GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER 2. MARCA 1962 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. — ŠTEV. 10 OB NOVI DELITVÍ PRORAČUNSKEGA PRISPEVKA OD OSEBNEGA DOHODKA IN STANOVANJSKEGA PRISPEVKA i Oba prispevka bo treba poslej odvajati v tisto komuno, v kateri ima delavec svoje stalno prebivališče — Položaj v koprskem okraju: komuni Koper in Piran težje prizadeti— Spremembe v zakonu o proračunskem prispevku obetajo dobre nasledke, vendar pa bi bilo treba najti v tolmačenju ali dopolnitvi zakona ustreznejše mere za tiste komune, ki so zaradi svojih specifičnih pogojev le prehudo prizadete z novo delitvijo proračunskega dohodka stično dognanih ter ekonomsko trdnih komun, zlasti njih industrijskih in proizvajalnih središč. Lahko bi rekli, da bo nova delitev proračunskega prispevka dala komunam mnogo misliti, kako V posameznih komunah — v torej plačuje v tisti občini, v ka- za delavca, ki ima svoje stalno sile. V zvezi s tem pa seveda ob- eni v večji, v drugi v manjši me- teri ima delavec prijavljeno svoje prijavljeno prebivališče v Murski likovanje regionalno in urbani- ri — bo letos na oblikovanje in stalno prebivališče, medtem ko se Soboti, bo občina Koper, kjer ie zbiranje proračunskih sredstev je lani ta prispevek plačeval tisti ta delavec zaposlen, odvajala pro- izrazito vplivala nova delitev občini, v kateri je bil delavec za- računski prispevek od njegovega proračunskega prispevka od oseb- poslen ne glede na občino njego- osebnega dohodka občini Murska nih dohodkov delavcev ter deli- vega stalnega prebivališča. Sobota. tev stanovanjskega prispevka. Po (Mimogrede: Dopolnilni prora- Na proračunski položaj v posa- zakonu o spremembah in dopol- čunski prispevek od osebnega do- meznili občinah bo zatorej v prvi ubirati pot nadal.in.iega gospodar- nitvah zakona o proračunskem hodka, ki ga nredpiše občinski vrsti, tako rekoč odločilno vpli- skega razvoja; kako hitreje prispevku od osebnega dohodka ljudski odbor, pa je proračunski vala struktura delovne sile z ozi- ustvarjati, pogoje za stalnost de- delavcev (Uradni list FLRJ 52/61) dohodek tiste občine, ki ga je rom na njeno stalno prebivališče, lovne sile. Skratka, gre za kom- bo poslej proračunski prispevek predpisala, in sicer ne glede na Cim to upoštevamo, že lahko iz- pleksno problematiko v nadalj- dohodek proračunov občine in stalno prebivališče delavca ali luščimo nekatere namene, s kate- njem razvoju m oblikovanju drugih politično teritorialnih uslužbenca. Ta dopolnilni prispe- rimi zakonodajavec zeli usmerja- enot, v katerih ima stalno prebi- vek se torej plačuje v tisti občini, ti naš nadaljnji razvoj. Prav go- v kateri ima sedež ali stalno pre- tovo je tu v mislih oblikovanje vališče delavec, od čigar osebnega dohodka se ta prispevek plačuje. Proračunski prispevek se Naokrog bo že leto, kar sva se v koštabonski krčmi srečala z Albinom Omahnom. Pri priči bi takrat stavil, da Je Albin, doma iz bližnjega Pomjana, do ušes zaljubljen v poštarski poklic. Kako so mu sijale svetlo modre oči, ko je predme v telegrafskem stilu razgrinjal deset let svojega poStarskega življenja! »Drži: to imam v krvi! Pravzaprav je to v naši družini. Oče Franc je 35 let poštaril. Jaz sem se nekaj let pehal kot brigadir v delovni zadrugi. 7. enim očesom sem kar naprej škilil na pošto. No, zdaj sem pri pošti...« Deset, pravzaprav enajst let. Stalno na poti: Šmarje, Puče, Kr-kavče, Koštabona, Ponijan, Manían. Peš, s kolesom, tudi z mopedom. 47G hišnih številk. Vsak dan do 30 kilometrov. Na leto dobrih devet tisoč, v enajstih letih tako rekoč sto tisoč kilometrov! Najlepša Čestitka za takšno vztrajnost! »Kaže, da pojdem v svojem življenju po očetovi poti,« se je bil takrat zamislil Albin Omahen. »Tako ml je pri srcu, kakor da ne morem brez teh ljudi. In mislim, da ljudje ne morejo brez mene. Kdor ne opravlja tega poklica, bi težko verjel, da je tako ...« Kakor psiholog mi je Albin Omahen pripovedoval, kakšni so ljudje in kako je z njimi, kadar Jim kaj prinese. Tistih 17 upokojencev vsak mesec težko čaka nanj. Kar je za dekleta, dá dekletom, da ni doma sitnosti. S fanti je lažje. Nujnih reči je razmeroma malo, največ štirje telegrami vsak mesec. »Reči moram, da ljuoje prav radi sežejo tudi po časopisih,« ml Je dejal, ko sva preštevala, kako je tod s tiskano besedo. Izvedel sem, da je letos še boljše. V Omahnovl torbi je vedno več »Slovenskega Jadrana«, Njemu, vsem naročnikom in bravccm lep pozdrav! (ž) bivališče izplačevalec osebnega dohodka, od katerega se plačuje ta prispevek, oziroma v tisti občini, v kateri ima sedež poslovna ali obratna enota, pri kateri je delavec delal.) Z novim predpisom o plačevanju proračunskega prispevka bo nastalo precejšnje prelivanje sredstev iz komune v komuno, iz ene v drugo politično teritorialno enoto. V našem izredno živahnem gospodarskem in zlasti industrijskem razvoju si je namreč težko zamisliti komuno, občani vališče in delovno mesto. Pa po enostavimo zadevo s primerom stalne in kvalificirane delovne komun. Trenutno so se seveda posamezne komune znašle v kaj raz-(Nadaljevanje na 2. strani) IJ A ' 13 Kako močno je odjeknila men . mladino pobuda graditev železniške proge do Kopra, zgovorno tiokazujeij« prijave, ki žc prihajajo te dni na naslov* našega okrajne-ga mladinskega vodstva. Iz vseh večjih slovenskih mest Ljubljane, Celja, Maribora, Kranja in drugod — prihajajo glasovi, da se bo mladina odzvala z več mladinskimi delovnimi brigadamL Sicer pa že dosedanje število prijavljenih presega tisoč brigadirjev. Na Koprskem, pravijo, se je mladina pripravljena odzvati v največjem številu že v pripravah na to pomembno akcijo; ko so te dni na mladinskih konferencah razpravljali o sodelovanju koprske mladine pri graditvi železniške proge, je ponekod ponudilo svoje sodelovanje tudi do tri četrtine vsega članstva! Za zvezno mladinsko akcijo graditve železniške proge do Kopra se je prijavilo tudi že 60 mladih Tržačanov in Tržačank ter mladinska delovna brigada iz Pulja. Resda je presenetljivo, s kakšno vnemo se prijavlja mladina za to veliko delovišče, čeprav doslej še nihče ni naslovil poziva nanjo. Zato bi zares bilo neodpustljivo, čc bi se izjalovili lepi načrti, ki jih je zasnoval mladi rod. To jc hkrati tudi dokaz, da mladina pripisuje temu pomembnemu podjetju, ki bo pospešilo razvoj in afirmacijo našega pomorskega gospodarstva nasploh, vlogo, ki mu gre. Pot do koprskega pristanišča, do široke vodne ceste na skrajnem Severnem Jadranu, je danes že nesporno najbolj zaskrbljajoča točka gospodarskega perspektivnega načrtovanja. Tudi naše okrajno mladinsko vodstvo v Kopru ne drži križem rok. Na zadnji seji predsedstva OK LMS so ustanovili več komisij, ki se bodo posvetile že v prihodnjih tednih — pravijo, da bo dokončna odločitev o tej zvezni akciji padla v kratkem! — pripravam, da se dela ne bi zakasnila niti za en dan. Tako so komisije za brigadirska naselja in športne objekte, za sestavo programa za življenje brigadirjev v naseljih ter komisija za sodelovanje brigadirjev z družbenimi in političnimi organizacijami in oblastvenimi forumi že zastavile svoje delo. Zares — delovna vnema in želja mladinp po ustvarjalnem delu tudi tokrat očitno ne bo zatajila! (bb) S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA POSTOJNA sameznih obratov, prehitrega na- govske mreže v občini. Po prvi raščanja števila živine, za ka- varianti naj bi se trgovska pod- tero kombinat nima dovolj last- jetja Nanos, Oskrba, Javornik, ne in kvalitetne osnovne krme in Mestne trgovine in Radiotehnika Zbor proizvajalcev ObLO Po- kov. Zmogljivost stojišč je pristojna je na seji v soboto raz- merna za kakšnih 2.720 glav ži-pravljal o pripojitvi Živinorejsko vine, zmogljivost betonskih silo-. . . .. poljedelskega kombinata Postoj- sov meri 7.437 kubičnih metrov, --------------------------- - -1 Komuno, v kateri Di vsi na k tamkajgnji kmetijski zadru- zmogljivost zemeljskih silosov pa med drugim posledica zviševanja združile v eno samo grosisticno- imeli hkrati stalno prebi- gi ter o reorganizaciji trgovske in 2.940 kubičnih metrov. Skuona osebnih dohodkov, ki so rastli detajlistično podjetje Nanos. Dru- in delovno mesto. Pa po- gostinske mreže. Seji so priso- vrednost osnovnih sredstev je hitreje od rasti produktivnosti ga varianta je predvidela zdru- stvovali tudi zastooniki številnih 478 milijonov dinarjev, kombinat dela. žitev Oskrbe in Javornika v en.o gospodarskih organizacij postojn- pa trenutno zaposluje 181 delav- Zbor proizvajalcev je o ome- in združitev Nanosa, Mestnih trske občine. ' ce;'. njenih problemih podrobno raz- govin in Raditehnike V drugo Zboru proizvajalcev so najprej "¿' navedenimi sredstvi in ome- pravljal skoraj tri ure. Kritične podjetje. --- . prebrali poročilo posebne komi- njenim številom zaposlenih je ™ dobro pretehtane besede go- V tretji točki dnevnega reda je sije, ki je na osnovi proučitve kombinat v lanskem letu reali- vornikov br lahko strnili v .za- zbor proizvajalcev .razpravljal o razmer v kombinatu predlagala, 2irai za 95 milijonov dinarjev ključek, da je letošnja kombina- reorganizaciji gostinstva. Na pred- da se ta kmetijska organizacija proizvodov, pri čemer je nastalo tova zguba sicer v nečem posle- hodnih skupnih sestankih so nam- pripoji k zadrugi. po približni oceni računovodstva dica objektivnih okoliščin, pred- reg zastopniki gostinskih podjetij Kombinat so ustanovili decem- kakšnih 120 milijonov dinarjev vsem pa subjektivnih, kakor so predlagali, naj se vseh doseda- mej"ska mladina je prispela v Po- bra 1958. leta z združitvijo kme- poslovne zgube. Komisija smatra, na primer slaba organizacija po- njih trinajst podjetij družbenega. „i.nt^i nakar se je tijskih posestev Hrašče, Prestra- da je tolikšna zguba posledica slovanja, odvečna oelovna sila, sektorja gostinstva zdruzi v štiri Prediamo nek Orehek, Razdrto, Hruševje nenormalno nizke produktivnosti relativno, visoki osebni dohodki, nova in boij rentabilna podjetja. J . ' . - . . ,, , v i t _ii_ __ _ r\ i -7 L' o nrr\iiulrtnm nef i rri vnra^n— "nt____ __--v-. 