PRH 8554 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER SK\ DNEVNIK Mostnina pličana v gotovini Abb. oostale I grupo* Ceua 200 lir Letu XXXIII. Št. 283 (9891) TRST, torek, 6. decembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 36. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. inaja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi LA MflLFfl: PROGRAMSKI SPORAZUM MED PRI, PSI, PSDI IN PLI Socialisti zavračajo laično fronto ki bi imela protikomunistično vlogo Komunisti spet poudarjajo, da so «pripravljeni prevzeti svojo odgovornost Cilj komunistov je vlada demokratične enotnosti in solidarnosti vse levice RIM — Poleni ko sc je precej izpostavil na levo, se La Malla sedaj Waea im laično fronto kot alternativo komunistom in krščanski demokraciji. PRI, ki so ga še včeraj obtoževali filokomunizma, predlaga ,eu predvideval še /atrije navad-'b in političnih zločinov, i Uradni del zadnjega letošnjega h-Jbenja pa so državniki EGS zapol-fian.z gospodarsko tematiko. Med aJbolj zaskrbljujoča vprašanja te-|”'Področja sodi prav gotovo velika ^ipeselnost v devetih državah, ki .. Je narasla na šest milijonov oseb, jč katerih je 40 odst. mladih, ki išče-w Prvo zaposlitev. Ugotovitve vseli v /Ornikov so bile precej soglasne, Ij.bkp manj pa stvarni predlogi, ki $|. Oiorali težiti predvsem k pnspe-vvl industrijske proizvodnje, ne ’a f]a(0b tein še povečali stopnjo in- vP^odno poročite je podal predseduj izvršnega odbora Jenkins, ki je ^daril potrebo po evropski denariji Zvezi; predvsem pa podčrtal, da vprašanja, v prvi vrsti določitev dokončnega datuma splošnih volitev v evropski parlament, Atentat na vlak Hamburg -Beograd LJUBLJANA - V nedeljo zjutraj je' bomba eksplodirala v zadnjem vagonu mednarodnega vlaka, ki vbzi med Hamburgom, Beograumjn in Barom. Na srečo je miličnik mariborske postaje pravočasno odkril bombo in spravil potnike v drug vagon, preden je eksplodirala. Do eksplozije .ie prišlo pri Šentilju, poldrugi kilometer od državne meje. Materialna škoda je ogromna. ter se ne spuščajo v pod robno ana-l'zo vzrokov, ki so privedli La Mal fo, da je sprožil predlog, o «spora-zumu laičnih strank«. Liberalec Za-none je bolj previden. Zamisel o protikomunistični skupnosti mu je všeč. kritičen je tudi do krščanske demokracije, se pa sprašuje kako je mogoče uskladiti La Malfov predlog z zahtevo republ:kans'-ega vsedržavnega sveta, da vključijo komuniste v večino ter s socialističnimi zahtevami o emergenčni vladi. Pri tem je treba omeniti, da je zavezništvo med laičnimi strankami (PLI, PSDI, PRI) klavrno propadlo na zadnjih političnih volitvah. V četrtek bo socialistično vodstvo proučilo najbrž odobrilo predlog o sestanku med tajništvoma KD in PSI. da bi kot pravi Signo-rile. »razložili demokristjanom položaj«. Notranji spori v PSI so se trenutno polegli, saj se vsi strinjajo z dejstvom, da gre politični okvir spremeniti. Predlog o emergenčni vladi pa .je za sedaj dovolj obširen, da zajame vse, od onih, ki zagovarjajo akcijsko enotnost s komunisti, do tistih, ki so, čeprav ne javno, za oddaljitev od KPI. Zadovoljen je tudi Mancini, ki pravi, da končno začenja tudi tajništvo stranke resno premišljevati o emergenčni politiki. Komunisti niso videti presenečeni ob mnogih političnih pobudah, ki jih gre beležiti zadnje dni.' Mnogi so mnenja, da bi iz vsega tega lahko izšlo tudi nekaj pozitivnega. Že oh podpisu programskega sporazuma, je dejal v nedeljo Chiaromonte v Palermu (na Siciliji je KPI stopila v večino, ki je na oblasti v de-želi) — se je KPI zavedala protislovja med političnim sporazumom šestih strank ter enobarvno Andre-ottijevo vlado. To protislovje bi u-tegnilo sedaj eksplodirati. »Mi smo pripravijenj — je izjavil Chiaromon-te— da prevzamemo svojo odgovor nost.» Cilj pa je «v)ada demokratične enotnosti in solidarnosti, ki bi obsevala KPT in vse levičarske stranke«. V sredo bo vodstvo komunistične partije sprejelo o tem u-radno stališče. Krščanska demokracija že teden dni ponavlja, dokaj monotono, da «preko tega ni mogoče iti«. Predvčeraišniim ie podtajnik krščanske demokracije Remo Gaspari spet ponovil, da krščanska demokracija ne more pristati na spremembo političnega okvira. Tudi Andreotti je v Firencah dal jasno razumeti, da mu niso všeč številni napadi na njegovo vlado. Primer in-dustrijca Rovellija ter številne socia- listične politične pobude prav gotovo niso bili v njegovih načrtih. Vendar se je Andreotti izognil polemiki ter samo omenil, da je danes mogoče v Italiji vladati samo s posredovanjem in kompromisi. Z drugimi besedami, kdo bi lahko uspešneje vodil naslednjo vlado, kot sam Andreotti? Predsednik vlade si vsekakor pridno prizadeva, da bi ostal v sedlu. CAND1DA CURZ1 PSI o vladnem gospodarskem dokumentu RIM — Gospodarski izvedenci psi Signorilc, Cicchitto in Capria so bili danes pri iiodtujmku pri predsedstvu vlade Evangelistiju, ki jim je obrazložil vladni gospodarski dokument, ki ga je izdelala posebna skupina. Govor je bil predvsem o javnih izdatkih .o krizi industrijskega sistema, o premičnosti na delu ter o produktivnih naložbah. IZREDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA KVALITETEN KORAK V UVELJAVLJANJU SLOVENSKECA GOSPODARSTVA V DEŽELI Oblasti morajo na vseh ravneh upoštevati slovenski gospodarski subjekt in ga kot takega vključiti v vse organizme za izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov, predstavnike SDGZ pa v pokrajinsko gospodarsko konzulto Udeleženci nedeljskega občnega zbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja poslušajo poročilo predsednika S. lioiela ilitmiiifitiiiiiiiiiiiiimiiiiniMiitiiiiiiiMiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiivtiiiuiumiiiiiiiiiil OSTER ODGOVOR SADATA NA ZASEDANJE V TRIPOLISU Egipt pretrgal diplomatske odnose z udeleženci arabskega malega vrha Konec tedna bo na Bližnji vzhod prišel ameriški zunanji minister Vanče TRIPOLIS - Reakcija Kaira na sklepe »arabskega malega vrba«, ki se je včeraj zaključil v libijskem glavnem mestu, jc bila izredno hitra in ostra. Na »zamrznitev« diplomatskih odnosov z Egiptom, ki so jo odobrile Libija, Sirija, Južni h* men, Alžirija in PLO, je Sadat odvrnil s prekinitvijo stikov' na diplomatski ravni. Egiptovski pred,sed nik je v odloku zajel še Zrak, ki sklepnega dokumenta nj, podpisal, ker je bil1 po njegovi presoji »nerc sen«, češ da vsebuje premile in me dlc odločitve. Sadatovim pobudam v pomoč pa bo konec tedna na kratek obisk v Izraei, Jordanijo in Saudsko Arabijo prišel ameriški zu nanjj minister Vanče, ki bo skušal pridobiti še kakšnega udeleženca za kairsko pripravljalno konferenco, predvsem pa omiliti tone v vedno tj korale članice najprej rešiti prak-Vjj118 vprašanja, ki so si jih zasta L* že pred meseci. Na eno izmed tu na regionalni sklad — se .je v|V®žal tudi predsednik italijanske C- Andreotti, ki je načel še vpra-jjjte »sredozemskega paketa«. Obe (i(. Nanašata specifično na Italijo, vjj Predvidevata denarno pomoč: pr-D skupaj z Irsko, drugič v sklopu Vp? kmetijske politike za države ob j-Pozernskem morju. UaHes bodo na sporedu politična Občni zbor ZSŠDI V nedeljo je bil v Trstu red-jJ.Občni zbor Združenja slovenjih športnih društev v Italiji, ^aterega so se poleg delegatov jMežili tudi številni gostje z Mi strani meje. Odborniki ZSŠDI so na obč-/jn zboru podrobno razčlenili jMovanje te organizacije v prejmem delovnem obdobju, pa J*®1 trenutno stanje celotnega I Sšega športa. Iz poročil je bi-^ razvidno, da je bila ta veja eJaynosti naše narodne skupiti v preteklem letu izredno Jjtivna ter je dosegla vrsto po-Miibnih uspehov, tako na ož-lJ*1, tekmovalnem področju, kot Ul * v stikih s sorodnimi orga-bZačijami v Sloveniji, Bosni in ereegovini, Avstriji in na Ma-Mskem. jj^bčni zbor je nakazal tudi JMrtiiee za delovanje v bodoč-ij ki bi morale prinesti več-ti Preporod te aktivnosti zlasti . titn krajem, kjer je bila doslej j^sna kultura med zamejski-f^v^lovenci v Italiji premalo j ^''odsedtiiško poročilo ,z ne-u Jskega občnega zbora objav-na športni strani, ostala l- Ponio priobčili v naši četrt-v V| številki. IIIIIIIIIItHtllltnilllllHIHIIHimiHIItHItMIIUIIIinillllMIIIItlltlinHUlllimillIMnimilHIIIIHIIinHIlimilllMIfHIIIIMmtIltllllHHIIIIItlltIHIitnitlltlllHItIMttllllllHIlUI PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI Admiral Henke skoraj v celoti potrdil Micelijeve izjave o zadevi Giannettini CATANZARO - Admiral Euge-1 nio Henke, vodja obveščevalne službe SID