoril jih je ljubljanski nadpkof in metropolit Alojz Uran, ki se je v pridigi posvetil predvsem pomenu ohranjanja slovenskega naroda, skrbi za nove rodove in strpnosti do drugih narodov, jezikov, kultur in drugače mislečih. Ob vse večji osredotočenosti sveta na materialne dobrine je Uran izpostavil svetinjo življenja in pomen duhovnosti.
Ob skrbi za lasten jezik in kulturo je nadpkof Uran pozval zbrane tudi k prokosrčnosti in odprtosti. Hkrati je spomnil tudi na pravico do različnih prepričanj, iskanj in izbir. „Gostoljubnost bomo Slovenci gojili drug do drugega, kolikor se bo medijski prostor resnično odprl v spoptovanju različnih pogledov, ki jih imamo, in skupnosti, v katerih živimo. Zato lahko pluralizacijo medijev, ki se obeta, samo pozdravimo," je dejal metropolit.
Opozoril je tudi na zmotnost osre-dotočanja zgolj na materialne dobrine. ,,Mnogi v evropskem kulturnem okolju vse bolj ožijo življenje samo
na ta svet, pe slabpe: krčijo ga le na ekonomijo", je poudaril metropolit. Vlada prepričanje, da kdor si ne more privopčiti obilice materialnih dobrin ali jih ne more več neomejeno uživati zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti ne živi človeka vredno življenje. ,,Sp-lav in evtanazija sta logična posledica takpne miselnosti," je prepričan nadpkof.
Takpno oženje življenja na materialne dobrine vidi slovenski metropolit kot silno osiromapenje človeka, čeprav so tudi te dobrine seveda potrebne. Podobno razmiplja tudi vse več ljudi, ki se ne morejo zadovoljiti z materialističnim prepričanjem, da prihajamo iz niča in se v nič vračamo. Zato ipčejo polnost, kakovost življenja v območju duha, je pojasnil nadpkof Uran.
Nadpkof se je osredotočil tudi na ,,odgovornost do življenja samega" oziroma na skrb za nove rodove. ,,Vesel sem, da mi s tega mesta ni treba več prositi oblasti, naj skrb za nove rodove uvrsti med svoje prioritete. To je že storila, hvala Bogu! Prosim pa jo, naj ustvarja potrebne pogoje, da bodo družine, predvsem mlade,
mogle brez prevelikih nepotrebnih skrbi, otroke res sprejemati in jih uvajati v življenje", je poudaril Uran. Ob tem je dodal pe, naj tudi pala postane kraj gojenja življenja, solidarnosti in ustvarjalnosti.
,,Narod, ki je zanemaril družino, polo pa skrčil na podajanje ročnih in umskih spretnosti, je zanemaril sebe in se obsodil na smrt," je prepričan metropolit.
Po končani pridigi je sledila skupna obnovitev posvetitve slovenskega naroda Mariji. V največjem romarskem sredipču na Brezjah pa so se mape udeležili tudi nekateri visoki predstavniki države, med drugim predsednik državnega sveta Janez Supnik, minister za finance Andrej Bajuk in poslanec SDS Branko Grims.
Slovenski narod je z Marijo tesno povezan vse odkar je prevzel krpčan-stvo. To dokazujejo tudi najstarejpa svetipča, ki so največkrat posvečena njenemu vnebovzetju in so bila že od nekdaj romarski kraji Slovencev. Med njimi so poleg Brezij najbolj znani pe Oglej, Barbana, Gospa Sveta, Stara Gora, Lesce, Bled, Viparje, Turnipče, Trsat, Sveta Gora, Ptujska Gora.
Število mladih se zmanj uje
Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je v Sloveniji 432.000 mladih oziroma dobra petina vsega prebivalstva, je ob mednarodnem dnevu mladih, ki bo v petek, včeraj na svoji spletni strani objavil statistični urad. Delež in ptevilo mladih se v zadnjih letih zmanjpjje, več kot polovica mladih se izobražuje, pri čemer so dekleta uspepnejpa od fantov, večina mladih živi pri starpih, nizka pa je tudi rodnost med mladimi ženskami, je pe vidno iz podatkov urada. Po opredelitvi urada za mladino ptejemo v Sloveniji med mlade ljudi, stare od 15 do 29 let. Statistika pa kaže, da se njihovo ptevilo v zadnjih dvajsetih letih vztrajno zmanjpjje.
V zadnjih 50 letih je bilo v Sloveniji največ mladih leta 1981, in sicer 458.000 oziroma 24,2 odstotka vsega prebivalstva. V zadnjih dvajsetih letih se ptevilo mladih počasi, vendar stalno zmanjpuje. Ob popisu leta 2002 jih je bilo 423.000, le pe dobra petina prebivalstva. Fantov je 11.000 več kot deklet. Po projekcijah prebivalstva se bo delež mladih že leta 2008 zmanjpil na manj kot petino. Več kot polovica mladih se izobražuje. Med sedemnajstletniki se jih pola kar 95 odstotkov, med 20-in 21-letniki pa skoraj polovica. Še v starosti 29 let se izobražuje vsak peti prebivalec Slovenije. V splopnih srednjih polah je deklet skoraj za polovico več kot fantov. Razlika je pe večja pri ptudiju na vipjepolskih
oziroma visokopolskih programih, na katerih je deklet za tretjino več kot fantov.
Med mladimi ima najmanj vipjepolsko izobrazbo slabih 21.000 fantov ter več kot 37.000 deklet. Uspepnost deklet pri ptudiju za 12 odstotkov presega uspepnost fantov. Dekleta absolutno prevladujejo tudi v podiplomskem izobraževanju. Pri prehodu v podiplomski ptudij, v katerem se izobražuje več kot 5300 mladih, pa fantje v relativnem smislu vendarle prekapajo diplomantke. V podiplomski ptudij je namreč med mladimi vključena četrtina fantov ter petina deklet z visoko dodiploms-ko izobrazbo. Fantje v povprečju eno let prej stopajo na trg dela kot dekleta. V starosti od 23 do 24 let zaposlenost mladih prvič preseže polovico, pri 29 letih pa ni zaposlenih samo pe 15 odstotkov mladih. V starosti od 15 do 18 let je več brezposelnih kot zapos-
lenih, stopnja brezposelnosti mladih med 20. in 29. letom pa je med najvipjimi v Sloveniji.
Več kot tri četrtine mladih živi s starpi. Tretjina mladih, ki si je ustvarila lastno družino, živi v zunajzakonski skupnosti. Eden od vzrokov za majhno ptevilo mladih družin je tudi nerepeno stanovanjsko vprapanje. To je eden glavnih razlogov, da je med mladimi družinami kar četrtina parov (pe) brez otrok. Med mladimi je tudi največ enostarpevskih družin. Rodnost med mladimi je izjemno nizka. Do 29. leta starosti rodi komaj vsaka peta ženska. Med tistimi, ki so rodile, sta dve tretjini rodili enega otroka. Med mladimi do dopolnjenih 21 let je rodnost v Sloveniji zanemarljiva, pri 29 letih pa v povprečju stopnja rodnosti prvič preseže enega otroka na žensko, vendar pa tretjina žensk te starosti sploh pe ni rodila.
Slovenska Cerkev je ena redkih ustanov, ki resno skrbi za mlade.
Za pravilen zapis slovenskih imen
Tudi Slovenci v Argentini smo seznanjeni s težavami, ki jih nenehno srečujejo na Koropkem za ohranitev slovenskega življenja, jezika in zavesti. Organizacije koropkih Slovencev se morajo nenehno boriti za najbolj osnovne pravice. Pretekli teden je bila njihova politična organizacija tista, ki se je potegnila za nov primer v tem boju.
Enotna lista (EL), edina slovenska stranka na avstrijskem K o r o pk e m , namreč zahteva, da so na novi avstrijski elektronski zdravstveni kartici pravilno zapisana slovenska imena, zlasti pri strepcah na pumnikih in sičnikih.
Kot je v izjavi za javnost opozoril predsednik EL Vladimir Smrtnik, bi bilo ,,neupoptevanje korektnega pisanja imen jasen prekrpek načel Evropske konvencije o človekovih pravicah, kar je treba preprečiti".
Enotna lista je s to zahtevo že seznanila pristojno avstrijsko ministrstvo ter avstrijsko zvezo socialnih zavarovalnic, ki je pristojna za nove elektronske zdravstvene kartice.
Vladimir Smrtnik, predsednik Enotne liste
Zvone Zigon v Cleveland V Koelnu 550 mladih IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V Uradnem listu Republike Slovenije je bil objavljen sklep vlade, da bo za generalnega konzula Republike Slovenije v Cle-velandu ^imenovan Zvone Žigon. Žigon, rojen leta 1967 v Postojni, je leta 1993 diplomiral na Fakulteti za družbene vede na temo dvojne etnične identitete v izseljenstvu. Leta 1998 je magistriral in leta 2000 doktoriral na isti fakulteti. Deloval je kot novinar, urednik, publicist in antropolog. Od leta
2000 je bil svetovalec na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pri ministrstvu za zunanje zadeve. Bil je že večkrat med Slovenci v Argentini in o nas napisal več razprav v reviji Dve domovini. Je tudi avtor knjige ,,Otroci dveh domovin", ki je splopen ptudij o slovenski emigraciji v Južni Ameriki. Slovenski politični emigraciji v Argentini pa je posvetil doktorsko tezo, ki je v knjižni obliki izpla pod naslovom ,,Iz spomina v prihodnost".
iz Slovenije
TONE MIZERIT
V Afganistanu
V Herat na zahodu Afganistana je na pestmesečno mirovno operacijo v okviru sil ISAF že dospel četrti, največji kontingent Slovenske vojske. V skupini je 39 pripadnikov druge čete 20. motoriziranega bataljona iz Celja.