4 "ki ZAMEJSKA MLADINA V POSTOJNI Občinski komite Ljudske mladine v Postojni je imel v nedeljo v gosteh 44 fantov in deklet iz Mavhinj in okoliških vasi v de-vinsko - nabrežinski občini. Za stojno že zjutraj, najprej odpeljala . . _ _ kjer si je ogledala tamkajšnji in Zalog. Svojo dejavnost izvaja dela, odvečne delovne sile v zim-grad, po kosilu pa še Postojnsko trenutno na 3.129 ha svoje povr- skih mesecih, nadalje posledica jamo. Pred vrnitvijo domov so šine, dočim ima v zakupu dodat- slabe kvalitete krmil kljub izred-se gostje skupaj s postojnsko nih 286 ha površin. mladino razvedrili v hotelu Javornik. Mladina obeh krajev si je izmenjala tudi darila. no visoki potrošnji umetnih gno-Kombinatoma 1.725 glav živi- jih, zanemarjanja selekcije živine ne, 27 traktorjev, 8 silokombaj- v prejšnjih letih, funkcionalne nov in 40 traktorskih priključ- neurejenosti in neizgrajenosti po- ZACETEK GRADNJE VELIKEGA OBJEKTA DRUŽBENEGA STANDARDA rai nizka produktivnost itd. Vprašujoč se, kdo naj krije nastalo zgu-bo, so odborniki jasno povedali, da v komuni ni sredstev za saniranje slabega gospodarjenja. Zato so priporočili, da se ZPK takoj pripoji h kmetijski zadrugi, ki posluje visoko rentabilno in ki ima poleg dobrih kadrov tudi Nova organizacija naj bi bila taka: k hotelu Javornik naj bi se pripojili Kolodvorska restavracija, gostišče Pri lovcu in gostišči Snežnik in Pri lovcu v Pivki. K podjetju Jadran naj "bi se pripojila gostilna Sovič, h gostinskemu podjetju Pivka pa gostišči Javornik Prestranek in Nanos v primerno izdelano organizacijo Postojni. Jamska restavracija pa poslovanja. Odborniki so hkrati naj poslovala skupaj z gosti-priporočOi, naj kmetijci v novi ščem pivka jama še naprej kot organizaciji čimprej opuste vse . samostojno podjetje. nerentabilne posle. skratka, sobotno zasedanje zbo- V drugi točki dnevnega reda so- Pretekli teden so se sestali v niki investitorja in sveta za Portorožu arhitekti, ki načrtujejo zdravstvo, dokončne priprave so novo koprsko bolnišnico, inž. Ja- tudi že v teku, gre le še za spo- nez Trenz in inž. Beno Svetina, predstavnik Zavoda za organizacijo dela v Kopru prof. Prodan, predstavniki ravnateljstva Splošne bolnišnice v Kopru in vsi šefi oddelkov te bolnišnice (iz Kopra, Izole in Pirana), da bi se pogovorili o vsklajevanju načrta novega projekta s pripombami zdravstvenih strokovnjakov, da bi novi objekt družbenega standarda čimbolj ustrezal svojemu razumno rešitev detajlov, tako da bodo v šestih mesecih gotovi vsi načrti. Kakor smo že poročali ob novem letu, bomo začeli letos s prvo etapo gradnje, ki bo trajala pet let. Sredstva v okrajnem investicijskem skladu za to prioritetno nalogo za dvig družbenega standarda so letos zagotovljena v višini okrog 200 milijonov din. območja in njegovega zaledja. V perspektivi pa je ob bolnišnici tudi šola za zdravstvene delavce in higienska postaja kakor .tudi stanovanjski bloki. Novi objekt je projektiran s kapaciteto 650 postelj za današnje razmere in stanje prebivalstva našega področja, po potrebi pa bodo možne dozidave in razširitve. Ker načrti že postajajo resničnost, bo treba kmalu misliti, kako bi bilo najbolj smotrno uporabiti dosedanje stavbe bolnišnic v hotnega zasedanja so zboru proizvajalcev prečitali poročilo posebne komisije za reorganizacijo trgovske mreže v občini. Komisija je na osnovi analize dosedanjega stanja in bodočih potreb v blagovnem prometu predložila 2 varianti bodoče organizacije tr- ra proizvajalcev ObLO Postojna je bilo morda najplodnejše v njegovi mandatni dobi. Videti je, da se ta organ 'čedalje bolj poglablja v ekonomsko problematiko komune in v okviru svojih kom-petenc čedalje odločneje ukrepa. Andrej Miklavčič KONČNO PO DOLGIH LETIH ČAKANJA IN OBLJUB ra W c> ra -------—------ ----- ------- ------, . Kopru, Izoli in Piranu in kakšna _ „ , , , ,, , . , , , f . ,, . namenu. Med tem sestankom so Za vso prvo etapo pa bo potreb-. naj bi postaia dokončna speciali- Prav za 8. marec bo prenehala tlaka koprskih teleionistk m «l.li^nk i,. ji iinlmo« n 1rr\t> T nnnn nm 1 i 1 i i /»irl n ilflft tv» lin oh fm T .. . . . . < v • »: « 11 1 ■ j 1 ■ f * v "t ___J_______ j,1----i at-a m .-»1»-«-» sklicali tudi tiskovno konferenco, na kateri so predstavnike tiska in radia seznanili s pripravami za gradnjo. Priprave za gradnjo potekajo po načrtu, so pojasnili predstav- no 1 milijarda 400 milijonov. Nobenega dvoma ni,, da bo no NA POSTOJNSKEM REŠUJEJO ODNOSE MED KOMUNO IN PODJETJI zacija in podoba bolnišnice v Ankaranu in Valdoltri, va bolnišnica z vsemi hospitalni- Medtem so na gradbišču nove mi in kliničnimi oddelki, s trans- bolnišnice pri Skocjanu že zapele fuzijsko postajo, laboratorijem in prve lopate ob zakoličenju in ob drugimi potrebnimi stranskimi začetkih zazelenitve terena, s ko-objekti predstavljala velik druž- munalnimi deli pa bodo počakali beni napredek vsega obalnega do začetka gradnje. —• Z. L. začne delovati toliko pričakovana avtomatska telefonska centrala, s katero bo tudi naše področje vključeno v avtomatizirano telefonsko omrežje Slovenije Ob Dnevu žena bo končno »spregovorila« koprska avtomatska centrala. Zapleteni sistem avtomatske telefonije z vsemi Kot je znano, je zbor proizva- ko nekateri delovni kolektivi v jalcev ObLO Postojna konec pre- občini sploh še niso razpravljali teklega leta večkrat priporočil o njem. Zbor proizvajalcev je gospodarskim organizacijam no- prejel do 25. februarja dvanajst stojnske občine, naj sredstva či- odgovorov, izmed katerih obljub- stega dohodka, namenjena za ljajo prispevek v povprečnem lastne sklade, okvirno delijo v znesku 15 %> od sredstev lastnih naslednjem razmerju: 70 odstot- skladov tile kolektivi: Gozdno kov za enostavno in razširjeno gospodarstvo Postojna, Nanos reprodukcijo, 15 odstotkov za Postojna, Tobak in Radiotehnika standard podjetja in preostalih Postojna, Javornik Pivka m ka- 15 odstotkov za nadaljnjo rast varna Jadran Postojna. Ce bi se občedružbenega standarda v ko- priporočilu odzvali vsi delovni kolektivi v postojnski občini, bi zbrali iz lanskoletnih sredstev v skupni sklad za negospodarske investicije okrog 70 milijonov di- mum. Namen tega priporočila je bil, zagotoviti vsaj minimalna finančna sredstva za pristop h gradnji osnovnih šol v Pivki in Postojni ter za ureditev nekaterih drugih objektov družbenega stan- ga odbora Postojna pričakujejo, j«v/i t • ■ • da se bodo priporočilu za skupno . , , uaraa. ua „„iv^niih rfnph Smo sredi letnih občnih zborov In konferenc družbeno politi na omenjeno akcijo odzvale v prihodnjih dnen čanL Mefl druglml narjev. Na sedežu Občinskega Ijudske- Dosle.i je odziv ............................... niti organizacij iin društev, v katerih se združujejo ob- _____________________. . ____________so zlasti pomembne letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov in sindikalni občni nrinnročilo' zbora nroizvajalcev tudi druge gospodarskeorgani- a6orl. Na'sliki: letni Občni zbor sindikalne podružnico grafičarjev in.paplrničarjev. v .Časopisno založniškem podjetju Vsestransko preskromen, medtem .zacije,— (ma* Erliuorskt tisk v Kopru minulo soboto številnimi napravami, ki skrivajo v svojih nedrjih pravo bogastvo sodobnih elektronskih naprav, pomeni sicer vsem številnim naročnikom in uporabnikom telefonskih aparatov razumljiv korak s časom, toda le malokdo bo pri tem še pomislil na naporno delo tehnikov in inženirjev, ki so v minulih mesecih urejali te komplicirane naprave, da bi poslej zadostoval poziv na številčnico za priklicanje zaželene osebe ali urada. Pravijo tudi, da bo potlej moč hitreje dobiti telefonsko zvezo v tako imenovanih »urban« in »in-terurban« pozivih, čeprav je še danes odprto vprašanje dodatnih kablov ob obali, kjer bo tudi v bodoče ozko grlo naše telefonije. Nedvomno pa si bodo oddahnile predvsem naše požrtvovalne tele-fonistke, ki so največkrat zaradi razmer in pogojev dosedanjega zastarelega sistema .telefonije morale poslušati tudi takšne očitke, ki bi morali biti občevanju in etiketi današnjega sveta povsem tuji. Vi pa se boste v bodo--če lahko po želji in po svojem okusu jezili samo še na — elektronske možgane! (bb) - O Svetovni tisk, predvsem pa tiskovne in radijske agencije nekaterih evropskih, afriških in azijskih držav, je v komentarjih o nedavnem potovanju predsednika Tita v Združeno arabsko republiko in v Sudan močno poudaril nadaljnje uresničevanje načel beograjske konference glede okrepitve miru v svetu in vloge ne-angažiranih držav v mednarodni politiki. % Znano je, da so bila »nekje« v Švici minuli mesec tajna pogajanja med delegacijo francoske vlade in delegacijo začasne alžirske •vlade o sklenitvi sporazuma, ki naj bi dokončno odstranil z dnevnega reda mednarodnih odnosov alžirski problem. Predlog sporazuma, ki sta ga pripravili po večkratnih skupnih sejah obe delegaciji, sta vladi Francije in Alžira že proučili ter dali svoje soglasje. Vprašanje je le, kdaj in kje bo ta sporazum podpisan, ker je vse večja nevarnost, da bi sedanja strahovlada profašistične Organizacije tajne armade (OAS) ob dnevu podpisa povečala pogrome v Alžiriji in zanetila nerede tudi v Franciji. Vse torej kaže, da kljub kompromisnemu sporazumu o alžirskem vprašanju še ni upanja, da bi na tem delu sveta prenehala krvava borba, ki traja že sedem let. ® Konec minulega tedna je prispela iz Turčije vest o uporu skupine mlajših oficirjev in policistov, ki so hoteli strmoglaviti sedanjo vlado. Upor je bil kmalu zadušen in vlada Ismeta Inoniija ne namerava postaviti pred sodišče že znane upornike, pač pa bo nekaj oficirjev upokojila oziroma premestila na druga službena mesta. Kljub takšni rešitvi medavnega zapletenega položaja v Turčiji se vse bolj močno kaže, da bo v tej državi velikih socialnih razlik potrebna trdnejša roka. 9 Sovjetska vlada je te dni izročila v Moskvi akreditiranim veleposlanikom ZDA, Velike Britanije in Francije novo noto, katere vsebina še ni znana, toda diplomatski opazovalci menijo, da je v njej opisano stališče ZSSR do berlinskega vprašanja. Verjetno sovjetska vlada ponovno opozarja, da smatra Berlin kot mesto' s svoistvenim mednarodnim položajem in zato ga naj ne bi obiskovali vladni predstavniki Zahodne Nemčije. @ Zunanji minister Velike Britanije lord Home je mnenja, da sta sprejemljivi za Sovjetsko zvezo in za zahodne velesile le dve načeli o razorožitvenem problemu. To sta: da je treba jedrsko razorožitev izvajati vzporedno s konvencional-no razorožitvijo, in drugič, da uničenega jedrskega orožja ne bi smeli nadomestiti z novim. © Politični opazovalci v glavnem mestu Kube,, v Hava-ni, omenjajo možnost, da bodo v kratkem stooili v vlado dr. Fidela Castra tudi prvaki kubanske Komunistične partije. Trenutno pa ne kaže, da bo vlada širše rekonstruirana, ker gre le za to, da bi člani K*3 Kube dobili nekaj visokih položajev v državni upravi. © Ekonomska komisija Združenih narodov za Afriko bo priporočila ekonomsko socialnemu rvetu OZN, naj bi i izkliučili Španijo in Port.u- \ galsko iz te organizacije. ■ Nadalje ta komisija tudi predlaga, naj bi bil» F~nn-cija. BeltHa in Velika Britanija odslej le začasne članice te organizacije, ne pa več stalne članice. © V Zagrebu je bil te dni sestanek uglednih javnih delavcev, učenjakov in predstavnikov protiatomsldh organizacij in gibanj iz 17 držav Azije, Afrike, Amerike in Evrope. To je bil ■ pripravljalni sestanek za konferenco, ki bo maja v glavnem mestu Gane, v Akri, pod naslovom »Svet brez atomske bombe«. Udeleženci sestanka so pripravili osnovne dokumente za razpravo, ki bo obravnavala razne probleme svetovnega miru in atomske razorožitve. KOMUNISTI V HRPELJSKI STEKLARNI Na Loreču nad Izolo, kjer bodo letos zgradili restavracijo z razgledno teraso ln avtoparkingom, o iemer smo podrobneje že poročali, so dela že v polnem teku. Tako je tudi treba, saj hočejo investitorji izročiti novi turistični objekt svojemu namenu že v začetku letošnje glavne sezone. Omembe vredno je, da bodo v restavraciji imeli svoj prostor tudi poklicni vozniki motornih vozil (16 sedežev). Na obeh parkirnih prostorih bo lahko stalo okrog 125 avtomobilov. Na sliki v ozadju Izola Pretekli petek je bila v industrijskem obratu TOS v Hrpeljah .letna konferenca OO ZK, ki jo je po vsebini dnevnega reda in razpravi šteti med najbolj uspele izmed dosedanjih konferenc osnovnih organizacij ZKS v obr čini. Razpravljali so. o poteku in ugotovitvah tretjega plenuma CK ZKJ, iz čigar vsebine so idejno izoblikovali lik komunista na delovnem mestu v podjetju. Člani Zyeze komunistov morajo predstavljati avantgardo v pospeševanju dviganja