za časa |x»kola na Trgu Fontarfa in nato načelnik glavnega štaba oboroženih sil, ko je SID skleni) prikriti sodniku svojega agenta Guida Giannettini ja,, je končno stopil pred poroto, da" pove svojo »resnico«. Če je pred desetimi dnevi v razgovoru s časnikarji admiral streljal z vsem razpoložljivim top ništvom proti politikom, ki naj bi bili vpleteni v afero Giannettini, je bil včeraj v dvorani previdnejši. Poudaril je sicer, da kolikor je njemu znano, sla bila tedanji obrambni minister in predsednik vlade obveščena o sklepu SID, vendar za vse to je zvedel od gen. Micelija. Če izvzamemo to pripombo, je Henke v sodni dvorani skorajda v celoti potrdil pričevanje bivšega na čelnika obveščevalne služile, ki se je ravno včeraj zagovarjal pred rimskim porotnim sodiščem v zvezi z domnevno potuho, ki naj bi jo dai Borgheseju in njegovim zarotnikom. Obenem se je spravil tudi na gen. Malizio, češ on je bil skupno z gen. Alemannmn tisti, ki se je najbolj zavzel za to, da bi SID prikril milanskemu sodniku Giannettini jevo vlogo. »O poteku seje — je dodal admiral — mi je obširno poročal moj pomočnik Castaldo. ki se je skupno z Malettijem edinj izrekel za odkrito sodelovanje s sodnikom. In osebno sem bil istega mnenja kol Castaldo« Glede osnutka odgovora dr. D'Am-brosiu, na katerem je tudi njegov podpis in pripis, da sta vsebino pisma odobrila tako obrambni minister kot načelnik glavnega štaba, je Henke trdil, da ne ve. če je pod pis ravno njegov Vsekakor dejstvo, da je bil podpis zelo majhen in " skrajnem kotu naj bi dokaz, da se je on le seznanil z vsebino pisma ni. ga pa odobril. Tudi pripis naj bi dodali brez njegove vednosti, saj »ni bilo v moji pristojnosti odobriti pisma.* V tem okviru pa si je bivši na čelnik glavnega štaba oboroženih sil privoščil neposreden napad na Maria Tanassija. «Ko me je sodnik zaslišal oktobra 1973. "leta glede Giannettinijeve vloge, sem bil v za gati in sem se rešil tako, da sem poudaril, da gre za tajnost. O poteku zasliševanja sem nato poročal notranjemu ministru, ki je odobril moje ravnanje in vtis sem imel. da je o zadevi dobro poučen.« V isti sapi je admiral skušal pomagati Andreottiju. Ko mu je spomladi 1974 poročal o zadevi «agenta Z». je i-mel vtis, da o aferi ne ve ničesar. V začetku svojega pričevanja je Henke na obširno govoril o pismu. katerim je poleti 1970. leta seznanil preiskovalnega sodnika Cu dilla s poročilom obveščevalca, po katerem naj bi atentate v Rimu in v Milanu izvedel Mario Mer lino po nalogu Stefana Delle Chiaie. V o-menjenem pismu je Henke tudi pri pominjal, da je obveščevalna služ ba nemudoma dala obe obvestili sodni policiji (konec 1969. leta), da pa je imel za potrebno, da ga tudi osebno seznani z vsebino. Na izrecen predsednikov ugovor je Henke pojasni), da je tudi sam opazil, da sta iz pisma izpadli imeni Guerrina Seraca in nekega Lero-ya, lastnika časnikarske agencije «Aginter press« (veliko bolj kot z novinarstvom se je agencija ukvarjala s. prevralništvom), ki sta bila povezana s pokolom v Kmečki banki. Gen. Gasca Queirazza, ki je tedaj vodil oddelek D, mu je pojasnil, da zadevo že razčiščujejo z nekaterimi tujimi službami, da pa pobude in obeh imen iz varnostnih razlogov ne kaze omenjati. Proces se nadaljuje danes. (vt). bolj neenotnem arabskem svetu. Veleposlaniki Alžirije, Libije, Sirije, Južnega Jemena m Iraka so od vladnega odloka dalje imeli na razpolago 24 ur časa. da zapustijo egiptovska tla, kamor se kol kaže, ne bodo tako kmalu vrnili.- Že v prejšnjih, dneh so iz Egipta, sicer mani hrupno, dejansko izanali vse vidnejše predstavnike palestinskih organizacij, češ da ščuvajo ljudstvo proti predsedniku države. Tak je bil Sadatov odgovor na glasne na sprotnike njegove poti v Jeruzalem in na naknadno sklicanje pripravljalne konference, ki bi morala odpraviti vse proceduralne težave, ki še preprečujejo sklicanje mirovnih pogajanj za Bližnji vzhod. Vse do oštrega ukrepa je egiptovski predsednik molčal o zasedanju v bližnji Libiji ter verjetno računal na dejstvo, da se države, ki so kritizirale njegove zadnje poteze, ne bodo sporazumele. V celoti se res niso, kajti iraška delegacija je zapustila Tripolis pred sklepnim zasedanjem, vendar z nekako obljubo, da bo skupni dokument naknadno podpisala. Vodja delegacije Taha Al Jasrawi ie besedilu osDoraval »neresnost«, ki naj bi jasno kazala na namero, da bi se podpisniki še vedno hoteli spraviti s »sionističnim sovražnikom«. Ukrepi kot so zamrznitev odnosov, nesodelovanje v mednarodn i) organizacijah ter premestitev sede ža arabske zveze iz Kaira v Tri polis res ne ustvarjajo vtisa o peo-majnosti in nepreklicnosti stališč. Vsekakor pa je za dokončen obra čun poskrbe) sam Egipt, ki so ga med drugim tudi izključili iz Tede racije, Id jo ;e tvoril skupaj z Libijo in Sirijo. Kot lastni uspeh si libijski «inali vrh« pripiše lahko edinole enotnost, do katere so spet prišle palestinske osvobodilne organizacije. Dokument je tudi to podčrtal in poudaril, da bodo države «fronte zavračanja« gospodarsko in politično podpirale palestinsko osvobodilno gibanje in S'rijo kot njihovega glavnega zavez nika. Damask torej naj bi prevzel pokroviteljstvo nad Palestinci in dokončno odvzel vodilno vlogo Egip tu. s tem pa je tudi izključena mož nost, da bi se Sirija v 'tih pogojih udeležila sestanka pod piramidam;' in da bi jo v tem svojstvu Kairo bil pripravljen sprejeti. Sadat jc namreč čakal predvsem na posreden ali neposreden Asadov odgovor ter takoj ob prejemu ustrezno reagiral: "i. tlamaskom na svoji jstUgpi bi namreč egiptovski predsednik go tovo zmagal svojo «m ro'-r 'o vo.io«. Na ponovno »poslanstvo miru« pa se pripravlja ameriški zunanji minister Vanče, ki se bo pred odhodom posvetoval s svojim namestni kom Halilem. ki se trenutno mudi v Moskvi. V soboto bo prišel že v Izrael, ka. je izraelski prem er Be gin, ki je ravnokar zaključil ob'sk v Veliki Britaniji, pozitivno ocenil. Nato bo vodja ameriške diplomaci je skušal prepričati Araan in Riad naj stopita ob stran Sadatu. Enotnost stremljenj in prizade vanj ob zavesti skupnih smotrov: organizacijska vsestranost glede za jetih strok na vsem zamejskem na rodnostnem ozemlju ob funkciona! ni decentralizaciji društvene struk ture: upravičena samozavest orga nizacije in članstva, ki imata za sa bo trideset let nelahkega, vendar kljub vsem težavam in zaprekam plodnega dela: bogastvo izkušenj, ki omogoča jasen in trezen pogled v nove perspektive krajevnega, de želnega in-obmejnega gospodarstva; volja in sposobnost, brez prikrivanja težavnosti • novih nalog, prilagojevati se novemu in čedalje bolj se uspo sabljati za neposredno soustvarja nje novega gospodarskega razvoja po Osimu. V tem so strnjene glav ne misli, ki jih jc izrekel nedeljski ledni in izredni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega zdru žen ja in vtiki, ki jih vseh ^notnih. Broz' vsakega triumfalizma, ne skrivajoč objektivne in subjektivne težave, ki spremljajo vsakodnevni trud organizacije in ki so toliko bolj razumljive pri ustanovah manjšin ke narodnostne skupnosti, toda prav tako brez vsake neupravičene skromnosti spričo zaslug, ki si jih je pridobila pri svo em članstvu in navzlic vsem zunanjim oviram tudi zn splošen razvoj gospodarskih odnosov ob meji. Od tod tudi upravičenost odločne zahteve, da se vendar odstranijo še zadnje pajčevine predsodkov in diskriminacij iz pre- HMIIIIIIIIIIMIIllllMIHIIIIItlllltllttlllltlllllltHtltMMIIlillMHIIIIHMIIIIIIIMIIIimiMIMtlMIlMItlllltllHmilltlllHI PROCES ZARADI SPODLETELEGA DRŽAVNEGA UDARA Miceli: Borghese se sploh ni skušal polastiti oblasti Bivši načelnik SID je skušal na ta način rešiti sebe in dober del ostalih obtožencev • RIM — General Vito Miceli ni dal nobene potuhe prevratnikom organizacije »fronte nazionale*. že zaradi tega ne. ker v noči od 7. na 8. december 1970 ni bilo nobenega poskusa državnega udara: to ie v bistvu, pa čeprav ni bila izražena tako Jasno, obrambna linija bivšega načelnika obveščevalne službe. Med številkimi obruvnavjjmi o «čmi mreži*, v katero je obveščevalna služba skoraj redno vpletena, rimski je edini proces, v katerem je bivši načelnik SID neposredno obtožen in ni samo priča kot na primer v Ca-tunzaru. Bistveno in še nepojasnjeno vprašanje Pa je vsekakor, kakršna je bila dejanska vloga obveščevalne službe in kakšni stiki njenih mož s TEDEN DNI PO UMORU BENEDETTA PETRONEJA V BARIJU Škvadristi hudo ranili mladega komunista V krrju Rignano Flamiuio blizu