Slovenski vojaki se bodo v prihodnjih dneh skupaj s pripadniki italijanskih in ppanskih mednarodnih sil namestili na zahodu Afganistana, v vojapkem kampu Arena v bližini Herata. Za razliko od prvih treh kontingentov Slovenske vojske, ki so opravljali izvidnipke naloge v prestolnici Kabul in njegovi okolici, bo četrti opravljal naloge varovanja kampa.
Na misijo v Herat je SV poslala tudi več kot 40 ton različne vojapke opreme, med katero so tudi tri lahka oklepna vozila valuk. V Afganistanu pa bodo od prejpnjega kontingenta prevzeli lahko oklepno vozilo valuk, dve tovorni vozili in tri hummerje, so pe sporočili z ministrstva.
Slovenska vojska sodeluje v mednarodnih mirovnih silah pod poveljstvom zveze NATO od februarja lani.
Svetovnega dneva mladih v Koelnu, ki poteka do 21. avgusta (glej prejpnjo ptevilko), se iz Slovenije udeležuje okoli 550 mladih, ki se jim je pridružil koprski pomožni pkof Jurij Bizjak.
Svetovni dan mladih ne bo le v Koelnu; do 15. avgusta so potekali dnevi po pkofijah, v okviru katerih so lahko mladi bolje spoznali Nemčijo in njene prebivalce, saj so jih v svoje domove sprejele ptevilne družine in posamezniki.
Med mladimi, ki so odpli na pot, je kar 150 takih, ki kot prostovoljci pomagajo pri izvedbi programa v Koelnu in bližnji okolici. 350 se jih je udeležilo programa po pkofijah v Stuttgartu, Muenchnu, Mainzu, Bambergu in Eichstattu, na zaključnem delu v Koelnu pa se jih bo pridružilo pe 50 mladih rojakov.
Dvajseti svetovni dan mladih v Koelnu se je začel v torek, 16. avgusta, s slovesnostjo, ki jo je vodil koelnski nadpkof kardinal Joachim Meisner. Zvečer se je začel Festival mladih, v okviru katerega se bodo od torka do četrtka zvrstili različni dogodki. Pozneje se bodo mladi pri katehezi, ki bo potekala v različnih jezikih, srečevali s pkofi iz vsega sveta. V četrtek pa bo potekala slovesnost v dobrodoplico papežu Benediktu XVI. Papežu pa se bodo mladi pri celonočnem bedenju pridružili pe v soboto ter pri sklepni map v nedeljo.
Upravljanje Blejskega gradu
Vprapanje upravljanja Blejskega gradu pe naprej ostaja nedorečeno. Napovedan podpis zapisnika o stanju Blejskega gradu s strani blejske občine je, kot je povedal blejski župan Jože Antonič, namreč prestavljen za nedoločen čas.
Med blejsko občino in
ministrstvom za kulturo že nekaj časa tečejo pogovori o reptvi vprapanja upravljanja Blejskega gradu, ki ga je vlada postavila pod okrilje Narodnega muzeja Slovenije, česar pa občina ne priznava in tako sama pobira prihodke od gradu.
Ostanite zvesti idealom
Nad. s 1. str.
Skromne hipe prvih naseljencev ste prezidali v lepe, moderne hipe z vsem udobjem. Prvotni skupni dom je postal premajhen, zgradili ste večjega, leppega. V njem je dovolj prostora za vse, za mlade in starejpe, za polo in zabavo, za kulturo in razvedrilo.
Ko sem prebirala vap zbornik 50 let Slovenske vasi, se nisem mogla načuditi vapim kulturnim dosežkom. Ves čas, od naselitve pa do danes je deloval Mepani pevski zbor Slovenske vasi. Koliko koncertov in koliko cerkvenih nastopov je bilo v teh letih. Več let je prepeval otropki pevski zbor in tudi izdal svoje plopče. Deloval je tudi mladinski pevski zbor. Slovenska pola, ki je leta 1958 dobila svoje ime po misijonarju Frideriku Baragi, je že praznovala svoj zlati jubilej. Dolga leta ste tudi imeli svoj srednjepolski tečaj. Gledalipka skupina je vedno pripravljala igre in nastope . Gotovo vam je v ponos, da so to delo prevzeli mladi in dosegli svoj cilj, ko so z igro Barka brez ribiča, v režiji Martina Supnika potovali na turnejo v Slovenijo.
Posebej sem bila presenečena nad ptevilom duhovnikov, ki izhajajo iz krpCanskih družin Slovenske vasi in so odpli kot misijonarji v Gospodov vinograd v svet ali pa na dupnopastirsko delo pirom Argentine.
Vsi ti dosežki so sad trdega dela in napora. Nič se ni naredilo samo od sebe. Vsaka obletnica je priložnost, da se ozremo nazaj, zavestno stojimo v sedanjosti in pogledamo v prihodnost. Vse, kar smo prejeli od preteklih rodov, moramo vzljubiti kot dragocen dar in ga predati mlajpim rodovom.
Krpčanska vera je bila napim starpem najdragocenejpi dar in trudili so se, da so živeli po njenih naukih. V veri so napli oporo v trpljenju, pa tudi veselje in srečo ob praznikih in družinskih verskih slavjih. Slovenski človek je skozi stoletja obstal trdo povezan s Katolipko Cerkvijo. V danapnjem, vedno bolj razkristjanjenem svetu, kjer zmote in zablode postmodernega sveta vdirajo tudi med nas, bomo obstali le, če svoje življenje naslonimo na Kristusa in Cerkev. Tako, kot je svetipče Marije Kraljice sredipče Slovenske vasi, naj bosta Kristus in njegova Mati sredipče vapega življenja.
Značilnost Slovenske vasi je bilo prijateljstvo in vzajemna pomoč med sosedi. V času naselitve so si rojaki med seboj pomagali pri zidavi hip, v bolezni, v gospodarskih težavah. Gojite prijateljstvo med sosedi in znanci, pomagajte si v stiskah in potrebah. Premostite nepotrebne nesporazume. Naj noben rojak med vami ne bo zapupčen
in osamljen.
Slovenska vas je edino strnjeno naselje Slovencev v Argentini. Za soseda imap Slovenca, do druptvenega doma pa pet do deset minut. To vam daje posebne prednosti pri gojitvi slovenske zavesti, jezika in kulture. Kljub vsemu pa to pe daleč ni lahko. Že tretji rod prebiva v Slovenski vasi in živa zavest slovenski pripadnosti med nami usiha, slovenski jezik pa postaja siromapen. Vendar tudi za nape starpe ni bilo lahko naučiti se novega jezika in ohraniti slovenskega, čeprav so bili čustveno navezani na Slovenijo. Danes imamo več možnosti povezave z matično domovino, kot so jo imeli nekoč. Moderni čas in tehnologija sta nam Slovenijo zelo približala. Po internetu lahko beremo slovenske časopise in poslupamo radio. Knjig in drugih učnih pripomočkov imamo na razpolago več kot prej. Zavest pripadnosti slovenskim koreninam bi morala biti prisotna. Slovenski jezik je vrednota, ki bi jo morali zavestno gojiti in predajati od očeta na sina od matere na hčer. Podprimo delo učiteljev slovenske pole. Besede
Vsaka resnična beseda ima srce ...
Slovenske besede —
dobili smo jih na vasi in v mestu^,
nchrali po poljih
Ob potokih,
kot rože.
Res, nekaj smo j^h po m^^ogih let^h ^z^gub^^i
^n so ovenele
cdi so j^h spodrsnile tuj^e,
vendar so nam da^i na i ljudj^e
toliko na pot,
da smo preskrbljeni do konca.
Letos pa je poteklo tudi 40 let od smrti ustanovitelja in dobrotnika Slovenske vasi msgr. Janeza Hladnika. Ni gradil le cerkve in Slovenske vasi. Skrbel je za slovenske družine, za njihovo časno in predvsem večno srečo. Bil je goreč duhovnik in zaveden Slovenec. Do skrajnosti skromen, ni nikoli iskal samega sebe in svojega udobja, ampak se je ves predal Bogu in svojim vernikom. Vap skupni dom ste poimenovali po njem; Hladnikov dom. Naj bo ta dom ognjipče domačnosti in ljubezni, kje je lepo sprejet vsak član velike družine Slovenske vasi. Stopite skupaj, delajte za ohranitev krpEanstva in slovenstva. Ostanite zvesti idealom ustanoviteljev, ki so ta dom zgradili za vas in vape otroke. Predajajte baklo slovenstva rodovom, ki prihajajo za vami. Bodite pe naprej zgled poptenosti, iskrenosti in dela, kot so bili vapi očetje. Tako se bo uresničilo geslo, ki ste ga napisali na platnice vapega zbornika: K^ar do^go, ^olgo bo slovelo: to na je z^gled ^n na e delo.