proizvodnje ter v utrjevanju delavskega samoupravljanja. Posebno . pozornost (Nadaljevanje s 1. strani) ličnem položaju. Za koprski okraj bi mogli brez podrobnega preračunavanja ugotoviti naslednje: delitev oziroma odvajanje in prejemanje proračunskega prispevka malone z ničimer ne prizadene komun Sežana, Postojna in Izola. Se pravi, da je po strukturi delovnega mesta in prebivališča delovne sile prelivanje proračunskih prispevkov v nekakšnem ravnotežju. V hrpeljski komuni lahko pričakujejo nekaj presežka, Prav izdaten presežek v prilivu proračunskega prispevka pa se obeta ilirskobistriški komuni, in sicer zlasti iz okraja Reka, kjer dela precej ljudi, ki imajo stalno prebivališče v ilirskobistriški komuni. Nasprotno pa sta se znašli komuni Koper in Piran v kaj težkem položaju, ker bo odtok proračunskega prispevka v druge komune neprimerno večji, kakor dotok iz tistih komun, v katerih delajo njuni občani, Vsaka pričakuje zaradi tega nesorazmerja od 50 do 60 milijonov izpada proračunskih sredstev. Vzrokov za to izrazito nesorazmerje v naših obalnih komunah je cela vrsta. Mlado gospodarstvo na naši obali raste tako rekoč iz tal. Potrebni so mu kadri, strokovnjaki, tehniki, skratka obilica kvalificirane delovne sile za vsa področja družbene dejavnosti, gospodarske in negospodarske. Stanovanj ni. Družine ostajajo s stalnimi bivališči v drugih komunah, vsepovsod po Sloveniji in drugih republikah. (V Kopru še sedaj ni rešeno vprašanje stalnih stanovalcev po hotelih!) Vsega tega silnega premikanja delovne sile na mladih gospodarskih področjih, kakršno je slovenska obala, ni moč Zaustaviti in stabilizirati čez noč, v nekaj letih, vse dotlej, dokler ni za to primernih pogojev. V Piranu pa seveda v najtežji meri vpliva na hud odtok proračunskih sredstev zlasti struktura stalnega prebivališča delovnega kolektiva »Splošne plovbe«. Po približnem izračunu bo samo »Splošna plovba« odvedla drugim komunam, večinoma v LR Hrvatski, okrog 60 milijonov proračunskega prispevka ter 22 in pol milijona stanovanjskega prispevka! Naše obalne komune so zaradi svoje rasti in razvoja v posebnem položaju — takšne ugotovitve prihajajo seveda tudi še iz drugih posameznih komun izven okraja — in tako posebnih pogojih, da bi jim bilo treba dati v sedanjem zakonskem predpisu ustreznejši ključ o delitvi proračunskega prispevka. Razen tega pa bi bilo morda tudi umestno, da bi komune koprskega okraja pretresle problematiko medsebojnih odnosov, nastajajočih zaradi stalnega prebivališča in delovnega mesta delavcev in uslužbencev. Razen spremembe o delitvi proračunskega prispevka je pred- pisana tudi sprememba o. stanovanjskem prispevku'. Spremenjeni 7. člen zakona o stanovanjskem prispevku določa, da se stanovanjski prispevek od 1. januarja 1962 plačuje v stanovanjski sklad tiste občine, v kateri ima stalno prebivališče delavec, od čigar osebnega dohodka se prispevek obračunava in plačuje, razen če ni v predpisih Zvezne ljudske skupščine za posamezne gospodarske organizacije, državne organe ali zavode določeno, da plačujejo ves ta prispevek ali del prispevka v republiški stanovanjski sklad, Izjemoma pa sme ljudska republika predpisati, da se plačuje v letu 1962. do-50% stanovanjskega prispevka v stanovanjski sklad tiste-občine, v kateri ima sedež ali stalno prebivališče izplačevalec delavčevega osebnega dohodka. (ž) so dolžni posvetiti delu v ekonomskih enotah, da bodo le-te čim hitreje zaživele kot sestavni del gospodarskega organizma in se uveljavile kot življenjsko važni členi v novem gospodarskem sistemu.... Lani je obiskovalo in končalo večerno politično šolo šest komu- MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA V POSTOJNI Občinski komite Ljudske mladine v Postojni bo organiziral tudi letos večerno politično šolo za mlade aktiviste. S poukom bodo pričeli v prihodnjih dneh, šolo pa bo obiskovalo 27 slušateljev, povečini delavcev, uslužbencev in dijakov. Program letošnje šole je orientiran prvenstveno k razpravam o aktualnih družbeno političnih problemih nadaljnjega razvoja komunalnega sistema. nistov iz podjetja, letos jo obiskuje pet članov kolektiva. Tako bo nad polovico članov osnovne organizacije imelo tudi ustrezno politično izobrazbo. V razpravi o bodočih nalogah so med drugim sklenili, da bodo zastavili ves svoj vpliv in pomoč, da se v čim krajšem času izvede bližnji remont topilne peči in da se zagotovi izvršitev letnega proizvodnega plana. Razen tega bodo pospeševali pridobivanje polkvali-fikacije nekvalificiranih delovnih tovarišev ter vzdrževali zvezo s političnimi in ostalimi organizacijami v podjetju samem kakor tudi izven njega. Konference se je udeležil tudi sekretar matičnega podjetja iz Ljubljane tovariš Japelj, ki se. je pohvalno izrazil o dosedanjem delovanju organizacije in ugotovil pravilno stališče do bodočih nalog. Za novega sekretarja je bil izvoljen delavec Milan Pečar. •— J. 2. POSTAVILI SO GREDELJ V soboto so v ladjedelnici Sv. Ju-sta postavili gredelj ROO-tonske ribiške ladje za lov na odprtem morju. To ladjo je naročila tržaška ribiška družba. Ladja bo dograjena še letos in bo opremljena s hladilnikom, ki bo Imel zmogljivost 600 m1. Pogonski stroj bo razvijal 1200 KS, naložila pa bo lahko 250 ton rib, ki jih bodo prodajali v Trstu. MODERNIZACIJA TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA ^ Tudi v tržaškem pristanišču ' bocjo zgradili naprave za dezinfekcijo, dozorevanje in konservlranje sadja in zelenjave. Ta naprava bo prva tovrstna v Italiji in jo bo zgradila švicarska družba »Gasconserve«. NOVINARSKI PLES Uredništvo Primorskega dnevnika je priredilo minulo soboto »Drugi novinarski ples«, na katerem je sodeloval orkester RTV iz Ljubljane. Cisti dobiček je bil namenjen Dijaški matici v Trstu. USTANOVITEV POKRAJINSKE ZVEZE POLITIČNIH INTERNIRANCEV V Trstu je bila ustanovljena Pokrajinska zveza političnih internirancev v nacističnih taboriščih. Namen te zveze je, združiti bivše žrtve nacističnih taborišč v enotno organizacijo, da Tai nadaljevali borbo proti nacifa-šizmu in utrjevali demoicratlčna načela za boljšo bodočnost delovnega človeka. VEC KAVE IN TROPSKEGA LESA Promet v Javnih skladiščih je letos dosegel .210 tisoč ton, medtem ko je lani januarja znašal komaj 138 tisoč tön. Pri tem Je treba omeniti, da je bilo uvoženega mnogo več kave ln lesa. Tržaška luka Ima tesne stike s srednjo Evropo ter nekaterimi azijskimi, afriškimi in -južnoameriškimi državami, kar kaže, da se bo v kratkem splošno povečal pristaniški promet. Tovariš urednik! Kaj menite, ali ne bi postajališče koprskega »Satelita«, ki je v bližini bencinske črpalke podjetja Istra Benz v Kopru, lahko služilo tudi za postajališče avtobusov, ki vozijo na progi Piran— Škofije, in celo za avtobuse, ki pripeljejo iz postojnske smeri? Moja ugotovitev je tale: pred tem postajališčem je dovolj prostora, da bi lahko v skladu s cestno prometnimi predpisi izstopilo iz vsakega avtobusa najmanj deset potnikov, ki so namenjeni domov ali po službenih opravkih v tisti del Kopra od Prešernovega trga do stika Cankarjeve ulice in Vojkovega nabrežja, kjer je v zadnjem. času zraslo nekaj stanovanjskih blokov. Z otvoritvijo tega postajališča- tudi za potnike, ki prihajajo iz postojnske strani, pa bi razbremenili promet v sedanjem ozkem grlu koprske avtobusne postaje in istočasno omogočili prebivalcem III. in IV. mestne četrti krajšo ter udobnejšo pot do doma. Res je, da nekateri šoferji avtobusov ustavijo tudi pred omenjenim■ postajališčem, ki sicer nima predpisanega znaka za ustavljanje, tdda večina njihovih' kolegov upravičeno pelje mimo do uradno priznane končne postaje. Pri tem ugotavljam več primerov, . ko je samo zaradi enega potnika ustavil avtobus »na poziv« pred gostilno »Pri Lazarju* v Skocjanu, ni pa ustavil na željo dvanajstih potnikov na bol] primernem postajališču lokalne proge pri podjetju Istra Benz. Zato predlagam, naj bi pristojni činitelji, predvsem pa avtobusna podjetja, upoštevala želje potnikov.■ in priznala postajališče »Stadion« vsaj kot »postajališče na poziv«. Rafael Gruden, Koper Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170 ln 291. Posamezen izvod 20 din. Letna naročnina 800 din. za Inozemstvo 2.200 ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 602-11-1-181 pri podružnici NB Koper. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek in klišeji tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana,. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER ob mednarodnem prazniku 2ena pošiljamo 'topla voščila vsem ženam naše občine ter jim želimo mnogo uspehov pri njihovem delu! OBCINSKISINDIKALNI SVET IZOLA V ponedeljek popoldne je zasedal Občinski ljudski odbor Koper. Razprava obeh zborov je bila izredno živahna, saj je bilo treba sklepati in sprejeti med drugim' tudi odlok o dopolnilnem proračunskem- prispevku, iz osebnega dohodka ter odlok o spremembah in dopolnitvah tarife občinskega prometnega davka. Odborniki so po priporočilu 38 zborov volivcev občine Koper in 10 zborov volivnih enot proizvajalcev sprejeli sklep, naj bi se dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka povišal na 15 odstotkov. Tako bi koprska komuna dobila približno 147 milijonov dinarjev. Dve tretjini te vsote bi porabili za potrebe šolstva, ostanek za proračunske izdatke. Živahna razprava' je bila tudi v zvezi s prometnim davkom na drobno. Sprejet je bil predlog, naj bi se stoonja prometnega davka zvišala od 4 na 6 odstotkov za vse industrijske izdelke, razen za živila, ki so tega davka oproščena, in za motorna kolesa ter njihove nadomestne dele, kjer naj bi bila stopnja 3 odstotke. Oba zbora občinskega ljudskega odbora sta razpravljala tudi o delu sanitarne službe v minulem letu. Potem, ko je poročevalec med drugim omenil, da' je občinska sanitarna služba opravila lani 64 inšpekcijskih pregledov, nadzorovala več kot 2000 delavcev in uslužbencev v gostinski in živilski stroki ter s tem v zvezi pregledala 188 živilskih obratov. dalje da je posvetila veliko skrlš higieni v industrijskih obratih ter šolskih prostorih, so bila sprejeta priporočila za izboljšanje splošnega higienskega stanja. Odborniki so razpravljali tudi o nadaljnji preskrbi obalnega področja s pitno vodo in sprejeli sklep, naj bi Rižanski vodovod določil nove cene. Tako za gospodinjstva in komunalno socialne ustanove 30 din za kubični meter (doslej 20 dinarjev), za gospodarske organizacije in ustanove pa 90 dinarjv za kubični meter (doslej 60 dinarjev). Pri sprejemanju tega sklepa so odborniki opozorili na zahtevo volivcev, naj bi bila tako zbrana sredstva namenska, se pravi samo za rekonstrukcijo vodovodne mreže. Brzl vlak Trst—Genova! Na peronu množica ljudi, ki se neusmiljeno prerivalo. Tema ln megla zakrivata pogled. Prši neprijeten, droban dež. Okrašena jelka na postaji te spomni, da se bližamo letu 10G2. Težak kovček mi hoče izpuliti roko. Stopim v bližnji buffet, In naročim pivo. Lokal je nabito poln. Ljudje govorijo glasno, skoraj preglasno. Med vrvenjem zasli-šim tudi srbsko govorico, Naši državljani čakajo na brzec. ki pelje v Jugoslavijo. Obkrožajo jih polni kovčki in značilni paketi, v katerih so lutke, ki znalo zamižati in zacviliti: »Mama!