Rima neofašisti streljali na 19-letnega Tonina Cucusija RIM - En teden po umoru komu nističnega mladinca Benedetta Pe-troneja v Bariju so fašistični krirni nalci zakrivili nov zločin Med škva-drističnim napadom v vasi Rignano Elaminio, nedaleč cd Rima, je bil težko ranjen 19-letni Tonino Cucusi, član mladinske federacije KPI, ki so mu v bo’nišnici v Civitacastellani s kirurškim posegom odstranili kroglo iz lica Stanje mladinca, ki se je na prvi pogled zdelo brezupno, se je po kiruškein posegu znatno izboljšalo, tako da so zdravniki prepri č»ni, da mu bodo reših življenje. Škvadristi so se prip 'iali v Rignano Elaminio, 30 km od Rima, z av- tomobili iz bližnje vasi Morlupo. Sedež MSI v tem kraju je znan daleč naokoli, ker je postal izhodiščna točka za razne napade in provokacije. Okrog polnoči so škvadristi, oboroženi s palicami, verigami, noži in s puško, prispeli na glavni trg v Ri-gnanu Elaminio z namenom, da bi «obračiinali» z dvema levičarjema, bratoma Augustom in Steffenom Lan-cio, ki sta se v soboto spopadla s skupinico fašistov. Brata pr sta pravočasno zbežala in škvadristom ni preosininlo. drugega, kot da so se spravili nad njun avtomobil, ki so ga povsem uničili. S puško so v znak jeze streljali v zrak, kar je priteg nilo pozornost nekega karabinjerja v eivilu, ki je bil v bližnjem banj. S samokresom v roki je karabinjer zažugal fašistom, naj mu izročijo orožje, ti pa so mu odvrnili, naj pokaže legitimacijo. Karabinjer je segel po izkaznico, tedaj pa mu je samokres padel iz rok, kar so fa-šiti takoj izkoristili: pobrali so samokres, karabinjerja pretepli in nato začeli streljati proti bližnjemu baru, ki naj bi bil zbirališče levičarjev. Dejansko je bilo v baru več ljudi. Enega od teh. 19 letnega Tonina Cucusija, po rodu s Sardinije, je stiel zadel v lice, da je obležal v mlaki krvi, medtem ko so se napadalci razbežali. Kot smo omenili, so pozneje mlademu komunistu odstranili kroglo, nakar se je njegovo stanje nekoliko izboljšalo. Policija medtem še vedno išče morilca mladega komunista iz Barija Benedetta Petroneja. Včeraj so preiskovalci aretirali še tri misovske aktiviste pod obtožbo, da so pomagali morilcu zbežati. Kot je znano, je policija prišla do zaključka, da je mladega Petroneja ubil 23-letni znani misovski pretepač Giuseppe Piccolo, ki pa ga doslej zaman iščejo, (trn) fašističnimi skupinami in skupinicami. glavnimi krivci, dolge in krvave verige napetosti in terorja. Edini vidnejši dokuz te vloge je doslej kritje, ki ga je SID dal svojini obveščevalcem, pa čeprav so bili obtoženi hudih kaznivih dejanj kot povzročitve pokola ali konspiracije proti državi. Tako je SID v primeru pokola na Trgu Fontana utajil sodniku vlogo Guida Giannettinija, v primeru Bor-ghesejevegn poskusa državnega udara pa vlogo Friuica Antiča, ki je Poroča! 0 zbiranju prevratnikov v telovadnici v Ul. Eleniana. Vendar, če naj verjamemo Miceliju. Antico je sporočil le, da naj bi «Saccucci in njegovi korali napad na Viminal«. česar pa — je pripomnil Miceli — ne gre tolmačiti kot poskus drzarnega udara, tudi ker je bil »fronte nazionale« prešibek. • Domnevo naj bi potrdili tudi nadaljnji izsledki preiskave. Ob tej trditvi pa se je treba zamisliti. Miceli — vsaj tako trdi — je dobit vse infor 1 nacije od gen. Gasce. nemudoma pa naj bi jih sporočil notranjemu ministru Restivu. Toda Gasca in Resli-vo sta umrla in ne moreta potrditi in še manj pobiti bivšega načelnika SID. In ostale poteze zarotnikov? Ni jih bilo. SID ni zbral nobene vesti o piemikih skupine Stefana Delle Chiaie. ki je nameraval ugrabiti Vicarija. ni zvedel ničesar o vdoru v notranje ministrstvo. Gozdarji, ki so prišli v Rini iz Cittaducale, naj bi se iiodali le na »običajno vežbanje«. Za domnevna naklepa so častniki obveščevalne služi/e zvedeli šele dva meseca pozneje ii poročil časnikarjev. Končno je Miceli še poudaril, da ni bilo mogoče odkriti nobene vezi med zarotniki in vojsko, s tem pa je skušal priskočiti na pomoč še polkovniku Spiazziju in gen. Ricciju. FULVIO CASALI tekiosti in da se prizna organizaciji slovenskih gospodarstvenikov v zamejstvu vloga soustvarjalca skupne bodočnosti v naših, krajih, ki ji nedvomno pripada tako po dokazani sposobnosti, kot po reprezentativnosti. Narodnostna skupnost brez trdne gospodarske podlage je kot rastlina s plitvimi koreninami, zato ji je treba tudj na tem področju priznati vlogo subjekta, ki si jo je že nesporno priborila na področju kulture in šolstva. Omogočiti ji je tudi treba, in po svoji strani se mora s pripravljanjem vedno večjega števila sposobnih kadrov usposabljati, da dejansko prevzame in izvršuje to vlogo. O tem, o vlogi slovenskih gospodarstvenikov v do edanjem, zlasti pa v bodočem razvoju gospodarstva naših krojili in ob meji, ki ga odpirajo osimski sporazumi, je bilo je zapustil acdeljšRcm 12, občnem zboru SD (IZ naivec besedo. In ni ostalo [)i'i Ig;,sodah; resnost pristopa k novim časom in truda se pravočasno vključiti v nove naloge je zadobila konkreten izraz v spremembah statuta, ki jih je občni zbor soglasno odobril v svojem izrednem delu ob prisotnosti notarja. Slovensko deželno gospodarsko združenje po popravljenem statutu združuje posameznike ali družbe, ki se v deželi Furlaniji-Julijski krajini v okviru slovenske etnične skupnosti udejstvnie;o na gospodarskem področju. Teritorialno je razdeljeno v tri pokrajine, tržaško, goriško in videmsko, v katerili pokrajinski odbori avtonomno vodro krajevne probleme, strokovno pa |» strokovnih sekcijah, pač po različnih poklicih, ki se ustanavljajo v vsaki pokrajini, izvolijo svoje odbore'in sklicujejo letne občne zbote po strokah. Z novim društvenim ustrojem je S DG2 nedvomno storijo kvaliteten korak naprej tako' v razsežnostih svojega udejstvovanja in predstavništva, kot' tudi v strokovno sindikalnem prilagajanju novim natrebam. Zato' je toliko bolj utemeljena in upravičena zanteva, ki je b'la poudarjena'tako v poročilih, kot v razpravi ter v zaključkih, da morajo pristojne oblasti na vseh ravneh u-poštevati »subjekt« Slovenskega zamejskega gospodarstva in mu priznati predstavništvo v všeh organih, kjer se izdelujejo izbire .gospodarskega in družbenega razvaja krajev. kjer Slovenci živimo in delamo. Vsaka diskriminacija bi bila. spričo stopnje notranjega razvoja In mednarodnih odnosov, le le. krivična, ampak naravnost neumna, saj bi pomenila vnaprej odpovedati se dragocenemu in nenadomestljivemu prispevku dolgotrajnih izkušenj slovenskih gospodarstvenikov in‘ njihove organizacije. Občni zbor je v tem smislu ob zaključkih, potom ko je odobri) predsedniško in tajniško poročilo in spremembe statuta ter izvolil (o zares množični udeležbi priča število glasov, ki jih je bilo. ob kreoko več kot dve sto prisotnih, s pooblastili vred 479 ) 21 članski deželni glavni odbor. 8 načelnikov strokovnih sekcij in 5 nadzornikov, pooblastil nove upravitelje, naj nemudoma posredujem pri pred kratkim imenovanem novem vodstvu tržaške trgovinske zbornice, da .Vključi v pokrajinsko gospodarsko konzulto. ki b! io morali umestiti z novim letom, tudi predstavnike Stevenskega deželnega gospodarskega združenja. Skupščina je potekala v strogo delovnem tonu, slavnostno zasedanje, na katerem bodo proslavili tridesetletnico delovanja in poklonili zaslužnim članom priznanja, bodo pa priredili v prvih mesecih prihodnjega leta v veliki dvorani trgovinske zbornice. ki je upati, da je ne bo noio zbornično vodstvo odreklo. Pred zaključkom so prisotni izrazili ogorčenje in najodločnejši protest ob ponavljajočih se pojavili nasilja in fašističnih izpadov, ki so zadobili svoj zadnji izraz s skrunitvijo spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi v Šempolaju. LUCIJAN VOLK DANES !N JUTRI V OPATUI V NEDELJO POPOLDNE V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU Problemi gospodarskega sodelovanja Nastop zbora «Kočo Racin» iz Skopja nadvse prijetno kulturno doživetje O pomenu razvijanja stikov sta spregovorila Mirko Kapelj v imenu SPZ in Dzavid Bogovski za goste na seji mešane trgovinske zbornice v 4 Številno odposlanstvo iz Trsta - Najavljen poseg podpredsednika vsedržavne industrijske zveze Marcelin Modiana - V ospredju splošna in maloobmejna blagovna menjava ter skupno nastopanje na tretjih tržiščih V hotelu »Ambasador* v Opatiji se bo danes začelo dvodnevno zasedanje mešane italijansko jugoslo vanske trgovinske zbornice. Zadnje srečanje članov milanske in beograjsko ustanove ter njune trža ške