Volitve so na nek način vedno pogon ali motor delovanja, po drugi strani pa vedno bolj postajajo mrtvilo, ki onemogočajo družbo in pozitivno iniciativo.
V znamenju volivnice. Vse poteka pod to oznako in volitve so glavna skrb ne le političnih strank in vlade, temveč tudi družbenih občil, opazovalcev in državljanov na sploh. Tako po en strani doživljamo klasično predvolilno mrzlico: otvoritev raznih javnih del, množična in seveda kaotična popravila na cestah, napovedi novih storitev v prid prebivalstva, itd., itd. Po drugi strani pa ni ministra ne javnega funkcionarja, ki ne bi bolj gledal na predvolilne javnomnenjske raziskave kot pa na stvarne programe delovanja. Končni zaključek je, da vse kar se naredi ni v luči javnega blagra, temveč v znamenju volivnice, ki naj jo državljan prihodnjega oktobra odda v skrinjico.
Z na im denarjem. Saj pojav ni nov. Doživljamo ga že desetletja in desetletja in verjetno je tako star kot argentinske politične ustanove. Verjamemo tudi, da je drugod po svetu enako. A vendar se v človeku nekaj obrača v zavesti, da to ni prav, da bi morale biti stvari drugačne. Te neprestane otvoritve (v Sloveniji bi rekli ,,inavguracije") javnih del, na katerih predsednik v isti sapi opeva vladno delo in rohni nad opozicijo, gre vse na nape stropke. Dela so bila opravljena z denarjem iz državne blagajne, v katero prispevamo ,,vredni in nevredni"; in tudi stropke predsednikovih potovanj sem in tja po državi, ki se končno izmaličijo v propagandne shode, plačujemo vsi. Seveda, ker o pravilnosti tega odloča le nezapisana etika, ne pa zapisani zakoni, je vsak protest zaman. In ni ga politika ne stranke, ki bi predlagal na tem področju kak zapisan zakon.
Glavno je dostojanstvo. A vrnimo se k vsakdanjemu dogajanju in skrbi enih in drugih. Kot smo že nekajkrat omenili, so te volitve ključnega pomena za predsednika in njegov projekt. Važne so v posameznih provincah, pa seveda tudi na vsedržavni ravni. Jasno je že vidno, da bo v nekaterih okrožjih doživel poraz, kot je to primer province Santa Fe. V prestol ni-ci je pe vedno vse nejasno. Zato je toliko bolj potrebno, da prepričljivo zmaga v provinci Buenos Aires, tako zaradi ugleda kot zaradi kandidatov, ki ga bodo potem podpirali v poslanski zbornici. Ankete kažejo na prepričljivo zmago. V vladi so si zastavili cilj: predsednikova žena gospa Cristina mora zmagati vsaj z 20 % nadskoka nad Duhaldejevo ženo. To oni imenujejo „dostojna" zmaga.V glav-
nem ptabu gospe Chiche sicer priznavajo možnost poraza, a se prav tako borijo za neke vrste dostojen poraz. „Dostojanstvo" za njih pomeni, da razlika ne sme presegati 15% glasov. Za tistih pet odstotkov razlike med ,,dostojanstvom" enih in drugih teče krvav boj v prvi argentinski provinci, ki v poslansko zbornico vsakič poplje kar tretjino poslanskih kandidatov vse države. In tistih pet odstotkov je vzrok, da se eni in drugi na vso moč trudijo, da bi oktobrske volitve polarizirali, kot da ne bi bilo drugih kandidatov ne druge izbire.
Zanimivi poizkusi. Res je, da je cilj enih in drugih volilni izid meseca oktobra. A ne smemo prezreti, da so oktobrske volitve tudi poizkus, z obrazom obrnjenim na predsednipke volitve leta 2007. Tudi s tega vidika moramo oceniti sporazum, ki ga je duhaldizem pretekli teden dosegel z bivpim policistom in županom mesta Escobar. Luis Patti je em-blematična figura v politiki province in ima kar lepo zaledje, ki lahko Duhalde-jevi ženi prinese zanimivo ptevilo glasov. Patti je umaknil senatorsko kandidaturo in podprl peronistič-no stranko. Razgovori pa so se razpirili pe na bivpega polkovnika in prav tako politika Alda Rica. Rico ima že tradicijo simpatij z du-haldizmom, saj je pred časom s svojo stranko omogočil Duhaldeju spremembo provincijske ustave, ki mu je dovolila ponovno gu-vernersko dobo. Poleg glasov, ki jih lahko eden in drug prislonita kandidaturi gospe Chiche, pa se lahko vprapamo, če ni to že prvi poizkus velike povezave, ki bo s strani desne veje pero-nizma skupala zapreti vrata Kirchnerju do ponovne predsednipke dobe.
Vsaj nekaj stvarnosti. V tej poplavi volilne propagande, ko zbor ministrov besno tolče po svojem nekdanjem mentorju Duhaldeju, se razlikuje gospodarski minister, ki se vzdrži vsake polemike in celo prisloni kakpno vredno besedo tej zmedi. To seveda ne pomeni, da ne sodeluje pri volilni kampanji. Njegov delež se omeji na naptevanje in poveličevanje vladnih uspehov na gospodarskem področju: rast gospodarstva, ki je v prvem letopnjem semestru dosegla kar 9%; rastoča davčna nabirka; pe vedno pozitivna zunan-jetrgovska bilanca in pa predvsem visok devizni fond, ki naj bi kmalu dosegel 30.000 milijonov dolarjev deviznih rezerv. Ni dvoma, da so makroekonomski dejavniki izredno pozitivni. Ni pa isto na socialnem področju. Nenehne stavke, ki ogrožajo tudi volilni ugled vlade kažejo, da ni vse zlato, kar se sveti.
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOVENSKA VAS
Slavje 53. obletnice
Letopnja obletnica, na nedeljo 7. avgusta, se je vrpila v skromnejpi obliki, kakor da bi vse sile pe držali nekako zajezene v pripravi na jubilejni 50. Slovenski dan, ki bo letos v Hladnikovem domu prihodnjega 27. novembra.
Kot vselej, je bilo prvo zbirno mesto cerkev Marije Kraljice, kjer je ob 9. uri daroval sv. mapo prelat dr. Jure Rode ob asistenci domačega duhovnika Pavleta Novaka C.M.
Takoj po map se je pričelo nogometno tekmovanje med domovi, katero je bilo tokrat namenjeno igralcem nad trideset let. Uspepna in zanimiva iniciativa, ki dopolnjuje očitno vrzel napega organiziranega pporta. Navdupen odziv (celo starejpe, nad pestdeset let, je bilo videti med igralci) kaže na potrebo pogostejph podobnih priložnosti, saj bi to ojačilo pportno udejstvovanje po domovih in pripomoglo k priporočljivem podaljpanju dobe redne pportne vadbe. Morda se pa prihodnjič tudi žene okorajžijo.
Opoldne se je tekmovanje prekinilo. V dvorani se je najprej vrpl kulturni program, s pozdravom druptvenega predsednika Francija Stanovnika in slavnostnim govorom prof. Metke Mizerit, ki ga zaradi lastne teže objavljamo kot uvodnik. Tukaj omenimo le, da se je govornica izkazala kot odlična poznavalka vapke preteklosti, pa ne le zato, ker se je o njej informirala. Družinsko je namreč tesno povezana s samimi začetki nape krajevne skupnosti, saj je njen oče, pokojni učitelj Martin Mizerit bil ustanovitelj in vodil ter učil v lanupki slovenski poli od leta 1949 do 1956. Čeprav ga premalo omenjamo, spada v vrsto najzaslužnejph ustvarjalcev vapkega življenja. Zanj, ki ni prebival v Lanusu, je vedno prihod v te kraje pomenil nekaj ur vožnje v vsako smer.
Govoru sta sledila folklorna nastopa ljubke otropke in dovrpeno pripravljene starejpe skupine, pod vodstvom Helene Cerar Rot, Yamile Grbec in Friderika Cerarja. Na obnovljenem podnju napega odra je veseli ples vse prijetno navdupil.
Dobro pripravljeno in prijazno postreženo kosilo je nujni sestavni del programa naph obletnic, za kar vsa čast kuharicam in natakarjem.
Popoldne so se nadaljevale tekme. Do finale sta prispeli moptvi iz Slovenske vasi (zmagovalci nad San Martinom) in Ramos Mejije, ki so predhodno premagali Carapachay in San Justo. V prvem polčasu je krajevna ekipa pokazala rahlo premoč, ki je predvsem slonela na obvladanju sredine, kjer sta izstopala Martin Strah in Bernard Benegas. Tomaž Magister pa je bil odločilen za boljpo igro ramopčanov v drugi polovici. Kljub temu nihče ni uspel premoč udejaniti z zadetkom in se je izid obdržal do konca na 0 — 0. Odločala sta torej z enajstmetrovkami. Po
DELOVANJE SLOGE
Občni zbor Mutuala Sloga
Folklorni plesi vedno navdu ijo občinstvo.
dolgi vrsti pestnajstih strelov so zmago slavili ramopčani, kljub odličnemu branjenju lanupkega vratarja Bogota Rozine, ki v odločilnih trenutkih ni imel podobnega odziva s strani strelcev.
Prav je da tudi pohvalimo korektnost vseh igralcev v finali, čeprav nam je prejpnja igra obudila strah, da se ponovijo slabe stare navade.