« Pri sosednji mizi dva barantata za lire in dinarje. Ko opravita, se poslovita, kakor da sta si voščila samo srečno novo leto, V lokal prihrumi sedemleten smrkavec. Na glavi ima strašansko velik kavbojski klobuk. Ne da bi kaj rekel, se usede na prvi prazen stol in začne Odvijati velik paket. V hipu ima v roki puško »na kapsel« ln že poka ljudem okoli ušes. Nekateri se jezijo, drugI se čudijo. On pa se ne meni nič in naperi cev na vsakogar, ki vstopi skozi vrata. Natakar ln blagajnlčarka zmajujeta z glavami. Nato pridejo dečkovi starši, ki slino ravnodušno gledajo fantovo početje. »Jesi 11 lud?« se razburi nekdo od gostov, ko mu fant ustreli ravno v uho. Dečkovi starši se še vedno ne zmenijo. Natakar in blagajnlčarka še vedno zmajujeta z glavami, gosli se še vedno jezijo ali čudijo. Nikogar pa ni, ki bi pobu primazal zaušnico ali pa ga vsaj »pribil« na stol. Neznansko dolga vlakovna kompozicija, Vlak pelje v Rim, jaz sem namenjen v Genovo. Dolgo traja, preden se prerinem skozi gnečo do mojih vagonov, Ves obupan ugotovim, da s sedežem ne bo nič. Kaj ves svet potuje v Rim ali v Genovo? Ne preostane ml nič drugega, kakor da doplačam 1500 lir za spalni voz. Na ozkem hodniku pred spalnimi kupejl se neuničlllvo trkamo s komolci in "z nogami in ponavljamo kot papagaji: »Seusate! .. . Con permesso!« Določijo mi spalni kupe ln na veliko grozo E3 n Prvi iz serije potopisnih zapiskov na poti z ladjo Splošne plovbe »Bled«, ki vzdržuje promet na linijski progi K^^r—New York zvem, da nas bo v njem spalo kar šest. Z nami dve ženski, »Kakve vje-štlce, majku lm . . -«, se zgrozi neki naš državljan. Ogledal sem si Ju. Moral sem si priznati, da se je oblikovalni referent matere narave hudo pošalil 7. njima. Ura je kazala enajst proč in vlak je drvel že dobro uro. Moški iz mojega kupeja so se že spravili spat. Razen mene, ki sem čakal na »simpatični« sopotnici, kdaj se bosta odločili. Skrivaj sta me opazovali, kakor da bi premišljali, če lahko tvegata, da se spravita pred menoj na ležišča. Komaj sem dočakal, da sta izginili pod odejami. Nazadnje sem tudi jaz zlezel pod strop. Ženski sta vso noč bedeli, se pogovarjali, kakor da bi se bali nasilnosti štirih moških, ki so spali kot medvedi. Genova, največja Italijanska luka, me je sprejela v soncu. Mrzel veter se ml je zagnal v obraz. Znašel sem se sredi strahovitega cestnega vrveža. Postal sem na vogalu in gledal. Mimo mene so z veliko brzino vozili avtomobili, cele reke avtomobilov. Bil sem čisto zmešan ln od hrupa me je zabolelo v senceh. Pomislil sem: »2e v Sežani si skoraj nisem upal čez cesto , , . kaj pa tu?« Pričakoval sem, da bo zdaj zdaj kje treščilo. Prometni stražnik je hladnokrvno in varno usmerjal promet. Brez piščalke! Italijanski vozači so spretni in disciplinirani. Komaj se ml je posrečilo najti vrzel, skozi katero sem smuknil na drugo stran ceste, da bi dosegel obalo, »Kako bi našel jugoslovansko ladjo .Bled', na katero se hočem vkreati7;« sem potolkel v italijanščini. j Enookl prodajalec časopisov, pri katerem sem kupil vodič po Genovi, me je začudeno pogledal. »Težko boste našli,« je zmajeval z glavo, »Ne veste, kje je zasidrana vaša ladja?« »Ne!« Precej obupano sem ga pogledal. On pa je še bolj obupano dvignil roke in zastokal: ' »Santamaria! .. . Ne veste, da ima Genova nešteto pristanišč in da je te dni zasidranih tu okoli 200 ladij?« Na moj začuden, nič kaj ravnodušen obraz, ni vedel drugega .kot tuhtati, kako bi mi pomagal. Slednjič se je nečesa domislil. Segel je po lokalnem časopisu »II Seeolo XIX« ln poiskal na zadnji strani rubriko »Te- Skoraj zakričal je od veselja: »Vaša ladja je zasidrana v ,Fonte Eri-trea' . ..« »Kje je to?« »Kakšne pol ure hoda po cesti An-tonla Gramsclja.« Od sreče sem se mu pozabil zahvaliti, Takoj sem nastopil dolgo pot ob obali, se prerival skozi množico ln se umikal avtomobilom, ki so mi trobili v hrbet. Nikoli si nisem bil mislil,da si bom kdaj ogledal toliko ladij od blizu. Zalezel sem v vsako pristanišče, se otepal karabinjerjev, ki so me legitimirali, ln občudoval ladijske velikane pred seboj: »Leonar- lefoni in sidrišča ladij v pristanišču«. Vprašal me je: »Kako se, kliče vaša ladja?.* - ■ »Bled«. do da Vinci« 0 ,„vct mladih borovih nasadov, vendar niso porreDi, aa se ta športna zvist napravili občutnejše škode. razširi tud! na podeželje, pred- Materialno največio škodo Pa je za- vsem pa na ostale predele koor- radi svojega obsega povzročil požar, skega okraja, o čemer sta raz- J" -i® bU 23' februarja zvečer ob že- pravljala zastopnika Ljudske teh- ^f^T^rn £ mke in koprskega Učiteljišča, travniških in gozdnih površin. Ogenj Klub je že v preteklih letih na- popolnoma uničil okrog 90 ha bo- pravil vidne korake v tej smeri. I2Y!h^I?as??0V.ter 6;letno deio_ pogo-* V zadnjih desetih dneh Je bilo v koprskem okraju 13 gozdnih požarov, ki so jih v glavnem povzročili kmetovalci s sežiganjem plevela in dračja. Ti požari so sieer ogrožali tudi nekaj AMD organiziralo za amaterje, ki že imajo vozniški izpit, predavanja, na katerih bi se le-ti seznanili z novimi prometnimi in pro-Izolt ni več omeiena le na pred- metno varnostnimi predpisi. Do- „ , . . , stavnike moškega spola. Razen seči pa bi bilo treba tudi, da bi V drugi polovici tega meseca 17 so vsi člani že ooravlll vozni- opravili tečaj in vozniški izpit !°„v hrpeljskem obratu TOS pri-ški izpit te ali one" kategorije. vsi člani ZROP, ki takega izpita čel1 s tečajem za delavce in de Razprava je dala nekaj dobrih še nimajo. Minula vojna je po-predlogov. Tako ie prišlo do iz- kazala, da spada tudi to znanje raza mnenie, naj bi predavania o h krepitvi obrambne moči domo-prvi pomoči, ki so bila doslej za vine. AMD je ZROP to že predla-tečajnike na koncu tečaja, ko so galo in bilo celo pripravljeno, Konec preteklega tedna so v Pivki začeli na pobudo ženskega društva in tovarne šivalnih strojev »Bagat« (zastopstvo Koper) s šiviljskim tečajem. Kakšno je bilo med pivškimi ženami zanimanje za ta tečaj, dovolj zgovorno kaže podatek, da se je za tečaj prijavilo kar 130 kandidatk. Vendar se je tega nadvse koristnega pouka zahtevnih šiviljskih veščin lahko udeležilo la okrog Eto kandidatk. Sicer pa je to v Pivki že drugi tečaj za začetnice in nadaljevalni pouk, ki ga v treh izmenah obiskuje petdeset tečajnic. Velja še omeniti, da se udeležujejo tečajev za šivilje tudi okoliške žene, ki so prav tako kot. Pivčanke vsestransko zadovoljne s podajanjem snovi in s praktičnim poukom. Zahvala za tako smeri, zdovanja Krasa na tem področlu. Izredni požrtvovalnosti gasilcev iz Kopra, Pirana, Dekanov in Materije ter prebivalcev bližnjih vasi se je treba zahvaliti, da so obvarovali najlepše nasade borovcev v bližini pogorišča, V Kačičah je iz neznanih vzrokov gorelo okrog 70 ha pašnikov, Požar so pogasili domačini in Poklicna gasilska kov predvidela v svojem novem proizvodnje stekla se bo soraz- eMinuiiKteden s^bna^udj1 dva^oža-obratu v Hrpeljah zaposlitev do- merno dvignil tudi dohodek obra- ra, ki sta uničila gospodarski posiop- — ---------- „„ --------mače nekvalificirane delovne silo, ta. S tem v zvezi bo podjetje iz- }e bj1 v, Koštaboni, kjer je lavke za priznanje polkvalifika- v glavnem tiste delavce in de- vedlo tudi nekaj novih organiza- Fuca in'^JePško5rzaPOok°ro»e 4mneti?oač cije. Za tečaj se je priglasilo 12 lavke, ld so bili zaposleni že v cijskih sprememb in utrdilo de- dinarjev, drugi pa v ilirski "astrici, delavcev. Podoben tečaj je orga- prejšnji tovarni. Tako je bil tem lovne pogoje v ekonomskih eno- iSflJl ogenj gospodarsko po-niziralo to podjetje pred dvema mladim ljudem zagotovljen kruh, tah. — J. Ž. - žarov še nI šnan (tifi^ letoma; iz njega je izšlo okrog 20 istočasno pa jim dana priložnost, priučenih steklopihačev. Od teh da si s strokovnim usposablja-jih bo sedem opravljalo izpit za njem pridobijo trajno zaposlitev kvalificirane delavce verjetno že v domačem kraju. Ker je mladi letošnjo jesen. kader pokazal doslej zadovoljive, „ . , Ob ustanovitvi steklarskega obra- v nekaterih primerih kar odlične ^Tsf^V''¿eS£rS Ifupar sUšče. Te?e«m poško^'TbC ma' ta v prostorih prejšnje likvidira- uspehe v osvajanju strokovnega sam kriv svoje nesreče. Ko je prišel terlalna škoda okrog 50 Uso6 uspešno organizacijo tečaja gre ne Tovarne steklene galanterije, znanja, podjetje z zadoščenjem med Pivko in Ribnico iz stranske na jev. predvsem upravnici teh tečajev, ki je prenehala poslovati 1. 1956, omogoča svojim delavcem vsako o vTrnostf^^reifodT^to ga P/eC cod?! tovarišici Viki, ki hkrati tudi sa- je uprava ljubljanske Tovarne strokovno izpopolnjevanje. . tovorni avtomobil, stupar je pri pad- levamos! preži n (gesti ma uči. — Br optičnih in steklopihaških izdel- V mesecu maju predvidevajo cu dobil le blažje poškodbe. Torej remont sedanie trilončnp tnnilno Pe5cl> k0 vstopate na glavno cesto, remont seudnje tnioncne topline prepričajte se, če Je prohod varen, peci, tako da bodo vgradili še tri kajti v takšnem primeru imajo pred-lonce. Ob stoodstotnem povečanju nost horlstnlkl glavne ceste — avtomobili, motorji, mopedi in kolesarji! ~ Ko se je v torek, 20. februarja, vozil z mopedom v zgodnjih jutranjih urah od .doma na delo Flavij Stok iz Marezig, je v bližini Vanganela padel. Dobil Jo hude poškodbe in odDelJali so ga v bolnišnico, vendar za sedaj še ni znano, kaj je bil vzrok njegovega padca. Hujša nesreča se je zgodila na gozdni cesti nad vasjo Zacorje v sredo, 21. februarja. Kmetovalec Franc Ces-nik je vozil proti mlinu Udeleženko Šiviljskega tečaja v Pivki V KOPRSKI LUKI V petek, 2. marca, bosta pripeljali v koprsko luko ladji »ZEUS« ln »MEIKE« banane, papriko in paradižnike, izraelska ladja »PALYAM« bombaž ln natovorila les, jugoslovanska """11 s "DOBROTA« pa bo pripeljala pomaranče, V soboto pa bodo v koprski luki: norveška ladja »BEN-FRUIT« — izkrcala bo poljske pridelke, in jugoslovanske ladis r-BOHINJ*. -MARTIN KRPAN«, »MORAVA*. BOKA«, »GORENJSKA« in >'MLJET«, ki bodo raztovarjale bombaž, sladkor, limone, pomaranče, kavo in generalni tovor. JY,an,ka p°r°pat, Romana Slmčič Trikola: Silvo Furlanič Dekani: Vladimir Kavrečič, Kubed: Vitko Jakomln; Iz IZOLE: Edvin Kocjančlč, Ofellja Tuljak, Korte: Tul Jordan- ulell:|a Iz PIRANA: Portorož: Peter Krnel Franc Vatovec, Marin Aljlnovič; iz SE2ANE: Kačlče: Olga Cerkvenik, Krajna vas: Albin Vidmar Povir: Franc Urštč, Brestovlea: Emilija Markuža, Merče: Angela Bole, Sta-, z vprego, ki njel: Osnovna šola, Štanjel-je nenadoma zapeljala na zledeneli Iz POSTOJNE: Gorenje: Marija Pre snežni zamet,, Le-ta je vprego prevr- laz: l la"ja Fre" nil v 15 metrov globok prepad, kjer H ILIRSKE BISTRICE: Alojz Podhol sta se ubila oba konja, a voznik Je Velika Bukovica: Lima M^hn m^' ostal na cesti nepoškodovan. Škodo veče: Marija Saíñ' Muha- ocenjujejo na več kot, 300 tisoč dinai--jev, Avtomoblllst Mario Savi iz Trsta je med Sežano in Senožečami zaradi nepazljivosti Izgubil oblast nad volanom iz pule: Pavla Vladovič-iz TITOGKADA: K31,el Vrabec, Iz ZADRA: Jože Pollšak- \l Albln Knafelc, IZ AVSTRALIJE: Albin Knaieljc. KULTURA M PROSVETA it KULTURA iN PKOSVETA * ECULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN PKOSVETA it KULTURA SN.PROSVETA it KULTURA iN F UČNI USPEHI OB PRVEM POLLETJU V SEŽANSKI KOMUNI SO BILI GLAVNI PREDMET RAZPRAVE O OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA it j , Številnimi točkami dnevnega reda zadnjo seje Občinskega ljudskega odbora v Sežani Je bila osrednja točka poročilo in