delegacije .je bilo konec aprila letos v Milanu, Današnjega in jutrišnjega posveta o gospodarskih vprašanjih skupnega interesa se bo udeležilo večje število diplomatskiH in gospodarskih osebnosti: poleg članov vo dilnih svetov obeh zbornic bodo navzoči trgovinski ataše pri italijanski ambasadi v Beogradu dr. Pennarola, podpredsednik vsedržavne industrijske zveze dr. Modia-no, ki .je hkrati tudi predsednik vsedržavne zveze malih industrij-cev in predsednik tržaške trgovinske zbornice, ter ravnatelj milanske trgovinske zbornice dr. Nappi. Posebno številno bo predstavništvo ■Jržaških poslovnih krogov: tržaško delegacijo mešane zbornice bodo zastopali predsednik dr. Latcovich, podpredsednik dr. Bole, dr. Maurel ta drugi odborniki; prisotni bodo predstavniki številnih bančnih in zavarovalnih zavodov (Banco di Roma, Banca Cattolica del Vene-to. Credito Italiano. Banca Com mfirciale Italiana, RAS), izvedenci za specifična gospodarska podro čja, med njimi. V. Kralj (lesna trgovina), Zoch. (trgovina z mesom), Petrucco (mednarodni cestni promet) in drugi. Zasedanje bo vodil predsednik milanskega dela mešane zbornice inž. Zuccoli, za koordinacijo pa bo skrbel tajnik dr. Invitti di Conca. Na dnevnem redu je razprava o številnih problemih skupnega interesa. posebno zanimanje pa vlada za napovedan nastop dr. Mo diana. ki bo pregledal razne možnosti za okrepitev blagovne izmenjave med sosednima republikama. V ospredju bo nadalje vprašanje industrijskega sodelovanja med I-talijo in Jugoslavijo, zlasti kar zadeva vpliv tega sodelovanja na izboljšanje medsebojne trgovinske bilance. V tej zvezi naj omenimo, da je skupna vrednost obojesmer-ne blagovne menjave po podatkih, ki jih .je pravkar objavil Osrednji zavod za statistiko (ISTAT), v prvi polovici letošnjega leta dosegla 530,9 milijarde lir, medtem ko je znašala v ustreznem razdobju lani 367 milijard. Izvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo se .je v tem času povečal s 186,4 na 293,6 milijarde lir, se pravi za 57,&°/g, promet v nasprotni smeri pa je napredoval v znatno manjši meri, to je s 189,6 na 237,3 milijarde lir (ali za 25,2%), Posledica tega gibanja je, da .je trgovinska bilanca konec letošnjega junija izkazovala na jugoslovanski strani primanjkljaj 56,3 milijarde lir, medtem ko se je prvo polletje lani zaključilo s prebitkom, vedno na jugoslovanski strani, v višini 3,1 milijarde lir. V okviru industrijskega sodelovanja bodo na seji obravnavali tudi aktualno vprašanje skupnega nastopanja italijanskih in jugoslovanskih obratov na tretjih tržiščih, in sicer tako na podlagi že obstoječih sporazumov, kakor tudi v okviru novih možnosti, ki jih na tem področju odpirajo osimski sporazumi oziroma točneje bodoča skupna industrijska cona na Krasu. Kakor znano, je bil v zvezi s tem vprašanjem prav pred kratkim»o-pravljen pomemben korak naprej na prvi seji ustrezne mešane komisije v Benetkah, ko so bile določene osnovne smernice za začetek uresničevanja te pomembne gospodarske strukture na skupni meji. Drugo važno vprašanje, ki bo predmet razprave na današnjem in jutrišnjem zasedanju v Opatiji, se nanaša na razvoj blagovne menja- ži v zadnjih mesecih vidno napredovanje (do konca julija 1977 je vrednost izmenjanega blaga samo po tržaškem računu dosegla skoraj 17 milijard lir), hkrati s tem pa se v njenem okviru pojavljajo določeni problemi — med temi zlasti ob čutno neravnovesje med uvozom in izvozom — ki jim bo mešana zbornica skušala najti primerne rešitve. Govor bo tudi o maloobmejnem o-sebnem prometu med sosednimi območji Italije in Jugoslavije. Tudi na tem področju so v zadnjem času nastali spodbudni novi momenti, zlasti po zadnji seji pristojne mešane kom'sije v Portorožu m po konkretnih predlogih za izboljšanje tega prometa, ki jih je prejšnji teden posredovala ministrstvu za zunanje zadeve deželna uprava Furlanije-Julijske krajine. Končno bo razprava zajela neka- tera vprašanja s področja medsebojnega in mednarodnega blagovnega prometa po cesti in pa z njim povezano problematiko carin skih storitev na meji. JUTRI V KULTURNEM DOMU Občni zbor Sindikata slovenske šole Jutri, 7. decembra, bo v Kulturnem domu ob 9. uri v drugem sklicanju občni zbor Sindikata slove« ske šole. Sporočamo, da je vse urejeno glede dovoljenj posameznih ravnateljev in šolskega skrbnika. Zato vabimo vse člane, da se udeležijo občnega zbora. Tajništvo Sindikata slovenske šole V openskem Prosvetnem domu je bila v nedeljo popoldne spet ena od tistih kulturnih prireditev, ki zlepa ne zbledijo v spominu. Na Opčinah, med našimi ljudmi, so se namreč po svoji uspešni turneji v pordenonski pokrajini ustavili pevci Horsko mu-zičkega društva »Kočo Racin* iz Skopja, ki so našemu občinstvu sicer že stari znanci, saj Slovenska prosvetna zveza s svojimi društvi že dolgo vzdržuje s to makedonsko skupino plodne in nadvse prijateljske stike. Večkrat so kulturniki iz Skopja obiskali naše kraje in večkrat so bile naše kulturno - prosvetne skupine pri njih. Tokrat je bilo na vrsti prosvetno društvo »Tabor* z Opčin, ki bo prihodnje leto vrnilo ne celjski obisk Makedoncev. Ob vsakem srečanju se medsebojne vezi še bolj okrepijo in vsakokrat je vzdušje bolj prijateljsko. Prireditev zato ni le kulturni dogodek, od katerega imamo umetniški užitek, ■iiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiuiiiiiiHiiiiimtiiimiiMiiiitiMiiiiiiiiiiimvtiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiHiiiitiiHiiiiiMifiiiimiimiiiHiiiiiiii PO OSKRUNITVI SPOMENIKA NOB V SEMPOLAJU Ogorčeni protesti javnosti devinsko-nabrežinske občine Proteste so izdali občinski odbor, sekcija partizanov, KPI in prosvetno društvo «1. Gruden* - Danes ob 18. uri sestanek enotnega občinskega antifašističnega odbora temveč je nekaj več — je manifestacija prijateljstva. Takšno je, bilo tudi ' nedeljsko popoldne v openskem Prosvetnem domu. Polna dvorana, pevski pozdrav gostiteljev — to je pevskega zbora »Tabor*, burni a-plavzi, topli pozdravni nagovori in prisrčna izmenjava daril — to so bili le zunanji znaki globljega doživljanja. Marsikaj gre seveda reči tudi o umetniški vrednosti zbora «Kočo Racin*. Predvsem je treba pripomniti, da je od svojega zadnjega nastopa v naših krajih kakovostno zrastel. Nedvomno gre za to velika zasluga tudi obema zborovodjema — Kirilu Spirovskemu 'in Gorgiju Smokvar-skemu, ki sta vlila zboru poseben pečat. Zbor se je nadalje predstavil z dokaj zahtevnim repertoarjem, v katerem so nekatere klasične poli-fonske skladbe, predvsem pa čudovita dela makedonskih in drugih jugoslovanskih skladateljev kot so Jakov Gotovac in Stevan Mokran.jac. Že sam izbor je bila zanimiva priložnost za naše občinstvo, da se seznani z makedonsko pesmijo in njeno melo-dioznostjo in tistim borbenim in živahnim duhom, ki jo preveva. Gostom je na samem začetku izrekel dobrodošlico podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj. ki je posebej podčrtal pomen takšnih srečanj za utrjevanje že vzpostavljenih vezi ter poudaril nekatere zgodovinske značilnosti, ki so skupne našemu in makedonskemu narodu, v pni vrsti je omenil skupno borbo za svobodo in skupno državo. Potem ko je izrazil željo, da bi se ti stiki še naprej razvijali ,ie pozdravil prisotnega predsednika Kulturno - prosvetne zajednice Skopja in dekana filološke fakultete univerze iz Skopja Sazdava Tomo, predsednika zbora in poslanca Džavida Begovskega, podpredsednika Bora Apostolskega in Evlogija Stavrova, ki ima največje zasluge za vzpostavljene stike med makedonsko in našo prosvetno stvarnostjo. Po zaključnem koncertu je Kapelj izročil predsedniku zbora «Kočo Racin* v dar Černigojevo grafiko, o-benem pa je izročil osebno darilo dr. Hlavatyja — njegovo sliko. V imenu openskega društva je gostom podaril v spomin plaketo Armando škerlavaj, za goste pa se je zahvalil, spregovoril o pomenu teh srečanj ter obdaril gostitelje sam Be-govski. Prireditev se je zaključila s skupnim nastopom openskega in makedonskega zbora, ki sta zapela »Pesem o svobodi*.