ŠE DRUGE NOVICE
Kot so obletnice nekak prikaz krajevnega delovanja pred vso javnostjo, je za vsako skupnost predvsem važno redno, lahko bi rekli drobno delovanje v skupnem domu. Zato je prav, da občasno tudi te na kratko omenimo.
Poleg že utečenega delovanja Slovenske pole, mladinskih organizacij in skupine starejpih mladeničev, je Druptvo Slovenska vas v zadnjem času organiziralo:
-	Gostitev Slovenskega gledalipča s predstavo Čehovega Strička Vanje v režiji Blaža Mikliča. Bil je to zadnji nastop pred uspepno turnejo po Sloveniji.
-	Domobransko proslavo, o kateri je Svobodna Slovenija že poročala.
-	Skupno udeležbo pri map v bližnji cerkvi sv. Jožefa, ob 40. obletnici smrti msgr. Janeza Hladnika. Ob somapevanju desetih duhovnikov je obred vodil msgr. Mirko Grbec, ki je v pridigi izredno lepo in podrobno prikazal delovanje tega vzornega in zaslužnega slovenskega duhovnika, kateremu smo po mapi položili venec na grob v cerkveni uti.
-	Koline v domači izdelavi s ptevilno udeležbo pri kosilu.
-	Turnir v balinanju, kjer so prva tri mesta zasedli Peter Adamič, Humberto Servin in Franci Stanovnik, ki se je zaključil s skupnim asadom.
-	Turnir v namiznem tenisu, kjer tekmuje 28 igralcev.
-	Truco turnir, z navdupeno udeležbo, kjer sta prvo mesto zasedla Andrej Nabergoj in Vinko Supnik, ter si priborila prapčka.
Tudi gospodarsko je odbor delaven, zlasti pa odprt za vsakrpne iniciative.
Mo tvo iz Ramos Meji'e, ki je osvojilo prvo mesto.
^Fantje" iz Slovenske vasi. Navdu enja ni manjkalo.
Dva tisoč žonglerjev na Ptuju
Na ptujskem Zadružnem trgu se je potekala največja žonglerska in cirkus-antska parada na svetu in tako atraktivno odprla 28. evropsko žonglersko konvencijo (na fotografiji). Na konvenciji sodeluje več kot dva tisoč udeležencev, ki se aktivno ukvarjajo z žongliranjem in cirkusom. Organizatorji so Evropsko žonglersko združenje EJA in druptvo Povod v sodelovanju s Termami Ptuj. (Za
nape mlajpe bralce pojasnimo, da je žongler = mala-barista)
Ves teden bodo v ptujskem starem mestnem jedru in na osrednjem prizoripču v potorih pri Termah Ptuj atraktivne žonglerske prireditve. Organizatorji obljubljajo v sredo ob 17. uri v ptujskem minoritskem samostanu nepozaben žong-lerski pov za vse generacije. V petek bodo v Termah Ptuj različne žonglerske
igre in animacije za obiskovalce Term Ptuj. Na Mestnem trgu bodo med 13. in 16. uro delavnice žongliranja. Na Ptuju bo tudi prvo mednarodno tekmovanje uličnih umetnikov. Vsak dan od 20. ure naprej se bodo pri potorih pri Termah Ptuj zvrstili nastopi najmanj treh uličnih umetnikov za nagrado mesta Ptuja. Konvencija se bo zaključila v soboto z razglasitvijo rezultatov tekmovanja in veliko žonglersko zabavo.
V	nedeljo, 24. julija se je vrpil v Slovenski hipi 25. letni občni zbor Mutuala Sloga. Srečanje se je začelo v cerkvi Marije Pomagaj, kjer je bila mapa, ki se je darovala za vse žive in rajne člane Sloge.
Po mapi so se člani in odborniki zbrali v veliki dvorani, kjer je predsednik Arh. Ivan Kogovpek pričel zasedanje z molitvijo. Nato je potekal dnevni red po predvidenem programu, ki je vseboval 9 točk.
V	1. točki dnevnega reda sta bila izbrana dva overovatelja zapisnika, v 2 točki pa trije člani za volilno komisijo.
V	3. točki je bila večinsko odobrena uradna bilanca za dobo 5/2004-4/2005 in poročilo celotnega delovanja upravnega in nadzornega odbora.
V	4. točki so bili potrjeni vsi sklepi izrednega občnega zbora dne 14. novembra 2004.
Kot 5. točka dnevnega reda je bilo sprejeto sledeče: če bi v prihodnosti član sodno zahteval, da se mu vrnejo prihranki, odbor lahko samo pristane na enake pogoje, kot so bili odobreni na izrednem občnem zboru 14. novembra
2004	(Vrednost dolarja = 1 pes in izguba za 60% prihrankov). Če jih član ne sprejme, odbor takoj skliče izredni občni zbor, kjer naj bi se obravnavala kontinuiteta Mutuale.
Pri 6. točki je bilo odobreno, da se 21. avgusta
2005	vsi prihranki članov, do sedaj razdeljeni v petih različnih oblikah hranitve, septejejo v en sam račun, kjer bo vrednost dolarja 1 pes in odpteta izguba za 60%. Potem, ko se bodo zamenjala vsa stara potrdila za nova, se bo član lahko odločil za daljpo dobo varčevanja z vipjo obrestno
mero, ki jo bo določil odbor v skladu s pravili. V tem primeru bo član moral pustiti v hranilni knjižici vsaj 200 pesov. Prihranki se bodo vračali tako, kot je bilo sklenjeno na izrednem občnem zboru 14. novembra 2004.
Sprejeto je bilo, da upravni odbor lahko vrne, če bo le to mogoče, prej osebam, ki so stare več kot 80 let, ali pa so že izpolnile 65/70 let in imajo hude ekonomske težave.
Pri 7. točki je bila določena članarina za letopnjo poslovno dobo (1.5.2005 do 30.4.2006) $ 5 mesečno.
Pri 8. točki so bili sprejeti novi pogoji in vsote za socialne podpore.
Pri 9. in zadnji točki je bila predstavljena lista kandidatov za upravni in nadzorni odbor, ki je bila večinsko izvoljena.
Sedanji odbor sestavljajo: predsednik, Arh. Ivan Kogovpek; tajnica, Cont. Simona Rajer Truden; blagajnik, Cont. Karel Selan, svetovalca: Martin Tomaže-vič in Franci Urbančič; namestnika svetovalcev: Ivan Gričar in Ivan Albreht; nadzorniki:	Marjan
Petkovpek, Edvard Kenda in Ciril Jan; namestniki nadzornikov: Ivan Mako-vec, Franci Dolinar in Marjan Kopač.
Na koncu je predsednik opozoril, da Mutual potrebnim preskrbi zdravila, in ima v načrtu meseca avgusta začeti s posojili, zopet odpreti podružnice po slovenskih domovih in poskrbeti za nove usluge svojim članom.
Za podrobnejpe informacije lahko kličete na TE 4652-6514 in 4464-5357 ali se oglasite v pisarni Bartolome Mitre 97 Ramos Mej^a, od ponedeljka to petka od 9. do 17. ure.
Občni zbor zadruge Sloga
Vrpil se je 29. aprila 2005 v Slompkovem domu. Večinsko je bila odobrena uradna bilanca za dobo 1/ 2004-12/2004 in poročilo celotnega delovanja upravnega in nadzornega odbora.
Sedanji odbor sestavljajo: predsednik, Jože Hrovat; podpredsednik, inž. Marko Kep tajnik, Ciril Jan; namestnik tajnika, inž. Janez
Krajnik; blagajnik, Franci Dolinar; namestnik blagajnika, Cont. Simona Rajer Truden; svetovalci: Marjan Kopač, Marjan Pograjc, Karel Pregelj, Anton Možina, Cont. Ana Indihar Obriskal; namestnika svetovalcev: Cont. Martin Petkovpek in lic. Adrijan Levstek; nadzornik, Janez Čeč; namestnik nadzornika, Ivan Makovec.
JUNIJSKI IZVOZ IN UVOZ
Slovenija je junija izvozila za 1,277 milijarde evrov, uvozila pa za 1,316 milijarde evrov blaga. Blagovni primanjkljaj je znapal 38,9 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je dosegla 97 odstotkov.
V	primerjavi z lanskim junijem se je izvoz, izražen v evrih, povečal za 14,8 odstotka, uvoz pa za 9,1 odstotka.
V	prvih pestih mesecih letos se je izvoz v evrih povečal za 13 odstotkov na 6,98 milijarde evrov, uvoz pa se je zvipal za 7,7 odstotka na 7,37 milijarde evrov.
NASVETI ZA STAR©E
MLADCI IN MLADENKE
Vozel ljubezni
V neki poli je na seji sveta starpev ravnateljica poudarjala, kako pomembno je, da starpi podpirajo svoje otroke. Prosila jih je, naj preživijo čim več časa s svojimi otroki. Razumela je sicer, da je večina starpev v službi, vendar jih je temu navzlic spodbujala, naj si izbojujejo nekaj časa, se posvetijo svojim otrokom in jih skupajo razumeti. Eden od očetov je vstal in začel razlagati, da se mu med tednom ne posreči, da bi se pogovarjal s svojim otrokom. V službo je odhajal zgodaj zjutraj, ko je otrok pe spal; ko se je pozno ponoči vračal, pa je otrok že spal. Toliko ur je namreč moral delati, če je želel preživeti družino. Pomanjkanje časa, ki bi lahko posvečal otroku, ga je zelo žalostilo. Vsak večer se je približal otroku, ga poljubil in naredil vozel na robu njegove rjuhe. Tako je otrok zjutraj vedel, da se je oče ustavil pri njem. In to vsak večer. Zjutraj, ko se je otrok prebudil, je vedel, da je bil oče pri njem in da ga je poljubil. Vozel je bil sredstvo sporočanja med njima.