razprava o učnih uspehih ob prvem polletju, o poročilu, ki ga Je v ;------ za_ pedagoško službo v Postojni sestavil pedagoški svetova ... . __________pedagoški svetovalec 2lvko Tom- de za tak uspeh med šolo, starši signalizirali problem slabih učnih sic jo razpravljal že Občinski svet za Šolstvo. Zaradi razmeroma slabih in učenci ob asistenci objektivnih uspehov, učnih uspehov in še bolj zaradi nekaterih problemov, ki so se zaostrili "L" w t 1« nnrnanik-niP uč- x znotraj učiteljskih kolektivov, se Je predstavnikom ObLO zdelo potreb- POgOjev, kot je pomanjkanje UC-no, da o teli problemih razpravljajo in so z njimi seznanjeni vsi odbor- bemkoV, učil, učnega kadra m ti mkl> podobno. skupnosti, ki naj bi med drugim Ce bi človek presodil uspehe le zanimiva je še primerjava negativ- v razpravi pa so žal odborniki razpravljali tudi o učnih uspehih po bežnem voo-ledu v Dreeledni nlh iz posameznih ¿redmetov Po kot. družinski očetje preveč samo- šole m posameznih razredov. ------- v., r °. ^cgieuiu žolah; - kritično prevzemali levji delež dagoških sposobnosti predavateljev. Se bolj pa odnosov med učnim kadrom višjih in nižjih razre*dov. Posledica tega stanja niso samo slabi učni uspehi, ampak tudi dejstvo, da pomeni otrok v nižjih razredih človeško bitje, ki ga je treba vzgajati in učiti, £ v višjih razredih pa postane suha Iz poročila dobi človek nehote hi. Vprašanje je seveda, če so jim številka v redovalnici. vtis sorazmerne porazdelitve krivr predstavniki učiteljskih zborov Splošna ugotovitev: ne bo Prav šolski odbori bi morali, bi- dovolj, če bomo razpravljali tudi pobudnik dela šolskih samo o novih pravilnikih in o delitvi osebnih dohodkov Čeprav s pridržkom, da to ne vpliva stimulativno, so se odbor- Staž,"birodkrn0V2aV Jtote "«^oc-1 ^-^"TtSSSSE odgovornosti za šlabe^ učne uspe- Vse kaže, da tiči glavni vzrok nM ^trinjal^^mnenjem, dajo °d SkUP" "M' K-Pon jMj^U'. nega števila 2860 učencev je iz- ija za peti razred, medtem ko Je v še delalo prvo polletje s pozitivnimi stem razredu ocenami 2045 učencev ali 71,5 %. Srednja ocena je 2,93. Velika razlika med uspehi nižjih in višjih razredov Ta slika pa se precej spremeni, če ugotovimo, veliko razliko med uspehi nižjih in višjih razredov. Učenci prvih štirih razredov so iadelali namreč polletje z odstotki, ki se . gibljejo visoko nad najmanj negativnih ocen na šoli v Divači (3,5 . Se ocen nlh šolah in razredih. Kot primer navaja poročilo VII.a razred v Sežani, kjer je od '.0 učencev ocenjenih po- Kako bi porazdelili krivdo: teljev, tako da večinoma ne mo- odraz siabega učnega uspeha cer pa je imel isti predlog tudi objektivne težave dom šola? iejo ni!dltl dodatne pomoči slab- učencev, ampak nehote tudi pe- Svet za šolstvo. Z. L. šim učencem, preveliko število INTENZIVNA KULTURNA DEJAVNOST Svet za znanost LR Slovenije je Izvedel anketo, po kateri je razvidno, da Izhaja zdaj v Sloveniji 63 revij znanstvenega, strokovnega in poljudnoznanstvenega značaja. Te revije združujejo okoli sebe 1600 sodelavcev, med katerimi je več kot polovico univerzitetnih profesorjev in sodelavcev znanstvenih zavodov. Ti podatki pričajo o izredno intenzivni kulturni in znanstveni dejavnosti, kar Je tudi v skladu s splošnimi težnjami in potrebami družbenega razvoja. V TUJINI SPOZNAVAJO SLOVENSKO KNJIŽEVNOST V povojnih letih si slovenska književnost krepko utira pot v svet in pridobiva v tujini vedno več prijateljev. Tako bo verjetno že v začetku prihodnjega meseca Izšla antologija slovenske lirike pri znani pariški založbi Seghers In se bo pridružila drobni knjižici izbora naše poezije v angleščini, ki je izšel že pred nekaj leti. Zanimive so oddaje radia Graz I pod naslovom »sosed na judovzho-du«. To je vrsta esejev o našem kulturnem življenju in prevodi naše proze in poezije. Program bodo ponovili tudi v avstrijskem zveznem radijskem programu. Razen tega pripravljajo na Dunaju prevode Prešerna in Gradnika ter pripravljajo manjši Izbor sodobne poezije. ^ ... , . . . ,.Ze Poročilo je nakazalo reto- učencev v raZredih, natrpan in bolj zaskrbljujoč Je pregled rično vprašanje, ali bo do konca _„ln __ht„vpn ,.xnj nl.n„,,am D0. ob prvem polletju na posamez- , _,„„„x„ .LLi „a 2ei0 zanteven učni piogiam, po „^n----__¥----- leta mogoče vsaj v glavnem od- manjkanje učbenikov in napredo- praviti negativne uspehe m ubla- vanje ueencev z negativno oceno - , ,„ , i ■- žiti najbolj kričeča nasprotja. v vazrprl To bi bile «lavne zltivno le 14 (35 'It), vsi drugI pa ima- ,,„„,„. v ^SJ1 lazrea. j.o ui une aidviie jo PO eno ali več negativnih ocen, 13 Vendar poročilo ne daje druge točke_ sugestije, kot da napoveduje se- — Kulturna dejavnost v občini Veliko vaščanov je zaposlenih in st.anek predmetnih aktivov pri Qg}tno g0lski 0(Ib0ri in šolske fe Bila deležna leta 1959 1,3 "/o od zaslužek tudi ni tako slab. Govo- Zavodu za prosvetno-pedagosko • n(ji{,vr4i„ i:vo4p celotnega proračuna, leta 1960 rijo o klubu in o komentiranih . SKupnobci m^o oa.gidic svoje 2>20jo in leta 1%1 ZQpet y fcino dstavah v dvorani v Za. pa je celo takih, ki imajo po tri in več negativnih. Dalje je v V,a razredu komenske šole od 38 učencev ocenjenih pozivitno 20 ali 52,6 »/« učencev, od ostalih 18 pa ima par 12 učencev po tri in več negativnih ocen. Klavrno pestra slika negativnih ocen je iz posameznih predmetov, pravi službo v Postojni, kjer naj bi med drugim poskusili šolniki vskladiti tudi kriterije za ocenje- vloge Da pri vsem tem šolski odbori Delavski univerzi in teh zneskih niso vštete dotacije bičah. Mladina bi rada igrala, to- daije poročilo. Zdi se, da je slovenski vanje. Razen tega različnega kri- in šolske skupnosti niso odigrale druge. jezik najtrša kost za učence više or- terija ocenjevanja — zaradi ka- svoje vloge, je jasno. V svoja po-nfučencev v viljih' Siv petih terega 50 nastale take razlike med ročila so šolski odbori sicer zapi-- - - •■ - posameznimi šolami in razredi —• sali, koliko sej so imeli in o čem nekatere da nimajo režiserja. — V Kuteževem imajo od lani razredih ima namreč kar 28,3 'It učenca negativno oceno iz slovenščine, v šestih razredih je ta odstotek 17,9, v sedmih pa 18,8 ®/o. Takoj za slovenšči-,no je na vrsti matematika, kjer je v Filmske predstave si lahko dokaj delavno prosvetno društvo, ogledajo občani le v Ilirski Bi- P« tudi sekcijo pri SZDL. Delajo ... „ „ v„ .... . . . stripi in v Knežaku, medtem ko skupno. V dvorani, ki ni ogreva- pa navaja poročilo se vpraša- so razpravljali, vendar je prav iz d " ■ Q -e imi ielko zbrati član. nje dijakov-vozacev, nerazčiščeno tega dobro razvidno, da so se , J 1 J vprašanje napredovanja v višji ukvarjali večinoma s finančno petih razredih 22,6»/» Učencev z nega- razred z negativno oceno in vpra- problematiko in s pravilniki šol, f,„„j<„t;„ ui tivniml ocenami, v šestih razredih se - ■ j j j. . x- j-- C • • • ■ ske' univerze in kino-poajetja, bi ta odstotek zniža na 12,5"/«, v sedmih sanie dodatne oomoči dnakom mam z vzeoimmi vnrasanu. orav -------- , . , leto. Če bi v Ilirski Bistrici ure- stvo. Radi bi imeli manjši pro-sničili predlog o združitvi Delav- stor — urejen klub. Medtem ko se drugje prito- pa spet dvigne na 22 «/«. PROBLEMI IN ŽELJE MLADINE V KOPRSKI KOMUNI sanje ■ dodatne pomoči dijakom manj z vzgojnimi vprašanji, prav Uv aotQVo uhko f0 stan-eiz. žujejo, da ne morejo razmahniti doma m v soli. nič pa menda ne z učnimi uspe- DU bi najbrž tudiJnašla svojih sil pri ljudskopr6svetnem način, kako bi bili bolje izkoriščeni štirje diaprojektorji za ozkotračne■ filme. Razen v tovarni Lesonit ležijo drugje pozabljeni . in zaprašeni, Druga plat tega, vprašanja je programska: po- v , . „ . je v kom-- sebno matineje niso vedno za , v t0J,fK' f.V, T" ■__. v skem gledališču koncertiral naš okus m potrebe mladega občin- Vnmnrni a„„mhPi. delu, ker ima v dvorani zadružnega doma zadruga skladišče ali jo izkorišča podjetje, predlagajo v Jelšanah, naj bi v dvorani njihovega zadružnega doma uredilo kako podjetje delavnico, da bi bila mladina zaposlena doma. Pri tem verjetno ne pomislijo, kako bo potem z njihovo stoletno tradicijo. — Tudi v Premu bi radi televizor, vendar nimajo de>narja.'V vasi mislijo organizirati nabiralno akcijo, bojijo pa se, če bodo sredstva zadostovala za televizor in za opremo. stva. Člani društvene komisije pri Precej razgibana in živahna pa krožek, žal pa je udejstvovanje v . ■■ "T. *r """ •----- občinskem komiteju LMS so ob- je kulturno-prosvetna dejavnost njem zamrlo zaradi nesoglasij vilo ze lepo kulturno m umetm- i r-b--> i j nnin firaniičn. tpr društveno živlienie mladine med mladim vodiem krožka ter nico svojega aeiovanja. i o Kaze, sko poslanstvo, saj so koncertan- tramcijo ima ljudsko- ti nast0pili že skoraj v vseh več- najodličnejši komorni ansambel, Slovenski solisti. To do popolno-Tri prosvetna društva (Kne- sti vigrano glasbeno telo deluje žak-Bač, Jelšane in Ilirska Bistri- že pet let itl je v tem gasu opra_ iskali mladino-v Dolu, Gračišču, ter društveno življenje mladine med mladim vodjem krožka ter Šmarjah in Škofijah z namenom, v Škofijah. Prosvetno društvo šolskim vodstvom. Vsak teden ob da pregledajo kulturno-prosvet- »Istrski grmič« še kar uspešno- petkih imajo v Šmarjah »Šolo za no življenje in udejstvovanje v združuje zlasti klubsko in dram- življenje«, ki jo vodi Ljudska teh krajih. Vaški aktivi so spo- sko dejavnost. Mladina je s po- univerza. Mladina zelo številno in znali komisijo s problemi, s ka- močjo in v režiji tovariša Janka navdušeno obiskuje predavanja, terimi se srečujejo, in z načinom, Kleibencetla, učitelja osnovne kako jih skušajo reševati v sode- šole, uspešno uprizorila že več ysa ta slika kulturno-prosvet- lovanju z drugimi organizacija- iger (Mimo načrta, Dr., Zgodba nega udejstvovanja in življenja mi, aktivisti in prosvetnimi de- o bogatinu), za 8. marec pa pri- bi bila veliko pestrejša in boga- lavei na terenu. pravljajo igro »Draga Ruth«. tejša, če bi mladina našla način kakšno prosvetno , delo v illrskobistriški jih'"krafih" Jugoslavije, gostovali komuni. pa so tudi v Italiji. V NovokraČinah se zlasti Pred petimi let.i so se zbrali za-uveljavlja kulturnoprosvetna sek- to, da bi nastopili na prireditvah cija pri SZDL. S pomočjo KO jim Ljubljanskega festivala, kaj kma-je, uspelo lepo opremiti klub. iu pa so se pričela gostovanja v Najvefje zanimanje kažejo ob- Zagrebu, Beogradu, Dubrovniku iskovalci za branje (potujoča — kjer so tudi koncertirali v knjižnica) in za šah. Dramska okviru tamkajšnjega- festivala — V Gračišču ie med drugim po- Ljudska univerza je organizira- povezave in sodelovanja z osta- Družina bo po daljšem Presledku ter v, večjih krajih Slovenije (ta vedal ^ravitelj osnovne šole la v vasi več uspelih predavanj. mi organizacijami' na svojem nastopila ob proslavi 8. marca. teden v Sezam m v Kopru). V veaai upravitelj osnovne ^.e ___¿: .„j.