- assai, cantante e tranguillo) muzicirali v čudoviti spevnosti in zvočni barvitosti. Oskrunjeni spomenik NOB v Šempolaju Sobotno oskrunitev spomenika padlim v šempolaju je vsa javnost občine Devin - Nabrežina enotno in ogorčeno obsodila kot še en akt v verigi provokacij in terorizma, ki se je v zadnjem času razširil tudi na tržaško pokrajino. Neofašistične tolpe so spet prilezle iz svojih brlogov in skušajo s terorističnimi dejanji zasejati napetost in razburjenje v naše kraje v svojem onemoglem besu, ker jim vzdušje demokratičnega sožitja in dobrih odporov ob meji izpodjeda še poslednje koreninice. Včeraj dopoldne se je sestal občinski odbor občine Devin - Nabrežina, ki je z vso ostrino obsodil ta ponovni fašistični zločin nad našimi najdražjimi obeležji žrtev boja za svobodo in demokreejo. Pozval je javnost v občini, naj bo budna pred takimi in podobnimi provokacijami in naj s svojo budnostjo prepreči, da bi se atentati na obeležja našega boja in demokratične institucije še ponavljali. Obenem je občinski odbor pozval pristojne oblasti naj izsledijo zločinske skrunilce, saj vedo, kje jih lahko najdejo. Odbor je tudi povabil župana naj ve po tržaškem in goriškem avto-I skliče še v teku današnjega dne e-nomnem računu. Ta menjava bele- notni občinski antifašistični odbor V OKVIRU STIKOV FILOZOFSKIH FAKULTET Sporazum o tesnem sodelovanju tržaške in ljubljanske univerze S sporazumom skušata obe fakulteti poglobiti spoznavanje italijanske in slovenske kulture V preteklih dneh sta ljubljanska in tržaška filozofska fakulteta sklenili sporazum o tesnem medsebojnem sodelovanju. Sporazum skuša še bolj poglobiti sodelovanje na znanstvenem polju, ki ga že imajo nekateri oddelki obeh gilozofskih fakultet, glavni namen sporazuma pa je postaviti temelje skupnega dela in širšega, globalnega sodelovanje. Tako je značilen aspekt sporazuma želja, kako po skati najbolj primerne nač'n/- da bi y naši deželi spoznali jugoslovansko kulturo, v Sloveniji pa italijansko. V ta namen so predvideni lektorati, ki bi olajšali dostop pripadnikov slovenske narodnosti na tržaško univerzo in pripadnikov italijanske narodnosti na ljubljansko. Poleg tega so predvidena številna kulturna srečanja in štipendije, kar bi omogočilo italijanskim študentom sodelovanje na izpopolnjevalnih tečajih v Sloveniji. Posebno važnost bodo polagali tudi znanstvenir-. seminarjem. Tako sta aprila in novembra prihodnjega leta predvidena dva seminarja, kjer si bodo predavatelji tržaške in ljubljanske filozofske fakultete izmenjali izkušnje in priredili vrsto okroglih miz o književnosti in filozofiji. Obe fakulteti bosta poskrbeli tudi za znanstveno izpopolnjevanje profesorjev na nižjih in višjih srednjih šolah, kajti le tako se bo poglobilo spoznavanje italijanske in slovenske kulture v prid vseh prebivalcev. Na tržaški filozofski fakulteti so v te namen že ustano vili tečaje in seminarje o slovenski civilizaciji. Delo komisij deželnega sveta Deželni svet se ta teden ne bo sestal, sestale pa se bodo razne njegove komisije. Danes bosta zasedali peta in šesta komisija, jutri pa tretja in četrta. Vse štiri bodo razpravljale o proračunu, vsaka seveda z vidika svojih specifičnih pristojnosti. Prva komisija, ki ima tudi na dnevnem redu proračun, bo imela vrsto posvetovanj s predstavniki raznih združenj ii\ ustanov. na sedežu občine, da pod vzame vse potrebne ukrepe. Župan je na to povabilo sklical sestanek enotnega antifašističnega odbora za danes ob 18. uri. Brž ko se je razširila vest o o-skrunitvi spomenika v Šempolaju, se je sestal tudi odbor sekcije VZ Pl - ANPI za občino Devin - Nabrežina- in izdal naslednji protest: »Sekcija VZPI - ANPI za občino Devin - Nabrežina najodločneje protestira in obsoja to sramotno akcijo onečaščenja spomina padlih borcev za našo svobodo. Ta akcija, ki je del strategije ustrahovanja in člen v verigi terorizma, ki v poslednjem času razsaja v Italiji, je preračunana in usmerjena v to, da ruši pridobitve, za katere so se borili prav tj padli borci, katerih imena so naši ljudje kot opomin in s ponosom vklesali v naš kraški kamen. Od oblasti odločno zahtevamo, da brez odlašanja uvedejo preiskavo in izsledijo krivce*. Tudi sekcija KPI za Devin - Nabrežino je ostro obsodila fašistični zločin v šempolaju kot primer bednega fašističnega huliganstva. »Ta dogodek — je rečeno v sporočilu sekcije KPI — se uvršča v okvir zaostrovanja neofašističnega nasilia, ki se razrašča v Italiji v tem posebno delikatnem trenutku v življenju države. Kot tolmač nroenia demokratičnega prebivalstva občine Devin - Nabrežina zahteva sekcija KPI, da se takoj ugotovijo krivci na-oada na spomenik v Šempolaju in da policijske in sodne oblasti z odločnostjo zatrejo spiralo nasilja in terorizma, ki ga izvajajo reakcionarne sile v Italiji*. Protestom občine, partizanov In KPI se je takoj pridružilo tudi na-brežinsko prosvetno društvo «Igo Gruden*, ki je no nedeljski kulturni prireditvi v Nabrežini sprejelo o-gorčen protest zaradi nanada na snomenik v šemoola.iu, ki je bil postavljen pred 30 leti in ki je priča našega boja in žrtev v boju za svobodo. O oskrunitvi spomenika padlim v NOB v šempo'aju je razpraviialo tudi pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI. ki je v zvezi s tem dogodkom, z oskrunitvijo spomenika Paolu Retiju in z drugimi fašističnimi prevratniškimi dejanji v preteklih dneh izrazilo ogorčenje zaradi teh dejanj ter naglasilo, da so podkupovanja, zamude pri izvajanju reform in kvalunkvi-zem razrahljali zaupanje, ki so ga imeli državljani v državo ter onemogočili obnovo družbe. Pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI bo vsekakor sprejelo vrsto pobud, da se okrepijo vezi med odporništvom in demokratičnimi silami ter predvsem vezi z mlajšimi generacijami. ordinacijo demokratičnega upravljanja šole. • Nova delavska zbornica CGIL priredi danes ob 17. uri v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares skupščino delavcev o šolskih okrajih. Pri organizaciji sodeluje tudi center za ko- Danes seja deželne komisije za osimske sporazume Danes se bo v Trstu sestala posebna deželna korrisija za vprašanja, ki zadevajo uresničevanje o-simskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Na seji to odbornik za načrtovanje in proračun F. Mauro poročal o nedavnem zasedanju mešane italijansko - jugoslovanske komisije za industrijsko cono na Krasu, ki je bila umeščena prejšnji teden v Benetkah. Na seji bo nastopil tudi podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo in trgovino Stopper, ki bo poročal o pripravah na izdajo delegiranih o-dlokov, na podlagi katerih bo vlada omogočila začetek postopka za uporabo prvih zneskov iz nakazila 300 milijonov lir za uresničitev prometnih in drugih struktur v okviru go spodarskeg-’ dela osimskih sporazumov. • Ob priliki volitev s šolske svete v nedeljo in ponedeljek, dovoljuje ministrstvo za šolstvo vsem predsednikom volilnih sedežev in skrutinato-rjem, da si vzamejo sindikalni dopust. «,Italijanski kvartet* v gledališču Rossetti Italijanski kvartet (Paolo Borcia-ni - violina, Elisa Pagreffi - violina, Piero Farulli - viola, Franco Rosso - violončelo) je bil sinoči v letošnji sezoni te drugič gost Tr-taškega koncertnega društva v Ros-settijevem gledališču. Tokrat se je predstavil s Schubertovim Kvartetom v G-duru op. 161 D 887 in z Beethovnovim Kvartetom v F-duru op. 135. Ta Schubertova skladba se zelo redko pojavlja v programih komornih koncertov, zato je toliko bolj hvalevredno, da jo je Italijanski kvartet izbral za tržaško občinstvo. V njej (gre za skladateljev poslednji kvartet) je mojster sprostil svoje neizčrpne energije do najvišje popolnosti bodisi v tematski izpe-Ijanosti, bodisi v smotrni instrumentalni razpodelitvi tem in vseskozi drznem ritmu in linearni harmoničnosti. Italijanski kvartet jo je izvajal s polnim umetniškim interpretativnim navd:hom. Še lepše učinke pa je dosegel v Beethovnovi skladbi, ki je prav tako ena poslednjih njegovih skladb. V njej ni mogočnosti prejšnjih štirih godalnih kvartetov, je pa zato toliko več vzvišene nežnosti in brez-kontrastne inventivnosti in duhovne harmonije. Izvajalci so jo predstavili v vsej njeni lepoti, pri čemer so zlasti v tretjem stavku (Lento v Čira čara v Slovenskem klubu Drevi bo v Slovenskem klubu v Ul. sv. Frančiška nastopil *copr-nifc* Marjo Pogačnik, ki je danes najuspešnejši mojster magije na Slovenskem: o tem priča prva nagrada na lanskem mednarodnem festivalu čarovnikov v Zagrebu, na letošnjem festivalu pa so ga organizatorji celo postavili izven konkurence, saj je bil njegov program tako nov in prepričljiv, da ga ni bilo mogoče primerjati z ostalimi nastojA. Tudi jugoslovanski tisk je posebno pozornost posvetil prav Pogačnikovi spretnosti: njegovim točkam iz klasične in moderne magije, njegovim mnemotehničnim sposobnostim in eksperimentom s področja mentalizma. Svoj nastop bo Marjo Pogačnik