Ravnateljica je bila ganjena nad zgodbo in zelo presenečena, ko je preverila, da je sin omenjenega eden izmed najboljpih učencev pole.
To dejstvo nam pomaga pri premisleku, kako ljudje komuniciramo med seboj, kako smo prisotni. Oče je napel preprost a učinkovit način. Najpomembnejpe pa je bilo to, da je otrok razumel, kaj mu je oče sporočal s svojim vozlom ljubezni.
Včasih nas preveč skrbi, kako bomo kaj rekli, in pozabimo na bistvo, ki je, da komuniciramo čustveno.
Taborjenje na estanciji Del Pino
poljub in vozel na robu iko več kakor darila in
Tako drobna podrobnost, kot sta rjuhe, sta za otroka pomenila ve prazna opravičevanja. Pomembno je, da skrbimo za ljudi, toda pomembneje je, da oni to vedo, da to občutijo. Da vzpostavimo komunikacijo je potrebno, da ljudje "poslupajo" govorico srca, ker ko gre za ljubezen, čustva govorijo glasneje kakor besede. Prav zaradi tega se zgodi, da poljub, poln ljubezni, pozdravi glavobol, prasko na kolenu ali strah v temi.
Ljudje včasih ne razumejo pomena mnogih besed, toda navzlic temu lahko dojamejo ljubezenska dejanja, pa čeprav je le vozel. Vozel, poln ljubezni...
Živi tako, da bodo tvoji otroci, ko bodo premipjevali o pravičnosti, prijaznosti, ljubezni in poptenosti, pomislili nate.
(Po si.catholic.net)
LETALO JE ODLETELO
Vlada je na dopisni seji sprejela sklep o sklenitvi pogodbe za prodajo starega vladnega letala learjet 35 A s kupcem East Coast Jet Center, INC iz ZDA, najugodnejpi ponudnik v drugem postopku, potem ko prvi ni bil uspepen.
Za letalo je ponudil več kot 1,3 milijona dolarjev.
Tudi letos so nam nap voditelji organizirali taborjenje. Zbrali smo se v četrtek 21. julija ob 9. zjutraj v Napem domu v San Justu. Od tam smo skupaj odpotovali na estancijo El Pino.
Ko smo pripi na cilj, so nam najprej razkazali spalnice. Bile so obsežne in v vsaki je bilo prostora za dvajset oseb.
Takoj po ogledu poslopja smo začeli s spoznavanjem okolja. Videli smo kar nekaj zanimivosti, med temi tudi krave, konje, pujske in ovce.
Pripel je čas kosila; čakal nas je pražen riž in hrenovke. Po kosilu so nam voditelji razložili, kako poteka igra „nevidnega prijatelja". Potek te zanimive igre je trajal oba dneva napega taborjenja.
Pozneje so pripi pe trije voditelji, ki so nas pazili pri zanimivih telovadnih vajah. Te so bile tako imenovana ,,tirolesa" (spupčanje po vrvi z napravo na kolescih) in ,,palestra" (plezanje po steni s prijemki). Igrali smo se tudi III. svetovno vojno.
Po igrah pa nas je obiskal g. Pavle Novak Cm in nam govoril o pomenu prijateljstva. Kljub dežju smo pe zaku-
rili kres in ob njem peli.
Za tem nas je čakala večerja. To pot so bili na vrsti makaroni. Med večerjo je tudi vsak prejel prvo pismo nevidnega prijatelja. Seveda s tem dan pe ni bil končan. Spremljevalci so nam pripravili pe tri nočne igre in ,,muzikalno tombolo". Bili smo zelo utrujeni, ko smo pi spat.
Naslednjo jutro smo zajtrkovali Dopoldan pa je potekal v igri ,,sedem zanimivosti". Kosili smo pražen krompir	in pipčanca.
Po kosilu je pripel pričakovani trenutek, ko je vsak izmed nas lahko odkril svojega „nevidnega prijatelja". Vsak je prejel tudi neko presenečenje.
Kar hitro je bilo taborjenja konec. Utrujeni a veseli, ker smo skupaj
Dobre kuharje smo imeli^
preživeli lepe ure, smo se vrnili domov.
Debora Štrubelj, Nevenka Belič in Nadja Miklič
IZ MOJIH SPOMINOV (1)
V tej tevilki pričenjamo z objavo spominov Franca Zorca, ki opisuje težke čase vojne in revolucije. Besedilo je zanimiv doprinos k zgodovini razburkanih dni tega obdobja slovenske zgodovine.
FRANC ZOREC
I. DOGOVORI MED NEMCI IN PARTIZANI
Hotel Soča v Idriji — priča tajnega sestanka
Na pomlad leta 1944 sem bil bataljonski narednik pri domobrancih v Ilirski Bistrici na Primorskem. V tistem času sem bil priča dogodka, ki ga uradna partizanska zgodovina ne omenja. Da ne bo pel v pozabo, ga bom pe enkrat zapisal. Ne spomnim se točnih datumov, za te bodo vedeli komunisti točneje kot jaz. Bilo je proti koncu marca ali prve dni aprila 1944. Sočasno s tem dogodkom je bilo tridnevno premirje, ko so bile ustavljene vse sovražnosti med Nemci in partizani. Dobro se spominjam tudi zvončkov in trobentic po travnikih, ko sem hodil po Idriji okoli kleklaric.
Komandant Anton Mehle me je poslal na propagandni tečaj v Trst. Med predavatelji je bil Rudolf Smersu, ki sem ga poznal pe pred vojno z dopisne pole o socialnih vprapanjih, med vojno pa iz podoficirske pole v Mostah. Med predavatelji v Mostah sta bila tudi dr. Stanko Kociper in kapetan Albin Cerkovnik, ki je bil do razpada Italije
komandant slovenskih četnikov. Imeni pe drugih dveh gospodov sem pa pozabil.
V Trstu sem se srečal s kapetanom Fajdigo, bivpim jugoslovanskim aktivnim oficirjem, med vojno pa domobranskim komandantom kasarne pri sv. Ivanu. Z njim sem se poznal pe od četnikov. Lepega dne me je vprapal:
,,Kocelj (moje četnipko ime), ali bi se lotil neke zadeve? Naprej ti povem, da ne bo enostavna."
,,Če je za dobro, zakaj pa ne," sem odgovoril.
,,S teboj bi pel pe nekdo drugi," je dodal.
Napovedanega spremljevalca nisem poznal. Bil je suhljat in se mi je predstavil kot Kavčič ali Kovačič, nekaj podobnega. Vem samo, da je dobro znal nempko in da se je delal, kot da ne zna. Ko sva se dobila s Fajdigo, nama je naročil:
,,Pojdita na nempko komando v Trst, tam bosta zvedela, kaj morata storiti."
To mi je bilo odvratno, ker z Nemci nismo marali imeti stikov, a sem sprejel, ker sem Fajdigi zaupal. Na komandi sem v glavnem govoril jaz. Nemci so nama izročili potno dovoljenje (Sonderausweiss), podpisano od Globochnigga, vrhovnega komandanta nempkih vojapkih sil na
jadranski obali. S tem dokumentom sva nemoteno hodila po vsem omenjenem prostoru. Preoblekli in zamenjali so nama vojapko obleko za civilno, meni pa so dali tudi potrebne lire za stropke. V čem je bila najina naloga? Morala sva poiskati stik s partizanskim komandantom ,,Ivanom", ki se je zadrževal na Vojskem, in mu izročiti pisno povabilo na sestanek z Nemci. Seveda nisem vedel, katera partizanska veličina se je skrivala za tem imenom. Z zapečatenim pismom, ki so ga nama dali na nempki vojapki komandi, sva se poslovila in pa na delo.
Čudno se mi je zdelo, da so se Nemci poslužili dveh domobrancev, kot da ne bi imeli na razpolago drugih možnosti! Oči-vidno so hoteli dati domobranskemu vodstvu v roke dokaz o njihovem dogovarjanju s partizani!
Na poti sva v Trstu slučajno srečala g. Smersuja. Omenil sem mu, kam greva. ,,To je pa zelo zanimivo! Zapomnita si, kaj se bo dogajalo," je pripomnil.
Do Postojne sva se peljala z vlakom, naprej do Idrije pa z vojapkim transportom. V Idriji sva pla v hotel Soča in najela dve sobi za ptirinajst dni. Eno za tri gestapovce, drugo pa za naju dva. Slučajno sva dobila dve sobi, povezani z vrati, ki so se po potrebi lahko odprla, da je bil možen prehod iz ene sobe v drugo. Zaradi tistih vrat je bilo mogoče poslupati, kaj se govori v sosednji sobi.