*......x>.:u _ y Podgori Čutijo potrebo, da letu 1960 so na turneji po Italiji Jože Meiak da se udejstvuje v Veliko zanimanje med mladino območju in če bi vodstva vaških ljudski prosveti le šolska mladi- zlasti za športno udejstvova- aktivov bila bolj delavna. A. G. na,.vaška mladina pa je večino- nje: v domu igrajo namizni tenis, ma zaposlena v .tovarnah in se ^f™^ ^^SaSa kJttivih° - se^ci^a goilk^boksarfie in orod- zlasti aktivni sekcija, gojijo boksanje in orod v šahovskem in recitatorskem no telovadbo. Ob prazniku repu- , ... „i:toi;; blike 29. novembru, je sahovska krožku, ki ju vodijo učitelji. _ prioravila srečanje mla- »Tudi v Dolu smo bili nekoč dinceJv ^ ¿. M aktivni,« je rekel mladinec, ki je član orkestra. V tem orkestru je bi dvignili svojo kulturno raven, priredili 10 koncertov, med dru- gim v milanskem Coriservatoriu Verdi ter v Bologni in Brescii. V letošnji sezoni so obiskali številne manjše kraje v Sloveniji. Ansambel Slovenskih solistov sestavljajo naši najboljši po-ustvarjalni umetniki, kar ija je tudi razumljivo: zvrst glasbe, ki jo gojijo, zahteva vsestransko umetniško razgledanost, tako v tehničnem kakor tudi v čisto mu-zikalnem pogledu. Zrelost ansambla pa dokazujejo tudi sporedi koncertov, na katerih izvajajo poleg klasičnih del svetovne glasbene literature vselej tudi so-? dobna dela slovenskih in jugoslovanskih skladateljev. Z ansamblom Slovenskih solistov sodelujeta tudi koncertni tenorist Mitja Gregorač in flavtist Fedja Rupel. Prvi dan vojne so bili Ledinčani . - V Šmarjah imajo aktiv LMS v ^Sč^i^o^e^Si pet mladih amaterjev, ki so do- tovarni, mladina pa tudi pridno in razbijal, potem pa se iztreznjen bili instrumente od Svobode,^zdaj ,obisknje Mub.^je vedel povedati. ^aii/^e m kaza! sprSv* ©' Odlomek iz romana LEBINCANI. V počastitev 20. oblet-© niče ljudske revolucije izdala založba Obzorja v Maribo-Q ru. Opremil Janez Vidic pa se sami vzdržujejo. Pomoči ne komisiji učiteljiščnik Arduin Hr- fitvost, 61 .lo oberoe%owabili; ljubši starci in "stare matere, ki sicer tokrat z nikomer nI menila, Hana pa ni nI dobijo nikjer, kajti tudi mladin- vatin. Klub so ustanovili na po- pa j)ra ¿Ho, če bi ga nikoli več ne niso dremale, a to ni bilo niti malo komur ničesar dala. tHlapec je Je sij ..... • ______1 _1 O 1 \T r\n rtr, +11 «rMa1( Tfin < cn cn «1 nomi1!!? i hnH vrj-ž.nn ciri" airtiv v vasi ie zarnrl in ni budo SZDL, finansira pa ga to- videli, zdaj so se ga namreč še bolj čutiti njegovega valiva in dejav- varna. Življenje v klubu je,po- «^'li^^^^^U^^rs^ova1!: nosti Mladina v Dolu si želi zla- vezano z delom dramske družine, iialj0 naj popravijo, bi skruieni tudi c<.: " r.ctnr _ klub kier bi se ki je uprizorila igri »Skupno sta- to storili. Ker pa Je bila ncdomiseina, sil prostui liiuu, ^J________; • ter TKTOŽnn nedostopna in kot taka tudi nesprav- lahko shajala, m vec poapore ter uuveui,^ 111 .»««i« ^ ,jlva> 3;m ¡e bila v čedalje hujšo na- povezave z ostalimi organizacija- gostovala tudi v nekaterih clru- pot0, tembolj, ker je imela trgovino mi Predlagajo še, da bi jih več- gih krajih. Nekaj časa se je uve- na takem kraju, da bi morali mimo , , , liatrliol xr Šmarjah tudi likovni nje, kadarkoli so odhajali z doma. _____ Nemcev drugi večer vojno še vedno ni bilo. Medtem so zvedeli, da so po šentiljskl cesti prišli že v Maribor, in čutili so se prikrajšani. Večina jugo važno. cer vrnil, ker pa se Je le poslanjal in Kazalo Je, da vojske v pravem po- zelo malo delal, mu je rezala plesnlvi menu besede res ne bo. Ljudje, pred krajec. Točila je lesnikovec, sama si dnevoma že vdani v usodo, da bodo ga je sladkala s kocko sladkorja, to- šli ; sami in njihovo Imetje pozlu, so da mesa tudi zase ni Jemala. Razen krat obiskala potujoča knjižnica, liavlial vzporedno z olajšanjem že stremeli da bi se otepli obrobnih nevolj in morda pri kaki stvari celo profitlrall. Tako je nekdo podkupil celo posadko, ki jo jo imel na svojem dvo- „„„,„ v™« ,„,, „.,-;. m,CKa v rišču, in uspel, da so se preselili k ffln®"tIas°C^f1m Hos "redi« ko 1e sosedu. Ravnokar si je pome! roke in S«?^, r°J Sh"' *Jr> začutil, da se je zanj vojna ze kon- tega, da je nekoliko bolj škrtaia kot gospodinja, Je bil v hiši red pri Jedi in pri vsem. Otroci so v redu vstajali, se morali umiti ln Marija jih je počesala. Od največjega do najmlajšega so dobili vsak pol litra mleka v ..........................čala ln da lahko v miru zasluži, ko slovanskih" vojakov "je ostala tod "na Je sosed zaradi take^zlohe in^prera- položajih, ko da ne vedo, kam naj ---■■■* -- -* ■ " - beže, dokler ne bodo videli, od kod bodo Nemci pravzaprav prišli. In ti čunljivosti šel še dalje in vrnil svoje in sosedove vojake nazaj na sosedovo. _____ ________ r______^______ _ _ Vojaki, ki so pa prvi ovohali pred- vojald so se razščeperili. Čeprav se, nost tega porlvanja, so pili vino ene- razen rdečega oficirja, v življenje na vasi niso vtikali, so Jih Ledinčani čutili. Tu in tam so izmaknili kokoš in si jo pri ognju oekli, ne da bi skrivali. V nekem bunkerju so si umi-slili ples in zvabili nekaj ledinsltlh deklet, ki so se potem šele ob petelinjem petju vlekle domov. Ko so kure zvečer zlezle na grede, so dekleta spet izginile. g? Srodai in pogledalaT če niso staknili uši. Ce ki bi naj te stvari urejal, je prouai V cvrMtkn nrpi vprtno svarila da vola enega kmeta prvi dan mesarici, Je Skrgetka irc.1 vedno sv arna, «a drugi dan pa vola drugega kmeta. In « ™ »3 ^.GIe'te di krčmarica še nikdar ni tako pod ceno "a vse dneve trooiia. >u,ie ie. cia kupila para volov in Ju še nikdar ta- V Ct"u5-,H vniakl donovedatf da nilS !<° P—Prot,aIa »J"nima ušivi p" jih ^pioh ril marala poslu- las.niKoma. šatl. Zdelo se Ji je popolnoma nemo- Ubežniki so se vračali. Za cigarete ¡T0ie, da bi bil vojak brez te nadloge, _ in pijačo so prodajali drage izkušnje. kot se ,) zdni0 nemogoče, da ne bi Ciganke so se vlačile po vseh pa- vsaka stara suknja, ki Je prejšnja le- d^ni Kradli, če so se že privlekli v ibkili celo podnevi. Vojaki so na ta siu?,ila 7a strašilo vrabcev, Je ča- vas in st oprtali malhe. Tu ni nič po- krajcev zmanjkalo. Ce je bilo mrzlo in so ji bili v kuhinji v napoto, jih Je nagnala v sobo na krušno peč, ki so Jo Skrget.i kurili od oktobra do aprila, drugače pa so lahko delali, kar jih je bilo vnlja. Le okrog vojakov jih ni rada videla ln vsak trenutek je katerega pograbila, si nataknila očala robkih _____ kmetijah kradli hrano in jih plačevali. Nekdanjim zastonjkarir.hm je cena zrasla sprva na eno, pozneje celo na dve kuri. Na velikih pisanih ponjavah so sušile nerje okrog voza, ln če je zapihal veter, ga Je župniku celo pod nos nosilo. Vedeli so, da se vojakom zdaj niti ne splnfa mujati na luet k Trezl, Škodoželjno so se Ledinčani muzali vse dotlej, dokler nI Treza nekega večera odšla v bližnji bunker in sama .„,„ „,vnk nedelavnosti prosvetnih društev pomanjkanje zadovoljila šest mož posadke, med- Marsikje navajajo kot J dvor'an(. in drugI prostori v stavbah tem ko Je sedmi bruhal od gnusa. kala pripravljena, da Jo bodo za dra- magalo: obdržali so vsak svoj prav in ge denarje prodali, ko se bodo tudi se neusmiljeno zaničevali. vojaki iz Ledin preoblačili. Hana je bila zaradi dela ln skrbi prostorov. Ni novane služJJo svojemu namenu __ ____. Krasu p: svojega iltladlŠča1 tudi zavese .l^iati'p^ada.' Zidovi so ostali tudi slika, osiaia J ,niiiitpnn nrot vlaei. soncu in Sedaj so se spet muzali in menili, _ _ da je tudi pri tej reči ni čez Trezo, r'"V odra 'niso izginile", vendar" pa Je stavba, kot Priznavali so, da je bilo ravno s tem 5 z oara b . ------- -- bunkerjem najmanj preglavic. Sicer zadružnih oz. ""1e"ge" prav poseben. Zadruga nima v dvorani Primer v Storjah na Krasu pa jiL stni/hn. kot. Pri hišah, kjer je kdo manjkal, ali rCsnično utrujena, toda z Marijo si ni pa se že vrnil, še vedno niso delali. 7nala pomairati. Anici je dajala potu- Prl enih so čakali, pri drugih pa pro- ho. z gospodinjo pa je ravnala kot, z slavjjali. bolnikom. Nikogar nI ničesar spraše- Ognjišfa so povečini ostajala hlad- vala in vendar Je vse vedela, Lonkec na. Gospodinie so postavljale na mi- je prišel tudi po dvakrat na dan, sn- zo teden dni'staro peko, otrokom so del v kuhinji v kot; položila Je pre- zavrele mleka, drugi so'- pili pijačo, denj hleb kruha, da si ca Je lahko rc- Mazali so zaseko na kruh. kolikor ni- zal, In mu prinesla pol litra vina. Z so tunike pred začetkom vojno iz- ničimer nI pokazala, da jo zanimajo praznili, so še zdaj kdaj pa kdaj se- novice od Jutra do opoldneva ali pa rli vanje, toda večje potrate kot po- od opoldneva do večera. Nikoli ni se- lovico klobase na odraslesa člana dla k njemu, znala pa Je urediti ta- družine si zdal niso dovoljevali. In če ko, da Ji tudi dve uri nt zmanjkalo nam tože tudi slika, ostala nedog^ajena in zato pro a % je gospodar z^e^er zbral d^lčino in diia v" kuhinji Brž ko pa se Je začel Su?r&kanpoliopTe1^ fc V^veTston^Z^^ in šest mož skupaj.Jo Je laže plačevalo, ukazal, da se ,_nai..narezo na Jesen gobezdav^ Lonkec^ponavUati. Je^od- Nedvomno so bile to obrobne stva- piadenj mesa in kumaric, so gosoo- nesla kruh in snravlla nož. In če ijp dinle naskrivaj jokale, ker so greble ni \akoj odšel, je začela neusmiljeno do komolca v zaseki in Iskale zadnji ropotati s posodo, da nI čul Lonkec kps svinlske ribe. Da bi so kar se da niti lastne besede več. Od teh novic tin poslopje pred propadanjem. Prlpravljem so mt notri" rjndf^iburTiVvir "" *"""" "'" ...... malo. pojedlo, same niti seeale niso Je potem izluščila najpomembnejše, ln nrostovoljno delo, tudi o kinu in trgovini govorUo, vem/i" ^ pri rem potre^ ij. m i^oun,uvc; po tanko narezanih kolobarjih. če se JI Je zdelo prikladno, jih Je hovaU nckolikanj podpore in razumevanja pri KZ ln tudi na ObLO o tem ^"^»^ ^ f ^-^^ei prcEreVnostl Le pri Skrgetih ni bilo tako. Mo- povedala tudi gospodinji. Marsikaj so boval. nekol.Kanj..P » volivcev*»J»^«^ atotm oV poTlu a l žo ga lo b/ezmočn škega^ bilo pri hiši, gospodinja se prinesli otroci, ki 6o se družili s „„.j., -------- _K--.„- o Jn m millionov in vaščanl se dobro zavedajo, da .................. ..........----------- zunanjosti bi ne Snore Zato iščejo način, kako bi vendarle ri, ki jih je prinesla ta čudna vojna, jih njihova občinska blagajna ne zmore, 03Jtora ln 'splohl da -ol zašči- toda pregrešen duh sperme se Je dvl- 5KP!L?,0Jir^ed n r o p a dan Jem. p r i p r av lfe n is o na prostovoljne j,rlspevke_in pal^fkora,. izza vsakega plotu in delal so razpravljali tudi n^a rem ^dovoljivo Hauptmanovlmi, veliko jih je povedala tudi Anica. Vojaki na dvorišču so že nekaj dni razmišljali, kako bi se HanI maščevali in iz nje izcedili vsaj škaf vina-Nekega večera so privlekli posadko dveh sosedov in ji natvezili, da bodo ostali. Na dvorišču je bilo naenkrat šestdeset mož in vsi so se ji režali v obraz. Stala je na stopnicah vsa potna od togote. »Prav, prav,« je zamomljala, sle toliko prostora mi pustite, da bom lahko hodila v hlev in nazaj!« Potem je sedla v čumnato za zaveso ln čakala, kaj bodo storili. Dvorišče Je bilo sicer prostorno, toda šestdeset mož si je moralo nujno stopati na orste. Proti večeru so se pobrali ln Hana se Je razjokala, tako je v njej popustilo, potem pa je vzela baterijo kot vsak večer in skrbno obhodila parmo, hlev, gumno in povsod gledala in naročala, tla ne bi kadili in no nerodnosti česa zažgali. Nekega večera jo je pri takem obhodu naoadel silen rezervist ln jo vr^el r.a seno. »Počakaj no, da se slečem,« je za-mrmrala in se silno krotko zahihi-tala. Presenečen je pohlevno odnehal. Res je nekaj mešetarila in čez čas je ravno tiko hihitaje rekla: »Zdaj pa le pridi!