dopolnjeval z opisom čarovniške tradicije in sedanje situacije v tej panogi na Slovenskem. Obeta se nam skratka očarljivo srečanje s *čmo umetnostjo», kakršnega v Trstu še ni bilo. Posebno senzacijo bo Marjo gotovo izzval z zvijanjem■ ključev na daljavo, s točko, ki je zadnji krik, najmočnejši čarovniški element v nastopu gosta v Slovenskem klubu. Pri tem poudarjamo, da odklanja Slovenski klub vsako odgommost za morebitne ukrivljene ključe, pač pa bo s prostovoljnimi prispevki priskočil na pomoč tistim, ki ne bodo mogli odkleniti svojega doma in bodo morali zato prespati v hotelu. Narodno pozorište iz Beograda drevi v Rossettiju Drevi bo v gledališču »Rossetti* ob 20.30 nastopilo Narodno pozori-šte 7, Beograda z Goldonijevo komedijo »Ribarske svadje* (Le ba-ruffe chiozzotte), v režiji Paola Ma-gellija. Gostovanje beograjskih umetnikov spada v okvir tesnih stikov, ki jih ima Narodno pozorište s Teatrom Stabile iz naše dežele. Poleg enkratne predstave v Trstu bo gledališče iz Beograda gostovalo še v Raveni in Rovigu. Abonenti Teatra Stabile in SSG imajo pri drevišnji. predstavi 50-od-stoten popust. • V nedeljo se bo na Gradu sv. Justa končala razstava prazgodovinskih izkopanin «Caput Adriae*. Na občini razgovor o otroških vrtcih Na tržaški občini je bilo včeraj popoldne srečanje med županom inž. Spaccinijem, odbornikoma Va-scottom in Bennijevo ter predstavniki sindikatov. Govorili so o stanju v občinskih otroških vrtcih, predvsem glede osebja, sprejeli pa so naslednje sklepe: v otroških vrtcih se začne pouk ob 8. uri ter konča ob 16. (ob sobotah ob 12.30). Pomožno osebje dela pet dni tedensko, in sicer sedem ur in pol. Kdor bi delal več kot predvidenih 36 ur na teden, lahko izbira med plačanim nadurnim delom ali dopolnilnim počitkom, ko so otroški vrtci zaprti. Vsak otroški vrtec bo dobil še eno delovno moč; pomožno osebje se nadomesti po petnajstih dneh, ko se delavec ne javi na službenem mestu. Občinsk. in sindikalni predstavniki so razpravljali tudi o tehničnih zadevah in ustanovitvi paritetne komisije, ki naj bi preučevala krite- rije za,prehod v stalež pomožnega in učnega osebja. miiiitiinfMHiimiiiiliiiiiiimiimiimiiiiiiiiimimiiitiitiimmiiiliHtmtiiiMIIHlllllIMllIllllIlilllIllllllHlHlM S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Vse, ki bodo ob nakupu knjig do 31. decembra potrošili nad 25.000 lir* čaka PRAZNIČNA NAGRADA TRŽAŠKE KNJIGARNE vredna 8.000 lir Za spodbudni dar je Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z založbo Obzorja parne-nilo knjigo iz bibliofilske zbirke «Iz slovenske kulturne zakladnice* MIKLOVA ZALA-Ob prazničnih dneh pomislite na darilo, 1° ne »ovene* TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20 Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem Izredna predstava NARODNEGA POZORIŠTA IZ BEOGRADA. Danes, 6. decembra 1977, ob 20.30 v gledališču Rossetti CARLO GOLDONI PRIMORSKE ZDRAHE (RIBARSKE SVADJE) Režija: PAOLO MAGELLI Scena: DUŠAN RISTIČ Kostumi: LJERKA KALČ1C Glasba: VOJISLAV KOSTIC Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma v Trstu ob delavnikih od 11. do 14. ure. Abonenti SSG imajo 50 odst. popusta. Gledališča ROSSETTI Danes, 6. decembra, edina predstava »Le baruffe chiozzotte* Goldonija v izvedbi Narodnega gledališča iz Beograda. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti in pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio. Abonenti in mladina 50 odst. popusta. Jutri, 7. decembra, »Volpone* Bena Jonsona v izvedbi rimskega gledališča. Režija Luigi Squarzina, v glavni vlogi Mario Scaccia. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. 4. abonmajski odrezek. AVDITORIJ Danes ob 9. uri «Marcovaldo». Predstava za mladino srednjih in osnovnih šol. VERDI V torek ob 20. uri premiera Ma-scagnijeve opere »Iris*. Pod vodstvom dirigenta Maurizia Arene in v režiji Carla Maestrinija bodo v glavnih vlogah nastopili'Olivia Stapp, Fla-viano Labd, Leo Nucci, Antonio Zer-bini, v ostalih pa Gloria Svalchi, E-milio Mica,„Fjftnpo, Ricpiardi, Tullio Tomasi in Paolo Loss. Pri blagajni gledališča (tel. 31948) so na razpolago vstopnice za prvo predstavo. Jutri ob 18.45 bo milanski kritik Mario Morini predstavil v CCA Ma-scagnijevo opero. SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje v četrtek. 8. t.m., ob 13.30, v Celovcu s predstavo Otona Župančiča »Veronika Deseniška*. SLOVENSKI KLUB priredi danes, fi. t.m., ob 20.30 v prostorih v Ul. sv. Frančiška ® VEČER S ČAROVNIKOM Nastopil bo Mario Pogačnik, dobitnik 1. nagrade na lanske111 festivalu čarodejev v Zagrebu. Sledil bo pogovor o iluzionizmu, parapsihologiji in okultnih vedab na Slovenskem. V Tržaški knjigarni razstavlja do 15. decembra slikar samouk VASILIJ STARZ slike na steklu z paivno in sur" realistično vsebino. Razna obvestile Slovensko dobrodelno društvo 0 redi. kot vsako leto, miklavževanje otroke slovenske osnovne šole 18 4 cer v četrtek, 8. t.m., na sedežu Ulici Machiavelli 22 ob 15.30. Kino LA CAP P EL L A 1 'NDEKGKOf1^ 18.00 «L'abominevole dotLor Pbjbe.. Vincent Priče. Prepovedan ml* pod 14. letom. Barvili film- ,, Ariston 16.00 22.00 »Bella di Catherine Denevue, Micliel PlCC Barvni film za vsakogar. ■ Mignon 15.00 «La grancle avventu Barvni fjjm za vsakogar. ^ Nazionale 16.00 «Anno zero Pu nello spazio*. John Richardson. Grattacielo 16.00 «QueH'oscuro to del desiderio*. Režija ku's et, fiuel. Femando Rey, Carole B°ut| Angela Molina. Barvni film- e Excelslor 16.00-22.00 »Pane burm. marmellata*. E. Montesano. Ba film. ' Fenice 16.00 «Squadra anti trur Thomas' Milian. Barvni film. . ,e| Eden 15.30 »'VdS del oene * n8 male*. D. Sanda, R. Povvell.^J Stališče PSI o ambulantni zdravstveni službi Tržaška federacija PSI izraža v tiskovnem sporočilu stališča socia listov do razvoja ambulatorijske de javnosti Združenih bolnišnic, ki se morajo, po mnenju PSI usklajevati z zdravstveni’.! konzorcijem. Poll-ambulatorij je treba umestiti v Ul. Farnetj in po strukturah protltu-berkulamega konzorcija ne pa po neustrezni! oddelkih bolnišnice. Razvijat, je treba istočasno tudi diagnostčno službo, predvsem laboratorijsko. radiološko in kardiološko. zadostno za enostavnejše primere. V poliambulatoriju morajo tudi opraviti izvide in zdravljenje za bolnike, ki ne potrebujejo izrecno boln'šniške nege. Specialistične ambulante je treba postopoma okrepiti, zlasti za zdravljenje očesnih in zobnih bolezni, pri katerih neustreznost oskrbe v bolnišnici sili boln:ke k dragemu zasebnemu zdravljenju. Po mnenju PSI je pri odločanju o številu potrebnih ambulantnih struktur bi stveno pridobiti od bolniških blagajn, ki K j:h morali v kratkem ukiniti, točne podatke o letnih ambulantnih posegih, pri čemer naj se uprava bolnišnic poveže s pristojnim deželnim odborništvom. Ureditev stalnosti osebju in prispevek Glasbeni matici Umestili so v stalni stalež uslužbence, ki so nastopili službo pred 29. aprilom 1975 - Sedem milijonov Glasbeni matici Sinočnja seja tržaškega pokrajinskega sveta je potekla v znamenju rednega upravnega dela, z odobritvijo vrste sklepov, med katerimi je bila za notranje poslovanje uprave zlasti pomembna ureditev službenega razmerja nekaj desetin nestalnih uslužbencev. Z včerajšnjim sklepom je pokrajinska uprava umestila v stalni sta-lež vse osebje, ki je bilo sprejeto v službo pred 29. aprilom 1975, ko je pokrajinski svet odobril zadevno delovno pogodbo. Sklep je bil dogovorjen s sindikati in vse kaže, da ga bo potrdil tudi deželni nadzorni organ. Na predlog pokrajinskega odbora Danes praznuje 70-letnico NIKO KOSMAČ iz Zabrežca Ob tem življenjskem jubileju mu želijo še mnogo zdravih let njegovi dragi, predvsem pa vnuki Damjan, Mirjana in Jana. je svet odobril tud: razdelitev prispevkov v skupnem znesku 38 milijonov lir k upravnim stroškom strokovnim in umetnostnim zavodom za leto 1975. Od tega bo Glasbena matica prejela 7 nilijonov lir, z občutnim poviškom v primerjavi s prejšnjimi leti, kar pomeni vsekakor priznanje njene vloge in njenega dela, čeprav je prispevek seveda še vedno preskromen glede na njene potrebe. • V petek bo v krožku za politične in socialne vede «Che Guevara* razprava o ciklusu predavanj Problemi zgodovine v Furlaniji-Julijski krajini*. V razpravi, ki se bo pričela ob 18. uri, bodo sodelovali Giovanni Mio-coli, Teodoro Sala, Elio Apih. Paolo Šema, Fausto Monfalcon in Ugo Poli. Včeraj-danes Danes, TOREK, 6. decembra MIKLAVŽ Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.51 — Luna