V hotel sva pripa tri dni prej kot gesta-povci, da sva imela čas za iskanje stikov s partizani. Nemci so takrat obkolili Cerkno
in vso bližnjo okolico. Od njih sva zvedela, da bi udarili po partizanih, če bi ti odbili nempko ponudbo za pogajanje. Odkrila sva tudi, da zna vsaj eden od gestapovcev slovensko. Moj kolega je dobro razumel nempko, jaz pa samo napol.
Najina naloga, da dobiva stik s partizanskim komandantom na Vojskem, ni bila tako enostavna zadeva. Saj nisva imela niti podatkov, kje se komandant zadržuje. Bilo je pa tudi nevarno, da naju zato ubijejo. Razmipljala sva, kako bi vzpostavila zvezo s tem človekom. Pripla sva do kleklaric, ki so izrabile pomladansko sonce in kleklale zunaj pred hipo. Kot mlada in nasmejana fanta sva se jim približala, se palila in spustila v pogovor z njimi. Po treh dneh sva se med njimi počutila že tako domače, da sva prosila eno od njih za uslugo. Kaplanu v župnipču na Vojskem naj bi ona izročila najino pismo. V kratkem pismu sem prosil tega duhovnika, naj nujno sporoči partizanskemu komandantu ,,Ivanu", da so vse sovražnosti ustavljene in da ga Nemci pričakujejo tega in tega na tem in tem kraju, kot bo lahko bral v priloženem pismu, ki ga popilja nempka vojapka komanda. Obe pismi, nempko in moje, sem dal skupaj v večjo ovojnico, zalepil in dal dekletu, da jo je neslo v župnipče. Kaplan je naredil, kar sem ga prosil, in tako je sporočilo pripo v roke partizanskemu komandantu. To no bilo nič čudnega, saj so v tistih težkih dneh na Primorskem duhovniki večkrat posegali v težavne položaje in imeli stike z enimi in drugimi.
(Dalje prihodnjič)
novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti
NAJVEČJE BANKE
Revija The Banker, ki jo izdaja skupina Financial Times, je objavila analizo o 1000 najboljpih bankah na svetu. Po vipini kapitala je največja banka na svetu Citigroup. Med slovenskimi bankami se je na 419. mesto uvrstila Nova Ljubljanska banka, na 824. mesto Gorenjska banka, na 906. mesto pa Nova Kreditna banka Maribor.
NOV/STARI SV. MIKLAVŽ
Restavratorji so pri obnovi fresk v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani odkrili oljno sliko na platnu večjih dimenzij z upodobitvijo sv. Miklavža med sv. Mohorjem in Fortunatom. Kot so ugotovili umetnostni zgodovinarji, gre za okrog 150 let izgubljeno delo italijanskega baročnega slikarja Pietra Liberija (1614-1687). Sliko trenutno resta-vrirajo.
ODHOD OD MAŠE
Stoletje po nastanku prvih filmskih posnetkov na Slovenskem so se njihovega avtorja dr. Karola Gossmanna spomnili pe v Ljutomeru, kjer je pionir nacionalne kinematografije posnel prvi slovenski filmski izdelek, naslovljen Odhod od mape.
KDO NOSI HLAČE?
Slovenija je v prvih sedmih mesecih po podatkih carinske uprave iz Kitajske uvozila približno 390.000 hlač, kar je za 10.000 več kot v enakem obdobju lani, so v odzivu na informacijo o preseženi letni kvoti za uvoz kitajskih hlač v EZ za STA pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.
VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN ...
Gostinskih obratov v Sloveniji je vse manj. Od leta 2001 se je njihovo ptevilo znižalo kar za 40 odstotkov. Največjo težavo gostincem povzroča nelojalna konkurenca druptev in turističnih kmetij. Gostinci morajo namreč pri opravljanju svoje dejavnosti upoptevati 112 predpisov, medtem ko druptva ne podležejo nobeni zakonodaji.
PO SVETU
ZGODOVINSKI UMIK
Izraelski premier Ariel Šaron je menil, da je izraelski aumik z območja Gaze in dela Zahodnega brega, ki se je začel v ponedeljek 15. t. m., ,,boleč" korak tako za njega samega kot za celoten judovski narod, vendar pa je nujen za prihodnost Izraela.
Kot je dejal, je zdaj žogica na strani Palestincev, da zatrejo skrajneže in ustavijo nasilje. Kot je dejal, razume bolečino in tesnobo, ki jo občutijo judovski naseljenci, ki morajo zapustiti svoje domove. ,,Podajamo se na novo pot, ki prinapa veliko tveganj, obenem pa tudi žarek upanja za vse nas," je menil. ,,Končalo se je eno poglavje. Vape bolečine in solze so tudi nape. Za načrt umika sem se odločil, ker menim, da je nujen za Izrael," je zatrdil. Na območju Gaze so se v miru izvedle prve izselitve judovskih prebivalcev.
V ZRAKU NEVARNO
V torek, 1 6. t. m. je v goratem predelu na severozahodu Venezuele strmoglavilo kolumbijsko letalo. Francoske oblasti so sporočile da so bili vsi potniki francoski državljani iz Martiniquea, ki so se vračali s počitnic v Panami. Po podatkih turistične agencije, s katero so potovali, je bilo na letalu 153 potnikov. Francoski predsednik Jacques Chirac je ob nesreči, ki je zahtevala ptevilne francoske žrtve, izrazil pretresenost. Na letalu MD-80 kolumbijske družbe West Caribbean Airways je bilo osem članov posadke, vsi so bili Kolumbijci. Strmoglavljenja po dosedanjih podatkih venezuelskih oblasti ni preživel nihče. -Nekaj dni prej pa je nad Grčijo strmoglavilo letalo ciperske družbe. Tudi tu ni preživel nihče od 121 oseb, ki so bili na letalu med potniki in posadko.
IRAN NADALJUJE
Novi iranski pogajalec za jedrsko vprapanje Ali Laridža-ni je v pogovoru za izdajo iranskega časnika Šarg zatrdil, da si bo Teheran pe naprej prizadeval za nadaljevanje predelave urana, obenem pa bo nadaljeval pogajanja z Evropsko unijo. ,,Iran ne sprejema resolucije sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA)," je poudaril. V omenjeni resoluciji je svet guvernerjev IAEA na predlog EU pozval Iran k ustavitvi bogatenja urana.
POLEMIKA V ZDA
Na zahteve Cindy Sheehan, matere v Iraku ubitega ameripkega vojaka, ki želi pojasnilo za sinovo smrt, so se odzvali predsednikovi privrženci, ki njegovo politiko podpirajo - tudi za ceno življenj svojih otrok. Cindy Sheehan drugače mislečih nikakor ne obsoja, ampak se želi srečati z vsemi, ki so v Iraku izgubili svoje otroke, pa čeprav se z njimi ne strinja. Kljub nasprotovanju je Cindy odločena, da bo s protestom v dobro družin vseh vojakov v Iraku nadaljevala.
SLOVENCI V ARGENTINI
NOVA MAŠA G. JOŽETA MARTELANCA
V Svobodni Sloveniji z dne 30. VI. t.l. smo poročali o prihodu sester Cvetke in Lučke Martelanc na obisk k bratoma Joptu in Marku. Po desetih letih so se tako zopet dobile ptiri slovenske sirote, ki so jim komunisti leta 1945 v Trstu ugrabili očeta Ivana Martelanca in mater go. Malči, roj. Grintal.
Vse je združila nova mapa brata Jopta, ki je svojo prvo daritev Bogu daroval v nedeljo dne 14. avgusta t. l. ob 10.15 uri dopoldne v cerkvi na Belgranu. Na novo mapo g. Jopta Martelanca je priplo poleg povabljenih gostov pe veliko prijateljev novomapnikovih starpev, pa tudi drugih rojakov, ki so na ta način izkazali svojo ljubezen eni izmed ptevilnih slovenskih sirot, ki je zaradi komunistov izgubila starpe in je morala brez njihovega varstva v daljni svet. Rojaki so cerkev napolnili do zadnjega prostora.
Novomapnika so spremljali v cerkev v sprevodu povabljeni gostje. Pred vstopom v cerkev mu je izročila novomapni križ njegova najmlajpa sestra, ob vstopu v cerkev mu je pa s kora mogočno zadonela v pozdrav slovenska novomapna ,,Novi mapnik bod' pozdravljen". Zapel jo je pevski zbor Gallus^
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Bože Stariha in
njegove žene ge. Marjetke, roj. Šparhakl v Buenos Airesu se je 16. julija rodila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Marija-Ana. Srečnim starpem nape čestitke.
+ Leon Habat. Družino Leona Habata v ulici Brandsen 1228 v Ramos Mejia je dne 16. avgusta zadela huda nesreča. Pri delu se je ob 17. uri smrtno ponesrečil njen družinski glavar Leon Habat. Ubil ga je električni tok. Pokojni Leon Habat je bil doma iz Trzina pri Domžalah. Med vojno so ga Nemci nasilno mobilizirali in poslali na fronto v Francijo, kjer je bil ujet. Po končani vojni je z ostalimi slov. protikomu-nisti emigriral v Argentino, kjer je s svojo družinico živel srečno življenje. Med rojaki je bil priljubljen, kar je pričal njegov pogreb. Pokojnik zapupča v Argentini težko prizadeto ženo gospo Jožefo, roj. Javorpek z dvema mladoletnima otrokoma Janezkom in Franceljnom, v domovini pa očeta in mater ter brate in sestre. Naj počiva v miru, vsem njegovim preostalim pa izrekamo globoko in iskreno sožalje.