« Ko se je sklonil, ga je brcnila med noge, fla so njegov krik slišali po celi vasi. Nezavestnega so nekam odoe-l.lali in se menili, da ga je tako sploščila. da mu ne bo nikoli več dvignil. Od takrat so se je bali bolj kot nemškega tanka. In ko so v Ledinah izmenoma obešali zdaj to, zd=j ono zastavo, je imela tudi Hana obe pripravljeni, toda nobene ni pokazala. »Skr.rretl se ne ponujajo vsakomur!« je menila. Ker ni zaupala Jerneju in njegovim za'efavostim, je celo spala na njima. Bila ja prepričana, da se je fant že zato izpridil, ker se je odvadil delati in ker tudi šol ni mogel dokončati. »Ce se bo izšolal, ne rečem, da ne hi mogel postati pošten človek, tako pa ne bo iz njega nič. Delati no bo več hotel in še druge bo mešal in tak ho vr.e življenje,« Z Marijo je bila spravljivojša, ker je pač računala, da se bo dekle slej ko prej poročila In «e s tem rešila. Soomnlla se je učitelja in si glasno oddahnila: »Sreča, da Je Ircrinil, Meša! jo je ln mešal- je na že kaj ve? vredna, ko da jo tak oženJenec ra"devI5i." pravzaprav pa ji je bil učitelj všeč; togo-tllo jo Je le to. da si ga nikakor nI mogla predstavljati več. samskega. Ha športnem igrišču gradijo garaže V prijateljski nogometni tekmi je koprski Tomos doma premagal vrhniškega Usnjarja s -1:0. Nasprotnik je bil nekoliko prešibak, da bi lahko nudil močnejši odpor domačinom, Le-ti so to kaj kmalu spoznali in se niso preveč naprezali. Vsekakor bi bil lahko izid glede na zamujene priložnosti vsaj za tri zadetke višji od doseženega. Pri Tomosu se je odlikoval Pogačnik kot realizntor pa Valdevit, kt je bil trikrat uspešen. Skoda je le, da ta talentirani igralec vse preveč zadržuje žogo in pozablja, da je nogomet kolektivna igra, Dekančani so imeli v gosteh enaj-storico Delamarlsa. Kakor je bilo pričakovati. so gostje zmagali, toda le s tesnim izidom 4:2. Domači so se predstavili občinstvu kot borbeno moštvo z razmeroma dobrim konceptom igre, žal piv so morali zaradi pomanjkanja rutine proti koncu spustiti vajeti'iz rok. Srečanje je pokazalo, da bo Jadran tudi v spomladanskem delu trd nasprotnik vsem enajstorieam okrajne lige. V predtekml so mladinci Delamarisa premagali domače mladince z 1:0. Edini gol so dosegli iz enajstmetrovke. Nova Gorica je sprejela v goste nogometaše Škofje Loke, Zmagala je s 3:1. izid pa bi bil lahko tudi višji v njeno korist. DOBEIl START PLANINE V soboto in nedeljo je bilo na Postojnskem na sporedu I. kolo zimske občinske lige v streljanju z zračno puško. Moštva strelskih družin so Imela pet dvobojev, največje presenečenje pa so priredili tekmovalci iz Planine, ki so premagali moštvo Pro-leterja iz Postojne s 1483:i:>68 krogi. V ostalih srečanjih so bili doseženi naslednji rezultati: SD Borac : SD Gozdar 1521:1149, SD Udarnik : SD Srednješolec 1400:0, SD Pivka : SD Pre-stranek 1434:1358 ln SD Gozdarski center : SD Center 1412:1425. Po I. kolu so z dvema točkama v vodstvu družine Borac, Planina, Udarnik, Pivka in Center. (ina) ODBOJKA TVD Partizan TOMOS tizan Fazana 3:1. TVD Par- Vsc kaže, da gre nekaterim pomanjkanje športnih objektov prav malo na živce. Pred kratkim so začeli graditi garaže na igrišču za slovensko gimnazijo, ki Je edino šolsko igrišče v Knprn. Zdaj se bo najbrž pogosto dogajalo, da bodo morali košarkarji ali odbojkarji prekiniti tekmo, da bodo avtomobili vozili mimo, da ne govorimo o možnosti raznih okvar športnih naprav. Zdaj nastane pravzaprav vprašanje, kdo je dovolil zidati garaže In zakaj naši športni In šolski forumi niso tega preprečili. Pri tem ne gre toliko za pravno stran te zadeve (čeprav tudi KOŠARICA DIJAKI MED SEBOJ Minulo solioto so bili v prijateljski tekmi doseženi naslednji rezultati: Šolski center Izola : Pomorska srednja šola Piran (I. letnik) 28:2G, Šolski center Izola : Pomorska srednja šola Piran (II. letnik) 49:19. RAZPISI: Svet Zavoda za prosvetno pedagoško službo Koper razpisuje MESTO USLUŽBENCA la administracijo in računovodstvo Pogoji so dokončana srednja šola, praksa v administraciji in samostojno vodenje ter pasivno obvladanje italijanskega jezika. — Ponudbo s kratkim življenjepisom pošljite Svetu zavoda. — Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Turistično društvo Postojna razpisuje mesto STALNEGA USLUŽBENCA Za svoj urad v Postojni Zaželena večletna praksa in znanje tujih jezikov. — Osebni prejemki po dogovoru. — Interesenti naj pošljejo prijave z opisom dosedanjih služb Turističnemu društvu Postojna. — Razpis velja do 15. marca 1962. Svet za šolstvo ObLO Koper razpisuje MESTO UPRAVNIKA Pionirskega doma v Kopru Pogoj: Srednješolska izobrazba z večletno prakso. Prošnje se vložijo na Svet za šolstvo ObLO Koper. * * » šolski odbor Ekonomske srednje šole Koper razpisuje DELOVNO MESTO TAJNIKA ŠOLE Pogoji: srednješolska izobrazba z večletno prakso v finančni in administrativni stroki. — Nastop službe 1. marca 1962 ali po dogovoru. Zanimivo sodelovanje nudi znanstvena ustanova zunanjim sodelavcem pri anketi o učinkih množičnih komunikacijskih sredstev. Opozarjamo Vas na naslednji RAZPIS: INŠTITUT ZA SOCIOLOGIJO Univerze v Ljubljani Trg revolucije 1 razpisuje HONORARNO ZAPOSLITEV za izpraševalce (anketarje) Potrebno je večje število anke-tarjev za delo pri raziskavah na terenu. — Pogoji so naslednji: 1. starost od 24 do 60 let, 2. izobrazba — dovršena srednja šola ali srednja strokovna šola, 3. honorar pO pogodbi, glede na količino dela. Prijave naj vsebujejo: 1. ime in priimek, 2. izobrazbo, 3. kraj in občino stalnega bivališča, 4. točen naslov z eventualno telefonsko številko in navedbo eventualne stalne zaposlitve. Prijave pošljite na vodjo področnega centra JELEN Anico ali pa se zglasite osebno na naslov JELEN Anica. Ljudska univerza, Kreljeva 5, Koper, med 2. in 3. uro. Prepis prijave pošljite po možnosti obenem na Inštitut za sociologijo v Ljubljani, Trg revolucije 1, vodstvu mreže anketarjev. Zdravstveni dom Koper proda naslednja osnovna sredstva: 1 OSEBNI AVTO znamke DKW-750, 1 OSEBNI AVTO znamke DKW-750 s podaljšano karoserijo, 1 MOTORNO KOLO znamke Puch-Tomos SV 175 ccm Prednost nakupa ima socialistični sektor, nato tudi zasebniki. Ogled vozil je možen vsak dan pred splošno ambulanto ZD Koper. MBU OGLASI mm CENJENIM GOSTOM in OBČINSTVU sporočamo, da smo v ILIRSKI BISTRICI odprli z najmodernejšo opremo, lepim vrtom in parkirnim prostorom Kavarna bo odprta vsak dan od 6. do 24. ure. Nudimo: ALKOHOLNE in BREZALKOHOLNE PIJAČE — SUHE SPECIALITETE (pršut, domačo salamo itd,) — PRIZNANA BUTELJČNA VINA (refošk, muškat, rizling) — KAVO, C A JE * * ★ Ob sobotah in nedeljah KONCERTNA GLASBA od 20—24, ★ ★ ★ Vljudno vabimo vse naše cenjene stalne goste in tudi potnike, ki potujejo skozi Ilirsko Bistrico. GOSTINSKO PODJETJE »S O C A« ILIRSKA BISTRICA BELA KRAJINA je 27, februarja priplula na Reko. BIHAC je 25. februarja priplula v Port Said, BLED je 19. februarja prispela v New York, nato pa začela vkrcavatl tovor v raznih pristaniščih. BOHINJ je 28. februarja prispela v Trst, od koder je nadaljevala pot v Koper, vkrcala tovor ln odplula proti New Yorku. BOVEC je 2. marca odplula Iz Tan-gerja ter nadaljuje pot v Genovo, Napoll, Palermo in Solun. DUBROVNIK je iz Ancone odplula v Eleusis, GORANKA je 25. februarja prispela v San Diego. GORENJSKA je iz Latakije odplula v Port Said. KOROTAN je '24. februarja odplula z Reke v Beyrouth ln Aleksandrijo. LJUBLJANA je 24. februarja prispela v Tuapse. MARTIN KRPAN je iz Beyroutha odplula proti Jugoslaviji. PIRAN je 22. februarja prispela v Si-benik.. POHORJE je v Splitu. ROG .ie v piranski ladjedelnici. TRBOVLJE je 23. februarja odplula iz Hong Konga proti Japonski, ZELENGORA je 27. februarja prispela v avstralsko pristanišče Wallaroo, V minulih dneh so se prijavili Postaji za transfuzijo v Izoli naslednji krvodajalci: BOLNICA IZOLA: Marija Premrl; DELAMARIS: Cvetka Babtč, Milka Ccrneka, Kristina Damtani, Alma Degrassi, Veneeslav Felda, Marija Ivančič, Marija Kaligarič, Cvetka Palčič, Rudolflna Podreka. Milka Senica, Lilijana Sinožič, Nerlna Sre-brnič, Marija Sorgo, Greta Zrinjak, Marija Zudič; GRADBENIK IZOLA: Štefan Doma-denik. Aldo Gregorovlč, Jordan Krulčlč, Ivan Vedernjak, Marjeta Znldaršič; KMETOVALCI: Albin Grbec. Viktor Grbec, Valerija Grbac, Marijan Hr-vatin, Marija Hrvatin, Marijan Po-letič; MALA OPREMA IZOLA: Ana Buzettl, Jože Dodlč, Eufelija Eabris, Irma PavllC, Jože Rodela, Ciril Smolič, Veneeslav Vidrih: PLETILSTVO IZOLA: Marija Buti-nar. Justa Cepak, Marija Carman, Romana Fičur, Lojzka Lazar, Marija Kordež, Stanka Sadar, Anica Sireelj, Ema Trampuš, Ema Vojvoda, Ema Stumber; UKD IZOLA: Danilo Andrijašič, Er-nest Babič, Janez Bcdek, Jože Bcn-čič, Jožef Bernardi, Franc Božič, Mirko Brežnik, Ellca Bučar, Leon Bučar, Franc Bužleta, Peter Cehok, Ivan Cellgoj, Alojz Deželak, MIlan Flego, Anton Furlanlč, Angel Grdi-na, Karlo Gregorie, Ivan Gujalc, Stanislav Heric, Franc Hrvatin, Just Jerman, Vida Jerman, Peter Jugo-vec, Jožef Klanjšček, Ciril Korenič, Valentina Kren, Karlo Mezgec, Viktor Mežič, Stana Novak, Ernest Omerzelj, Luigi Perentin, Herman Plvk, Peter Prešern, MIlan Puc, Zeljko Rašpolič, Gvido Ražman, Ivan Smrdelj, Marijan Streaj, Angela Tončetič, Alojz Trnovec, Ivan Ugrin, Tereza Ulrih, Valerija Vrabec, Božko Zečevič, Martin Zonta, Andrej Zlgon, Aleksander Grbac. ROJSTVA V koprski porodnišnici so rodile: MARIJA-GRACIJELA GULIC iz Pli-skoviee — dečka; MARIJA BIBALO Iz Buj — deklico; GEMA KOCJANClC iz Ankarana — deklico; SONJA CIC iz Pirana — deklico; ANA GAVEZ iz Ankarana — deklico; MARIJA TU-LJAK iz Fjese — deklico; MARIJA GULIC iz Ponikve — deklico: ROMANA LEMUT iz Kopra — deklico; MARIJA MLAKAR iz Kopra — dečka; EDA STEPAN iz Stepanov — dečka; MARIJA JURISEVIC iz Sareda — deklico; IVANA BOI.CIC iz Prešnice — dečka; MARIJA JAGODIC iz Buzeta — deklico; LIBERA ZONTA iz Zon-tov — dečka; BOZENA-MIRELA PEČAR lz Prešnice — dečka; AMALIJA ZUGAN iz Skuljarjev — deklico; EDA KRAMPF lz Izole — dečka; ŠTEFANIJA STOKELJ lz Kopra — dečka; MARIJA REMEC lz Bride — dečka. V postojnski porodnišnici so rodile: SANTINA HUMAR iz Kromberkn — deklico; BOGOMIRA KEBER iz Volčje drage — dečka: J02EFA MAI.EC iz Cerknice — deklico; J02ICA VI-CIC iz Vrbovega — dečka; SILVA BOLE iz Rakeka — deklico; MARIJA SUSA iz Gabrč — deklico; MARIJA MEDEN iz Senožeč — deklico; MARIJA HODZIC Iz Idrije — deklico; ,TO- OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi ši. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu, Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! KUPIM ENOSTANOVANJSKO HIŠO v okolici Kopra. Plačam v gotovini. Ponudbe na upravo lista pod »Čimprej«. ČESTITKA Včeraj je praznovala Medoš Albina svoj 52. rojstni dan. Iskreno čestitamo, mož Ivan in hčerka Marija. PREKLICI Preklicujem vse, kar sem neresničnega govoril o Testenu Avguštinu iz Cepna štev. 2. Obreza Leopold Cepno 11 » * * Sirda Marija preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla Jankovič Luciani. Sirda Marija Vipava, blok IV Pridružujemo se voščilom in čestitkam ob mednarodnem prazniku žena! o o o Priporočamo se za naše storitve, ki razbremenjujejo delovno ženo! STANOVANJSKA SKUPNOST S SVOJIMI SERVISI IZOLA ROKOMET Preteklo nedeljo je bilo v Kopru tekmovanje med 5 moškimi In 2 ženskima rokometnima ekipama. Presenetila je moška vrsta »Gimnazije«. Tehnični rezultati: TVD Partizan Koper II : Učiteljišče Koper 7:2, TVD Partizan Koper I. : IKS Koper 8:2. Gimnazija Koper : TVD Partizan Koper II. 8:2, Učiteljišče Koper : IKS Koper 12:10, Gimnazija Koper : TVD Partizan Koper I. 5:4. Ženske: TVD Partizan Koper : Učiteljišče Koper 4:1 (igra ni bila zanimiva). TVD Partizan Koper : TVD Partizan Fažana (moški) 9:4. pravno ta stvar nI v redu, ker še ni urejeno lastništvo Igrišča), kakor za moralno, saj je vendar znano, kako zelo nam primanjkuje športnih objektov. prav bi bilo. da bi o tem problemu govorili tudi na bližnji skupščini okrajne zveze, saj se lahko danes ali jutri spet kdo kaj podobnega spomni. Menda vendar ne bomo prišli tako daleč, da bi morali Iskati zaščito športnih objektov, kakor je to navada pri kulturnih spomenikih? HUDA NESREČA V BANOVICIH V banoviškem premogovniku je v torek popoldne iz še nepojasnjenega vzroka v rovu v posebnem skladišču eksplodiralo razstrelivo. Huda eksplozija je podrla betonske opornike, zasula izhod iz rova, v katerem je bilo 180 rudarjev. Reševalne ekipe so napele vse sile ter rešile iz rova nad 120 rudarjev. Žal pa so iz manjšega rova prinesle na piano tudi 5i mrtvih rudarjev, ki so izgubili življenja zaradi zastrupitve z zemeljskim plinom. V tu-zlanski bolnišnici pa so medtem umrli še trije teže poškodovani rudarji. Huda nesreča je pretresljivo odjeknila po vsej domovini. Družine in svojci žrtev dobivajo z vseh strani sožalne brzojavke in tudi pomoč. GOSTIŠČE »TURIST« V IZOLI čestita vsem ženam ob njihovem mednarodnem prazniku 8. marcu! Delovni kolektiv LANDA BELTRAM iz Bukovice — deklico; EMA JEZ iz Grgarja — dečka; KAJA POPOV1C iz Postojne — dečka; ZORA ZVOKELJ iz Sanabora — dečka; IVANKA RUSJAN iz Renč — dečka; IVANKA CEKADA iz Ivanjega sela — deklico; VILMA KOMPARE iz Rožne doline — deklico; VALERIJA KAV CIC iz Dornberka — dečka; KLAVDIJA PREGELJ iz Šempetra — dečka; DORA ZBOGAR iz Ozeljana — dečka; MILENA ZABAR, Pivka — dečka; ANTONIJA JOVIC. Cerknica — dečka; ANTONIJA ZORZUT iz Dr-novka — deklico; DARINKA BAN-DELJ iz Steske — deklico; LILTJANA BOZIC iz Postojne — deklico; HONO-RINA-MARTA PAHOR iz Gorjanske-ga — deklico; MARIJA LOGAR iz Lo-kavca — dečka; MILKA BOŠNJAK iz Divače — dečka; SONJA VICIC iz Harij — deklico; LIVIJA KOMEL lz Ajševice — deklico; SONJA RUSJAN iz Renč — dečka: LIDIJA SLOKAN iz Lokavca — dečka. POROKE V Kopru: MIROSLAVA FIRM. uslužbenka iz Kopra, in 1IUMBERT POLES, avtoklepar iz Kopra: MARIJA JELUSIC, uslužbenka lz Izole, in IVAN NEDOII, pomorski strojnik tz Povžan: MARIJA KAKER. dijakinja iz Luč, in SILVAN MARKEZlC, mehanik Iz Smnrij; FABIOLA FAL-LAIN, gospodlnia iz Rima in MURIS BAIITIJAREVIC, uslužbenec iz Kopra; EMILIJA GRIZON, delavka iz Puč. in EMIL TERNAV, kmetovalec iz Krkavč, V Izoli: HELENA MARINIC, delavka iz Izole, in ANTON SKRT. pomorščak iz Izole; ONDINA HRVATIN, delavka iz Dvorov nad Izolo, in JOŽE MEJAK, delavec iz Dvorov nad Izolo. V Ilirski Bistrici: VOJKA COTAR, trgovska pomočnica iz Ilirske Bistrice, in' ROMAN KOPRIVA, elektroinstala-ter iz Ilirske Bistrice; F.MA-STANI-SLAVA SLOSAR, delavka iz Sušaka pri Jelšanah. in JOŽE ISKRA, delavec iz Novokračln, V Sežani: MILENA PIR.JEVEC. pletilja iz Orlcka, ln FRANC SANIC, elektrlčar iz Orleka: ALMA-NEVA RONCELJ. uslužbenka iz Križa, in JOŽEF GUSTINCIC, radiomehanik lz Sežane, UMBI.I: V Kopru: Ana Bablč Iz Skocjana, stara Go let; Antonija Mlklavčič Iz Pobegov 10. stara 90 let, V Izoli: Amelia Degrassi, stara 53 let: Domenico Delise, star 09 let. V Sežani: Leopolda Grmek, roj. Trobec iz Kazeli. stara 87 let, V Ilirski Btstriei: Ivana Matko. gospodinja lz Zarečja 12, stara 75 let. Vsem poslovnim prijateljem, obiskovalcem, domačim in tujim gostom sporočata bivši podjetji Gostišče »TURIST« Izola in hotel »ZORA« Izola, da sta se s 1. marcem 1962 združili v novo enotno podjetje Gostinsko peietfe »Hotel Zora« Izola TEKOČI RAČUN novega podjetja je 602-11-1-452 • * it ★ Novo podjetje hkrati obvešča, da se na letošnjo turistično sezono pripravlja s polnim poletom: preuredilo bo lokale in izboljšalo postrežbo! * * * Priporoča se za nadaljnji obisk! KOLEKTIV KOMBINATA KONSERVNE INDUSTRIJE -fc čestita ob mednarodnem prazniku naprednih žena — 8. marcu — vsem ženam naše domo-vine.ter jim želi nadaljnjih uspehov v njihovih prizadevanjih za vsestransko izboljšanje živ-•fc ljenjskih pogojev. Posebne in prisrčne čestitke •fo pa izrekajo ob tej priložnosti zaposlenim -fr ženam-članicam kolektiva: UPRAVA KOMBINATA, SINDIKALNA PODRUŽNICA, OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV, DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR »DELAMARISA« IZOLA mmrnmm^mmmmm GOSTINSKO PODJETJE »RIBIC« V IZOLI čestita ob mednarodnem prazniku zena vsem ženam 8É ü M' Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš vestni uslužbenec in član našega delovnega kolektiva inž. Srečko Sršen s v e t o i k Dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER SINDIKALNA PODRUŽNICA OLO KOPER L_______ ---i—p —--■---—--n—- — ^•V^iVtT-. v' - />i »«Vi'-; Koprski motiv iz »Iplasove« perspektive. Naprave na strehi obrata za proizvodnjo polivinil-aeetatne emulzije. V ozadju nebotičnik ob Vojkovem nabrežju Izložba kake trgovine? Ne, pač pa omara v »Iplasovem« prodajnem oddelku, kjer je videti tudi marsikaj, Cesar v naših trgovinah ne dobimo — pa ne po krivdi tovarne Posnetek iz »Iplasove* pakirnice. Iz tega oddelka odhajajo končni izdelki Moderni stroji, ki delajo pri »Iplasu« noč in dan. Njihovi upravljavci so se na njih že dobro izurili , WM Delo v skladišču. Na vse strani širom po državi razpošilja »Iplas« svoje Izdelke striji plastičnih mas in smol Zunanji del obrata v Podgradu t • •• <£- i •• /?• / , -a. KOPER, 2. marca 1962 ZADNJA STRAN LETO XI. — Številka 10 tmimmv h -p:. t. ¡cesislše stanovanjska liiša Stanovanjsko vprašanje je pri nas Se vedno zelo pereče, zlasti se, če upoštevamo naglo naraščanje cen v gradbeništvu. 2e za najskromnejše dvosobno stanovanje mora čiovek danes odšteli vsaj 2 milijona, za hišo manj 4 cem. Škofjeloška tovarna »Jelovi glede kvalitete med leseno ln zidano hišo ni kakšnih bistvenih razlik, čeprav je lesena znatno cene.iša Znano je, da /,rade ogromno lesenih hiš v ZDA, Finski, Švedski, Kanadi in drugih deželah, kjer so kli- Zadnje čase pa je začela »Jelovica« te hiše oblagati od zunaj s salonitnimi ploščami, tako da celo od blizu ne opaziš, da je hiša lesena. Zato ni čudno, da letos za te hiše zelo narašča zanimanje, zlasti v ne- tar. L. iaVi-' . pa moraš imeti naj- matski pogoji precej težji kot kate,.ih tovarnah, saj se tako do 5 milijonov pod pal- pri nas, pa take hiše kar krep- „,„,;„,,„,„ „,,Hi rn kil ,h„iem mm,-, Podjetjem nudi možnost, da z ko kljubujejo mrazu, dežju, snegu in vetru. Pri količkaj razmeroma skromnimi finanč- . ki že dobrih 10 let izdelu- skrbnem vzdrževanju je lahko nimi sredstvi hitro rešijo staje lesene montažne hiše, pa na tudi lesena hiša še po 50 in več novanjske probleme svojih de-tem področju odpira nekoliko letih kot nova. Njena prednost lavcev in nameščencev. P. svetlejše perspektive. Podjetje Izdeluje več vrst lesenih mon- tažnih hišic od manjših z jo« pa nI samo v nižji ceni, marveč tudi v tem, da jo »zgi'adi- dvema sobama (45 m: površine) do večjih s tremi sobami (do 65 m'). Cene teh hiš pa so ne- oziroma montirajo — v pičlih 4 dneh! Seveda so domače lesene hiše opremljene z viem komfortom — švedsko primerno nižje, če jih primer- kuhinjo, kopalnico, vgrajenimi jamo 7. enakimi zidanimi stav- omarami, bojlerji, električnim bami, saj se gibljejo od 1 do 1,5 milijona. Največja montažna hiša velja z vso opremo točno 1,000.000 dinarjev. V podjetju pa poudarjajo, da izkušnje iz drugih držav kažejo, da štedilnikom, parketom itd. Iznajdljivi lastniki si te hišice postavijo na soliden betonski temel.i in sami napravijo v kletnih prostorih garažo, drvarnico in shrambo. Pred dnevi so imeli delavci krojaške delavnice v Pivki skromno slovesnost. V pokoj je odšel njihov prvi sodelavec Karlo Urbančič. Ob tej priložnosti se skoraj niso mogli izogniti temu, da bi se ne spomnili na tiste dni, ko so ustanovili krojaško 'delavnico. Leta 1346 se je zbralo šest krojačev in z lastnimi sredstvi so ustanovili podjetje. Začetek je bil te- Neki moskovski fotograf Je napravil gornje slike, ki kažejo, da vnetih pristašev plavalnega športa ne more zadržali niti zima z vsemi svojimi »dobrotami« in ovirami, da ne bi tudi sredi snega nadaljevali s kopanjem v kopališču »Srebrni gozd« na Moskvi. Pravijo, da se zdi Moskovčanom temperatura »samo« petih stopinj Celzija še kar primerna za obisk kopališča. Brrr ... ZDRAVSTVENI DOM ZA DVE OBČINI Občinska ljudska odbora Ilirska Bistrica in Postojna sta ustanovila zdravstveni center, ki bo imel svoj sedež v Postojni in bo deloval za obe občini. Center bo spremljal in proučeval zdravstveno stanje prebivalstva ter organizacijo in delo zdravstvenih ustanov. Naloga centra bo tudi sestavljanje programa za razvoj in napredek zdravstvene službe. Center bo prirejal strokovne seminarje za zdravstvene delavce. J. S. »bsvs Kranju je tovarna »Iskra« mnogim svojim delavcem pomagala, da so si postavili takšne lesene montažne hišice pa že samo januarja 1 milijon dinarjev. »Zaradi takšnih uspehov čutim danes nekakšno zadoščenje,« je dejal Urbančič. Tovariš Urbančič je bil vsem pri srcu, saj so mu med seboj pravili »oče«. »Oče,« pripovedujejo, »je bil vedno prvi v delavnici. Pozimi je zakuril peč. da smo prišli že na toplo. Bil je dober delavec in dober tovariš.« Ob svojem odhodu v pokoj je tov. Urbančič dejal: »Le ta- _______ .... ___________________ _____ __________ __________ ______ _______ ______ ko delajte, kakor smo delali od 2. do 10. junija IV. medna- ne Nemčije in Nizozemske, pri- iskovalci lahko vse razstavlje- Tokrat res V prostorih Gospodarskega jetja iz Zahodne Nemčije, Ita- žave. Posebna privlačnost tega razstavišča v Ljubljani bo letos lije, Francije, Avstrije, Vzhod- sejma bo v tem, da bodo ob- doslej, pa bo Slo naprej. Ce bo rodili lesni sejem, za katerega potreba, vam bom še vedno je že danes ogromno zanima-priskočll na pomoč,« R, O. čakujejo pa še udeležbo drugih držav. PRAVNA POSVETOVALNICA nja. Čeprav bo sejem zavzel vse razpoložljive razstavne prostore — okrog 25.000 m: po- obdelavo lesa bo na sejmu še vršin — verjetno vsem razstav- razstavljen les, reprodukcijski ljavcem ne bo mogoče ustreči, saj je že danes večji del razstavnega prostora razprodan, ne pohištvene izdelke kupili, oziroma bodo na sejmu dobili točne naslove, kje lahko ta ali Razen modernih strojev za oni kos pohištva naročijo ali kupijo v trgovini. Vsekakor je vodstvo sejma s tem res ustreglo željam potrošnikov, saj so bili doslej marsikateri material, lesna galanterija, su ha roba, pletarski izdelki in se krogom obiskovalcev vzbudilo ravno pohištvo, ki ga bodo razstavljala podjetja iz vse dr- Karlo Urbančič žak, saj se je večkrat primerilo, da so puščali svoj zaslužek podjetju. samo da bi se lahko obdržalo. Potem pa so pričela prihajati prva večja naročila in polagoma se je zafiel debelin sklad za osnovna sredstva, Število zaposlenih se je večalo, trije člani podjetja pa so celo ustanovili sedanje podjetje »Obrtnik« v Postojni. Podjetje je doživljalo več kriz, vendar so dobili leta 1960 večje posojilo ObLO Postojna, s katerim so si nabavili šest modernih elekričnih šivalnih strojev in si razširili prostore. Število zaposlenih se je večalo, večala pa se je tudi realizacija — v Ionskem letu so ostvarili 9 milijonov din, v letošnjem letu S - . t , v _ jiu >iiv.,jU i a in(i|