vzide ob 2.00 in zatone ob 13.39. Jutri, SREDA, 7. decembra URBAN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,3 stopinje, najnižja 4,6, ob 13. uri 6,3 stopinje, zračni tlak 1020,1 mb pada, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, veter 4 km na uro severozahodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 11 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 5. decembra 1977 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 19. ljudi. UMRLI SO: 76-letna Amalia Cirillo vd. Ulianich, 58-letni Lucio Zamarian, 77-letni Francesco Hrovatin, 45-leti)i Emesto Smotlak, 51-letna Lidia Latti por Sforzina, 92-letna Maria Kihm, 93-letna Giorgina Stegu vd. Malle, 76-letna Grazia Melchiorre vd. D’Aprile, 79- letna Giovanna Mlach vd. Plani, i 63-letna Eleonora Suligoi por. Germani, 84-letni Marco Coronica, 71-letni Cario Strain, 76-letni Bruno Petronio, 80- letni Marcello Hrovatinu, 82-letna Teresa Quicello vd. Rovatti, 87-letna Antonia Predonzani vd. Ban, 63-letna Lidia Gombacci vd. Fleurj, 70-letna Anna Grisonich vd. Sorsi, 86-letna E-ster Tami vd. Godina. A Deželno tajništvo sindikata gradbenih delavcev je napovedalo 8-urno stavko gradbenih delavcev, če vsedržavno združenje gradbenikov ne bo spremenilo negativnega stališča do obnovitve pokrajinskih dopolnilnih delovnih pogodb. • Bolnišniška ustanova sporoča, da bo ambulatorij Inštituta za posebno zdravstveno patologijo v glavni bolnišnici deloval po naslednjem urniku: ob ponedeljkih od 1530 naprej, ob torkih in sredah od 18.30 naprej, ob četrtkih od 10.30 in ob petih od 15.30. Odvzem krvi ob četrtkih ob 8. uri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) ’ Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z i arovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 114: Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Lisi. Prepovedan mladini P' letom. Barvni film. . » PJti 15.30 «Ecc0 noi per esemP^t, Adriano Celentano, Renate ro ie-to. Prepovedan mladini pod tom. Barvni film. $■ Filodrammatico 16.00 «Piaceri e jj, ci». Prepovedan mladini P°“ letom. Barvni film. Cristallo Danes zaprto. ,, jer- Aurora 16.30—21.45 «La croce di ^ ro». James Cobum. Prepovedan dini pod 14. letom. Barvni I' ufj Capitol 16.30, »Mogliamante*. Antoncili, Marcello Mastroiann1, povedan mladini pod 18. letotd' Moderno 15.00 «Abissi». * ibert Barvni film za vsakogar. Impero Danes zaprto. Ideale Danes zaprto. Vittorio Veneto Danes zaprto- ^ Radio 16.00 «Mean streets*. ™ De Niro. Prepovedan mladi111 14. letom. Barvni film. . .(jre Astra 16.30 «Tutti possono arrl P-tranne i poveri*. E. Montesa” ' ar. Bouchet. Barvni film za vs* Volta (Milje) Danes zaprto. tfofo' V počastitev spomina Erna varja darujeta Maruška i® gi8' Fe;rluga 10.000 Ur za DijaS»° tico. ,n»e 1* V počastitev spomina dr. /; yoj' Kukanje darujeta Maruška 111 ^a' ko Ferluga 10.000 lir za Dija=K tico. k AH' Namesto cvetja na grob P0"” jj»' gela Kukanje daruje Silvana^ lalan 5.000 lir za Dijaško V počastitev spomina dr. jv» Kukanje darujeta Vladim11" jrojcf>‘ Ščuka 10.000 lir za Dijaško V počastitev spomina Dan^^a go darujeta Vladimir in Iva 5.000 lir za PD Ivan Grbec. V spomin dragemu Angelo j^jli' nji darujete sestrični Lina "Lj, jana 20.00G lir za Dijaško ^ ,a A#: V počast tev spomina dr. ‘te Kukanje daruje družina Mab tisoč lir za Dijaško matico. .g„ Družina Ivana Jagodica P° 10.000 lir Dijaški matici v' stitev spomina odvetnika ^ Kukanje. ^ V počastitev spomina dr. jp.O Kukanje daruje Milan Bolčlfi lir za Dijaško matico. ^e V počastitev spomina dr. Qpi Kukanje daruje Danilo Atubel ne 10.000 lir za Dijaško maUC^e V počastitev spomina dr. ^ Kukanje darujeta Jarmila ‘n.ico, Luin 10.000 lir za Dijaško ^ p Namesto cvetja na grob s ti čevarja darujejo Dana in ;encl žina 10.000 za društvo UPP ^ 4 ter Maja in Primož 10.000 ur bornike RMV. jjst' V počastitev spomina P°k’ JllSt čok vd. Pecchiari darujeta ggu Kristina Lavrenčič 5.000 Ur 28 nost družina Opčine. 4g n1 Ob 3. obletnici smrti ^ra?n pOO ža Veta daruje žena PiJa ,„lnref-za TPPZ, 10.000 za ŠD P«”10 5000 za ŠD Polet. V NEDELJO POPOLDNE V NABIti,/INSKI TELOVADNICI Nadvse uspela kulturna prireditev prosvetnega društva «lgo Gruden Nastop pevskih zborov, recitacije, solo petje, godalni trio CM in navdušujoč pihalni orkester ckarol Palior> iz Pirana vadilo čisto izgovarjavo recitirali štiri slovenske poezije, Minattijevo, Kettejevo in dve Grudnovi. Sledi) je nastop tenorista Bruna Kralja, ki je ob klavirski spremljavi Majde Terčonove zapel Ipavčev solospev «Ciganka Marija* in odlomek iz priljubljene Lebarjeve operete «Deže-la smehljaja*. Godalni trio Glasbene matice, ki ga sestavljajo Jagoda Kjuder (violina), Tomaž Simčič (klavir) in Iztok Kodrič (violončelo) je nato podal Haydnov trio štev. 8 ter požel za nastop buren aplavz. V Nabrežini te dolgo let ni bilo nobene kulturne prireditve brez sodelovanja domačega moškega pevskega zbora, kj sodi nedvomno med kvalitetnejše slovenske zamejske zbore. Tokrat se je zbor. ki ga prav ..Številno občinstvo se je v nede-‘jo popoldne zbralo v nabrežinski ^iinskj telovadnici, kjer je doma-Ce Prosvetno društvo «Igo Gruden* jkipravjlo kulturno prireditev ob za-Cctku letošnje sezone. Prireditev je Odpravil odbornik društva Stanko t^vetak, ki je v uvodnem pozdravu P°’Jdaril, da hoče društvo s tem po-I uiti svojo prisotnost v kulturnem n prosvetnem življenju devinsko -jdbrežinske občine in naglasiti vo-p da nadaljuje in po možnosti tu-0l okrepi slovensko kulturno in. prometno delovanje v teh'krajih. «To-?a nadaljnje delovanje našega dru ,a’* je naglasil Stanko Devetak, odvisno samo od društvenih, o:l-Ptiikov, ampak predvsem od zani r^o.ia iti sodelovanja č!m večjega “teviia naših ljudi. Nadaljnja rast njše kulture in, prosvete je odvisna ?a*ti od mladine, ki so ji vrata na-društva na stežaj odprta.* De-Mak je nato pozval k sodelovanju J® slovenske izobražence v devin-s ? - nabrežinski obpini, od katerih ^Čakuje društvo več'o pomoč in .^zanimanja ter dodal: «Res je, živimo v težkih časih, a bomo te ase srečno preživeli, če bomo sami Nturno bogatejši.* Ob koncu se f Devetak zahvalil vsem nastopa-še zlasti gostom iz Slovenite še naglasil, da je pomoč matične L^ovine ne le dobrodošla, ampak glavnih pogojev za narodnost-51 obstanek. 'Spored, ki ga je napovedoval Bo-os Devetak, se je začel z rtasto P01" domačega dekliškega zbora, ki , Pod vodstvom Sergija Radoviča /Pel tri pesmi. Zbor je res prijetno Presenetil. saj šteie vedno večje I vilo pevk. obenem pa je tudi iz v leto kvalitetnejši. /atnzia Terčič in Cinzia Avber t!s ob klavirski spremljavi Vere tkanja izredno doživeto in z nena- "iii,,,,,,,,,,.................................. KORISTNA POBUDA V PRID VINOGRADNIKOM Pokrajinska uprava skrbi zu analizo vinskih vzorcev Pregledi sodijo v okvir službe neposredne strokovne polnoči pridelovalcem vina, ki jo je pokrajina uvedla letos J*'užba neposredne strokovne po domačim vinogradnikom, ki J? letos uvedla tržaška pokrajin-ii!a uprava v dogovoru z občinami, v^kimi sindikati in s pomočjo do ^*cih strokovnjakov in enologa iz ljP*ne, se redno razvija z zadovo-citn uspehom, sodeč po odzivu ajevnih pridelovalcev vin. V na-( *žinski občini je imel dr. Millo ^bekaj srečanj z vinogradniki, dr. se je že večkrat sestal s pri- tako kot dekliškega vodi Sergij Radovič, predstavil s štirimi pesmimi iz svojega bogatega repertoarja, prav sedaj pa se pevci pripravljajo na 10-letnico zoora, ki jo bodo praznovali v letošnji sezoni, verjetno s - celovečernim koncertom. V zadnji točki sporeda pa je nastopil pihalni orkester »Karol Pahor* iz Pirana; zaigral je dve zahtevni koncertni skladbi, spored pa je zaključil z venčkom jugoslovanskih partizanskih pesmi. Navdušenje je bilo tolikšno, da je moral orkester na splošno željo občinstva dodati k sporedu še eno skladbo. Po zaključku nedeljske prireditve so se nastopajoči zbrali v društveni dvorani, kjer so se v prijateljskem vzdušju zadržali še v poznih večernih urah. X OBISKOM OKROG 1.1.000 LJUDI V nedeljo uspešno zaključena razstava «Božič v Trstu» Na sejmišču pri Montebelu se je v nedeljo zvečer zaključila razstava z naslovom «Božič v Trstu*, ki so jo letos prvič pripravili z namenom, da bi obiskovalcem nudili izbor najrazličnejših artiklov za obdarovanje v prazničnem obdobju ob koncu leta. hkrati Pa tudi z namenom, da bi s strogo selekcijo «usmerili» zahteve in potrebe širokega občinstva na tem specifičnem področju. Na