MENDOZA
Ob 10. obletnici vetrinjske tragedije smo se tudi mi spominjali 12. junija vseh žrtev komunistične revolucije in sovražne okupacije. Na to obletnico smo se po želji pkofa dr. Rožmana duhovno pripravljali z opravljanjem prvih sobot in nazadnje z duhovno obnovo, ki jo je vodil g. svetnik Karel Škulj iz San Martina pri Bs. Airesu. G. svetnik Škulj je imel 12. junija tudi mapo za vse slovenske žrtve, po njej pa tudi molitve ,,Rep) me". Mepani zbor je zapel žalo-stinko ,,O Gospod", po končanem obredu pa pe „Predragi bratje".
Istega dne popoldne so se mendopki Slovenci v velikem ptevilu zbrali v kapeli pri dr. Maristih, kjer so bile petje litanije Srca Jezusovega, nato pa v dvorani spominska proslava, ki jo je pripravilo Druptvo Slovencev v Mendozi.
Za uvod je mepani zbor pod vodstvom g. ravnatelja M. Bajuka zapel koropko ,,Kaj ti je Mojca", sledil je zborni nastop Igorjevega ,,Očenapa". Po odpeti žalostinki ,,Vigred", je govoril v spomin slovenskim žrtvam g. svetnik Karel Škulj. Vse je pozival naj nikdar ne pozabijo junakov, ki so nečlovepko mučeni darovali svoja življenja za boljpo bodočnost slovenskega naroda. Po njegovem govoru je mepani zbor občuteno zapel Gallusovo skladbo ,,Glejte, kako umira pravični". Sledila je recitacija V slavo junakom, nakar je pesem „Slovenski svet, ti si krasan" zaključila lepo spominsko proslavo.
Svobodna Slovenija, 18. avgusta 1955 - t. 33.
SLOVENCI IN ©PORT
DVAKRAT ZLATA KATARINA
Anastazija Miskina je po dobri uri in pol igre s Katarino Srebotnik morala priznati, da je bila Slovenka veliko boljpa. V finali je slovenska najboljpa igralka od zaostanka 1:3 v prvem nizu pripla do vodstva s 7:5 in 4:0. Velikega uspeha se Srebotnikova ni ustrapila in s 6:2 v drugem nizu dosegla četrto zmago na turnirjih WTA (Auckland 2005, Acapulco 2002 in Estoril 1999). Zmago med posameznicami je nekaj ur kasneje nadgradila pe z uspehom med dvojicami. S Francozinjo Emilie Loit sta v finalu premagali Čehinjo Evo Birnerovo in Italijanko Maro Santangelo s 6:4 in 6:3. Za Srebotnikovo je to drugi "dvojček" v karieri po uspehu na začetku sezone v Aucklandu, drugi zaporedni naslov med dvojicami po zmagi v Budimpepti in deseti osvojeni turnir med dvojicami.
NI ŠLO TAKO GLADKO
Slovenska mlada koparkarska reprezentanca do 21 let je v predtekmovalnI skupinI B svetovnega prvenstva v argentinski Mar del Plati izgubila proti Litvi s 74:91. Slovenski koparkarji so pe kar uspepno igrali v prvem polčasu, v drugem delu tekme pa so Litovci vse niti igre prevzeli v svoje roke. - Tesno so izgubili tudi proti izbrani vrsti ZDA z 79:82. Američani, ki so na prejpnjih tekmah vselej gladko slavili, so tokrat naleteli na trd odpor slovenske reprezentance. Slovenski koparkarji bi skoraj izsilili tudi podaljpek, potem ko so imeli 4,9 sekunde pred koncem tekmo pe zadnji napad. - V četrtfinalu so po podaljpku klonili pe proti Avstraliji z 80:89. - V borbi za uvrstitev od 5. do 8. mesta jim ni plo bolje. Najprej so izgubili z Argentino (70:43) nato pa pe s Portoriko (86:77) in tako pristali na 8 mestu med 12 tekmujočimi na prvenstvu. Svetovno prvenstvo je osvojila Litva, ki je v finalu premagala Grčijo.
NA CATEDRALU SPET SLOVENCI
V veleslalomu južnoameripkega pokala na smučipču Catedral je zmagal Bariločan Cristian Javier Simari Birkner, drugi je bil z najboljpim časom druge vožnje in s 25 stotinkami zaostanka član slovenske ekipe evropskega pokala Janez Jazbec (SK Tržič) in tretji Čilenec Duncan Grob. Matija Zavirpek (SK Olimpija) se je uvrstil na peto mesto s sekundo in 84 stotinkami zaostanka za zmagovalcem.
USPEHA V JADRANJU
Gapper Vinčec je poskrbel za nov uspeh slovenskega jadranja. Na evropskem prvenstvu v Kalmarju na Švedskem je 23-letni Koprčan osvojil srebrno kolajno v razredu finn. Zmagal je ptirkratni zaporedni prvak in olimpijski zmagovalec, Britanec Ben Ainslie, bron pa je pripadel Hrvatu Marinu Mipuri.
Poleg Gapperja Vinčeca se je veselil tudi 17-letni Dany Stanipič, po mnenju svetovne jadralske stroke eden izmed najbolj obetavnih mladih jadralcev na svetu. Na svetovnem prvenstvu v laserju 4.7 v Barringtonu v ameripki zvezni državi Rhode Island na vzhodni ameripki obali je z odličnima predstavama v zadnjih dveh plovih prvenstva prijadral na najnižjo stopničko zmagovalnega odra in se iz ZDA vrača z bronasto kolajno.
osebne novice
Nov diplomant
Na katolipki univerzi v Buenos Airesu je 19. julija končal ptudije Andrej Dobov ek in postal licenciado en Administracion de empresas.
Dne 29. julija pa je na Instituto de Ensenanza Superior en Lenguas Vivas ,,Juan R. Fernandez" dokončala ptudij Mar^a Valeria Burja in prejela naslov ,,Traductor tecnico-cient^fico y literario de ingles".
Čestitamo in želimo obilo poklicnih uspehov!
Napredovanje
Dr. Monika Urbančič por. Baxter je bila imenovana za sodnico ter prejela naslov ,,Juez, Presidente del Tribunal de Familia N° 1 de San Isidro".
Iskreno čestitamo!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so e: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Milena Ahčin, Franci Supiik, Simonka Rajer Truden, France Zorec, Debora Štrubelj, Nevenka Belič, Nadja Miklič, Marija Zurc Čeč. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina, catholic.net.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Zastoji na Trojanah so le e spomin
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM . :■	Letalske karte,
Jf-illi^ylf;:-?!-	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A ič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
V petek, 12. avgusta je na avtocesti Maribor-Lju-bljana predsednik vlade Janez Janpa odprl pe zadnji manjkajoči odsek med Trojanami in Blagovico ter tako po dolgih letih pričakovanj sklenil osrednjo slovensko avtocestno povezavo A1 med Mariborom in Koprom.
Po najnovejpem, naj-daljpem in najsodobnejpem slovenskem predoru Troja-
dan odprtih vrat. Predor in sodobno tehnično, predvsem varnostno opremo si je kljub slabemu vremenu ogledala kopica ljudi, med njimi tudi ptevilni novinarji in snemalci, ki so jim predstavniki podjetja razkazali najsodobnejpe varnostne in druge tehnolopke sisteme. Gradnja najdaljpega slovenskega predora je bila za ptiri milijarde tolarjev dražja, kot so predvidevali, gra-


.CLo,

CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
ne (2840 metrov) so se prvi zapeljali tisti, ki se po njem nikoli več ne bodo vozili — rolarji (na fotografiji). Pod Trojanami se jih je zbralo več kot 230, njihovo vriskanje je med stenami predora odmevalo kar nekaj časa, na koncu pa so si prislužili - seveda kaj drugega kot slastne krofe. V petek je bil na novozgrajenem odseku pravzaprav
OBVESTILA
ČETRTEK, 18. avgusta:
Zveza slovenskih mater in žena - San Martin, vabi na sestanek ob 16. uri v Domu. Lic. Emi Urbančič Marupič bo predavala o tem, kar je nujno da vemo za dupevno in telesno zdravje. Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v
Slovenski hipi. SOBOTA, 20. avgusta:
Redni pouk na Srednje olskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hipi.
Likovna razstava Adriane Omahna, bo odprta od 15. do
19.	ure v mali dvorani Slovenske hipe.
Ob taktu barv III v San Martinu. Ob 20. uri prijetno
družabno pevsko-likovno srečanje. NEDELJA, 21. avgusta: Romanje v Lourdes. Začetek ob 15. uri. PETEK, 26. avgusta:
Mutual Sloga vabi na tečaj ceremoniala in protokola, ob
19.30 v Slovenski hipi, s predhodnim vpisom. SOBOTA, 27. avgusta:
Redni pouk na Srednje olskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hipi.
Predstavitev knjige 50 let slovenskega du nega pastirstva v Argentini. Knjigo bo predstavil avtor Jure Vombergar ob
20.	uri v mali dvorani Slovenske hipe. NEDELJA, 28. avgusta:
Mladinski dan v Slom kovem domu. Obletnica Rožmanovega doma.
Du nopastirski obisk v Miramaru . Ob 9.15: sv. mapa v
župnijski cerkvi sv. Andreja. SREDA, 31. avgusta:
Učiteljska seja voditeljic, ob 20. uri v Slovenski hip. SOBOTA, 3. septembra:
Zahvalna sveta ma a RASTi XXXIV ob 19,15 v cerkvi
Marije Pomagaj. NEDELJA, 4. septembra: Zveza mater in žena bo praznovala svoj 39. dan v Slovenski hi i. Po sveti map, ki bo ob 9.30 uri, kratko slavje s spominsko besedo gospe Marije Urbančič Grbec.
dnja celotnega odseka med Trojanami in Blagovico pa za okoli deset milijard cenej pa (namesto 60 nekaj manj kot 50 milijard tolarjev).
Motorni promet so po odseku spustili v soboto ob 6. uri (oziroma iz smeri Ljubljane ob 10. dopoldne) in čakanje v kolonah mimo Trojan bo zgolj pe neprijeten spomin.
Konec pa bo — vsaj za množičen obisk — tudi postajanja na vrhu trojanskega klanca, kjer je bila starodavna gostilna Pri Konpku (kjer so s priprega-mi pomagali vozovom, da so premagali klanec), v zadnjih desetletjih pa znani po velikanskih in okusnih krofih.
Tisti, ki se bodo na Štajersko vozili po avtocesti, bodo lahko kupovali krofe na postajalipču v Lukovici, kjer si je podjetje, lastnik Trojan, zagotovilo prostor.
KRIŽANKA
Re itev iz prej nje tevilke VODORAVNO. 1. kot; 4. kolobar; 10. obad; 12. česen; 13. Butale; 15. Adam; 17. AJ; 18. na; 19. uta; 20. res; 22. žep; 23. ko^ 25. ume; 27. od; 29. pa; 30. dupa; 32. priden; 34. Peter; 36. roka; 37. nacisti; 38. Nac.
NAVPIČNO. 1. Kobarid; 2. obuje; 3. tat; 5. oče; 6. le; 7. osat; 8. bedak; 9. Ana; 11. dan; 14. laže; 16. mepanec; 19. upor; 21. Supec; 24. opeka; 26. mati; 28. dir; 31. upa; 32. prt; 33. dom; 35. es.
OPORTUNIDAD DE INGRESOS EXTRA
para eslovenos en la Argentina Empresa internacional con pronto inicio de actividades en la Republica de Eslovenia selecciona socios comerciales con contactos profesionales, comerciales o personales en Eslovenia y la Argentina. Solicite informacion adicional a: poslovpartner@yahoo.com.ar
ITALIJA
_	IH. V^ Srt«M(JA

'I'	^ r	,
rr V"
J 1 ttriiittp T
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vabi na predstavitev knjige
LETOPIS 1947-1997
(50 let slovenskega dupnega pastirstva v Argentini)
Knjigo bo predstavil avtor Jure Vombergar v soboto 27. avgusta 2005 ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe
IZHOD NA MORJE
Italija in Hrva ka proti Sloveniji?
Potem ko je hrvapka vlada 4. avgusta sprejela sklep o sprejetju besedila dogovora med hrvapko in italijansko vlado o natančni določitvi razmejitvene črte epikontinental-nega pasu na Jadranskem morju, je slovensko zunanje ministrstvo pojasnilo (MZZ), da je v zvezi s tem prejpnji teden opravilo več pogovorov s predstavniki Hrvapke in Italije. V zvezi s tem je zunanji minister Dimitrij Rupel tudi pisal pismo italijanskemu kolegu Gianfrancu Finiju. MZZ je v pogovorih s predstavniki Hrvapke in Italije prejpnji teden poudarilo zahtevo po polnopravni vključitvi Slovenije v vse morebitne dogovore o razmejitvi na Jadranu, ki bi zadevali slovenske interese ter bi lahko kakorkoli pkodovala določitev meje med Slovenijo in Hrvapko, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.
Kot so pojasnili na MZZ, je bil epikon-tinentalni pas v Jadranu razdeljen s sporazumom med SFRJ in Italijo iz leta 1968. Po razpadu Jugoslavije je Slovenija uveljavila svoje nasledstvo v sporazumu, kar ji je Italija decembra 2003 tudi priznala.
Na italijanskem zunanjem ministrstvu so pojasnili, da pogajanja s Hrvapko o epikontinentalnem pasu pe potekajo. Poudarili pa so, da njihova vsebina nikakor ni v pkodo Sloveniji.
Predstavniki italijanskega zunanjega ministrstva so povedali, da gre za dolgoletno zgodbo, ki je po njihovem mnenju bolj tehnične narave. Pogajanja naj bi se namreč ne nanapala na celoten epikontinentalni pas ampak le na določene točke. Kot so poudarili na ministrstvu, gre za območja, ki so južno od Slovenije, torej naj ne bi v nikakrpni meri vplivala na potek slovenske morske meje. Poleg tega je vsebina pogajanj povezana z morskim dnom in se ne nanapä na pravice izkoripčanja in uporabe morske gladine.
Na italijanskem zunanjem ministrstvu so ob tem ponovili obljubo, da se bodo pe naprej izogibali potezam, ki bi lahko pkodovale Sloveniji. Kot primer so navedli predlog zakona o ustanovitvi zapčitne ekolopke cone onstran italijanskih teritorialnih voda, kjer so posebej zapisali, da se bodo o natančni razmejitvi dogovarjali s sosednjimi državami. Predlog tega zakona je poslanska zbornica že sprejela, sedaj se mora o zadevi izreči pe senat, je pe poročal Radio Slovenija.
Tudi hrvapko zunanje ministrstvo je zatrdilo, da pri dogovoru med hrvapko in italijansko vlado o natančni določitvi razmejitvene črte epikontinentalnega pasu ne

Zemljevid razmejitve na Jadranskem morju
gre za ,,nikakrp5n nov dogovor", ampak le za tehnično določitev podrobnosti sporazuma, ki sta ga sklenili SFRJ in Italija leta 1968.
To pa ,,ne prejudicira repevanja demar-kacije in razmejitve med Hrvapko in Slovenijo," so v odgovoru na vprapanja STA danes zapisali na hrvapkem ministrstvu. Na vprapanje STA, ali je Zagreb povabil Ljubljano, da sodeluje na pogovorih med Hrvapko in Italijo o natančni določitvi razmejitvene črte epikontinentalnega pasu, pa na hrvapkem zunanjem ministrstvu niso odgovorili.
Namen italijansko-hrvapkega dogovora je resda videti bolj tehnične narave, vendar pa je pomembneje, zakaj ni zraven Slovenije, je povedal strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik. „Slovenija je naslednica sporazuma o epikontinentalnem pasu med SFRJ in Italijo iz leta 1968 in bi morala biti enakopravno udeležena v pogovorih, ne glede na to, ali gre za tehnične ali vsebinske pogovore," je dejal Pogačnik.
Hkrati pa lahko utemeljeno pričakuje od obeh sosed, da ne bosta s svojimi dogovarjanji, kakrpnakoli že so, posegali v njen pravni interes in njene pravice, je povedal Pogačnik. Dogovor, sklenjen z dvostranskim dogovarjanjem ob neudeležbi tretjega, pa Slovenija lahko pteje kot sporazum brez pravnega učinka oziroma za neveljaven sporazum, je pe dejal Pogačnik.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je opozoril, da ni jasno, na katero območje Jadranskega morja se nanapa dogovor. Tako bo treba najprej ugotoviti, za kaj dejansko gre, nato pa se odločiti za ustrezne nadaljnje poteze, je pojasnil. „Vztrajamo na tem, da ima Slovenija prost dostop do odprtega morja," je pe dodal Tanko.
Skavtski tabor Bum prijateljstva
Združenje slovenskih katolipkih skavtinj in skavtov (ZSKSS) letos že petič organizira poletni tabor Bum prijateljstva, namenjen mladim z območja nekdanje Jugoslavije, ki so postavljeni na rob družbe.
Tabor bo potekal do 22. avgusta, vsebinsko pa je razdeljen na dva dela, stacionarnega v Bertokih in izletnipkega po Sloveniji, so sporočili iz ZSKSS.
V tem času si bodo udeleženci ogledali več naravnih in kulturnih znameni-
tosti. Poleg vsakdanjih psiholopkih in socialnih delavnic bodo organizirane tudi pportne aktivnosti, kot so plavanje, jahanje in kajak. V petek, 18. avgusta, pa je organiziran dan odprtih vrat.
Letos je projekt namenjen otrokom iz sirotnipnice Dječji dom v Sarajevu, pridružila pa se jim bo tudi skupina iz Mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane. Udeleženci bodo preko vsakdanjega življenja, sodelovanja v skupini
ter različnih aktivnostih izkusili enakopravnost med različnimi narodnostmi, različnimi veroizpovedmi ter med spoloma.
Projekt je bil prvič izveden leta 2000, ideja zanj je pripa s strani takratnega vodje Jezuitske službe za begunce v Bosni in Hercegovini, patra Marjana Šefa. ZSKSS se je na ponudbo o sodelovanju odzvalo in sprejelo tako organizacijo kot izvedbo poletnega tabora. Prvi ptirje tabori so bili namenjeni družbeni, psiholopki in fizični rehabilitaciji mladih vojnih invalidov. Z leti pa se je pokazala potreba po pomoči pe drugim skupinam.