razstavi je nastopilo nekaj nad 50 tvrdk, ki sp prikazale — Pa tudi prodajale — izdelke kakih 200 tovarn in manjših delavnic. Kljub slabemu vremenu — paviljona A in H, v ka- terih je bila nameščena razstava, nista ogrevana — in kljub (poskusnemu* svojstvu prireditve, si je razstavljeno blago ogledalo okrog 15.000 obiskovalcev. Uspeh je presegel pričakovanja, Pa naj gre za število obiskovalcev, kakor tudi za skupno vrednost opravljenih poslov. Zaradi tega je vodstvo velesejma že sprejelo sklep, da razstavo obnovi čez leto dni in sicer v novih paviljonih vzdolž Rossettijeve u-lice, ki so pravkar v gradnji in ld bodo med drugim opremljeni tudi s primernimi ogrevalnimi napravami. OB DANAŠNJEM OBČNEM /BOBU POMEMBNA VLOGA IN DELO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Prvič se bodo občnega zbora udeležile tudi otroške vrtnarice C- se je v ;°valci iz tržaške občine, pred-/**»» iz Križa, enolog pokrajinske-Ul kmetijskega nadzorništva Zude-liM0 > prevzel dolinski in miljski j k inž. Vodopivec iz sežanske za-kleti je pa imel zelo dobro t'skane sestanke s pridelovalci te-iz repentabrske in zgoniške Strokovnjaki, po potrebi in po do-u.y®ru s prijavljenimi vinogradniki, Js*u)ejo aii bodo še obiskali potezne kleti vinogradnikov, po- krajina pa- bo poskrbela za analizo vinskih vzorcev pri specializiranem laboratoriju. V prihodnjih dneh bo zato njen 'USiužfrenčtVfifti.skal vinogradnike, ki so se bili prijavili za službo strokovne pomoči, in bo prevzel vzorce, ki jih želijo dati pregledati. Po opravljenih analizah jim bodo nato strokovnjaki obrazložili njihov izid in jim bodo nudili potrebne nasvete. Stroške za analizo prevzame seveda pokrajinska u-prava, ki bo tudi priskrbela steklenice za vinske vzorce. S moči je okrog 20. ure prišlo na Korzu do prometne nesreče. Motociklist je na prehodu za pešce povozil 86-letno Luigio Jakše vd. Grego, ko je prečkala cesto. Neznaneč je z motorjem zbežal, ranjenko pa so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so ji ugotovili zlom stegnenice desne noge. s prognozo okrevanja v devetdesetih dneh. Tržaški metodisti praznujejo svojo obletnico Metodistična verska skupnost v Trstu praznuje v tem mesecu osemdesetletnico svojega obstoja in delovanja. Tržaški metodisti bodo to obletnico praznovali z vrsto kulturnih prireditev. Tako bo v petek, 9. t. m., ob 20.80, razprava na temo (Protestantska revolucija*, v nedeljo, bo ob 16. uri semenj v dobrodeine namene, v torek, 13. t.m. bo predavanje prof. bergla Molesija o protestantskem božiču, v petek, 23. t. m. pa bodo ob 18.-30 odprli razstavo na temo Svetega pisma, na kateri sodeluje približno dvajset .tržaških slikarjev. Od letošnjega poletja je duhovni vodja tržaških metodistov pastor Claudio Martelli, ki je prvi italijanski časnikar, ki opravlja tako funkcijo. Sindikat slovenske šole v Gorici vabi vse svoje člane na današnji 15. redni-občni zbor, ki se bo pričel ob 16.30 v risalnici slovenskega učiteljišča v Ulici Alviano. Na občni zbor so vabljeni vsi profesorji in učitelji na slovenskih višjih in nižjih srednjih šolah, osnovnih šo lah in na otroških vrtcih ier ne-učno osebje, zaposleno na teh šolah. Prvič se bodo občnega zbora udeležile slovenske vzgojiteljice, zaposlene v otroških vrtcih. Gre torej za pomembno zborovanje, na katerem bodo ocenili dosedanje delo, izvolili novo vodstvo ter iidelali program dela. Na zadnji seji od bora so se dogovorili, da bodo predložili eno samo in odprto kandidatno listo, na kateri je doslej 20 kandidatov. To število se ho na občnem zboru še povečalo. Iz te kandidatne liste bodo nato iz voljeni predstavniki učnega in ne učnega osebja. Ker se je družina šolnikov letos povečala z vključitvijo vzgojiteljic, obstaja želja, ki jo bodo preverili na občnem zbo ru. da bi število članov izvršne ga odbora povečali od sedem na devet, medtem ko se ne bi spremenilo število članov nadzornega odbora In razsodišča. Tako bi po novem izvolili 13 članov vodstvenih organov Sindikata slovenske šole. Mimo pravkar navedenih organi zacijskih vprašanj, s katerimi se bodo člani soočali na današnjem občnem zboru, pa je važna zlasti dejavnost te edine slovenske sta novske organizacije slovenskih šolnikov pri zavarovanju sindikalnih in narodnostnih pravic. V tem pogledu je odigral sindikat pomembno vlogo, saj je vodil celo vrsto akcij, v katerih so bili v ospred ju problemi razvoja slovenskega šolstva, pravic šolnikov itd. Sindikat je tudi letaš izpeljal seminar slovenskih šolnikov, v stiku s . šolskimi oblastmi in strankami je stalno opozarjal na odprte probleme našega šolskega sveta. Med drugim je prav v zadnjem času s svojimi vlogami opozoril na težavno vprašanje, ki se je pojavilo — in se že dolga leta pojavlia v otroških vrtcih. Prav zaradi njegovega nastopa smo na najboljši noti, da bodo pristojne oblasti razumele, kako ni več mogoče tolerirati v slovenskih otroških vrtcih vzgojiteljic. ki ne obvladajo slovenskega jezika. Sindikat slovenske šole je bil občutljiv barometer tudi v vprašanju šolskih volitev, ki je pokazal, kakšna so avtentična hotenja naše skupnosti in kako se moramo zanje zavzemati v prvi osebi. da šo preučili vprašanje uvedbe enotnega dopoldanskega urnika in sestavili ter podpisali ustrezno resolucijo, ki jo bodo jutri, skupno s sklepom profesorskega zbora, ki se je sestal včeraj, poslali šolskemu skrbniku. Upajo, da bo šolski skrbnik čimprej sprejel njihovo zahtevo in dal privoljenje, da se uvede na tej naši šoli dopoldanski umik. Kot smo izvedeli je bil v petek popoldne na šolskem skrbništvu sestanek ravnateljev italijanskih tehničnih in strokovnih šol Ier vseh slovenskih. Govorili so o poenotenju šolskega urnika na vseli šolah. • Goriška občina obvešča zainteresirane lastnike psov. da si morajo nabaviti ploščico za pse. Odkupijo jo lahko na županstvu najkasneje do 31, decembra. Lastniki psov, ki ne bodo imeli ploščice, bodo morali plačati globo. Sc daleč do kolektivne delovne pogodbe pekarskih delavcev Pokrajinsko, tajništvo sindikata delavcev prehrambene industrije (F1L1A) je te dni objavilo daljše tiskovno poračilo, v katerem po jasnjuje, kako so se prekinila, naj brž za dalj časa, pogajanja na vsedržavni ravni za obnovitev kolektivne delovne pogodbe za delavce, zaposlene v pekarskih obratih. Ker so se pogajanja na vsedržavni ravni razbila, je vodstvo sin dikata sklenilo zaostriti akcijo na pokrajinski ravni. Od tod tudi o-d ločitev, da bodo uslužbenci pekam v tem mesecu stavkali kar pet dni. Protestno akcijo pa bodo izvedli ravno sredi prazničnih dni, da bi s tem tudi širšo javnost opozorili na odprto vprašanje. V pričakovanju obnovitve pogajanj na vse državni ravni naj bi v krajevnem merilu dpsegli izvajanje splošne pogodbe jestvinarjev za delavce večjih pekarn, medtem, ko naj bi za uslužbence v prodaji veljala kolektivna delovna pogodba trgovskega sektorja. • Brivci iu frizerji bodo imeli v če trtek zaprto ves dan. sporočilo t:\0T.\i: patronažni: službi: IZENAČENJE PRAVIC O SOCIALNEM VARSTVU X novim zakonom, ki ga je sprejela senatna komisija za delo. sit izenačene pravice delavcev in delavk Enotno središče sindikalnih patronatov v Gorici sporoča zaposlenim delavcem in upokojencem, da je senatna komisija za delo soglasno odobrila sklep, ki je postal zakon, na podlag' katerega so sprejeli določila o izenačenju pravic med mo škimi in ženskami o socialnem var stvu. Gre za pomembno pridobitev, ki predstavlja krono dolgotrajnih borb sindikalnih organizacij in drugih družbenih sil za enakost med mo škimi in ženskami ter predstavlja hkrati pomemben cilj pri uresničevanju družbenih in socialnih pro gramov. Po novem zakonu imajo poleg mater pravico do odsotnosti na delovnem mestu v porodniškem času tudi očetje 'er posinovljenci. Družinske doklade, družinske dodatke ter zvišanje pokojnin za druge družinske člane lahko v alternativni obli ki prejmejo delavke, upokojenke ali MINILA STA DVA PRAZNIČNA DNEVA Uspeh razstave kmetijskih strojev na goriškem razstavišču Espomego Precej uspeha so imeli tudi kramarji in lastniki zabavišč v mestnem središču ■ Nepregledne kolone vozil so v nedeljo popoldne prihajale v Gorico upokojenci, če izpolnjujejo iste pogoje. Porodniški dopust beda odslej dalje obravnavali kot delovni čas' in ga bodo upoštevali pfi dozorevanju razdob" za službeno napredovanje. Kar zadeva prenos pokojnine. jo bo po novem zakonu lahko uporabil tudi mož. dtL.vke, ki je umrla. Enotno središče sindikalnih patronatov CGIL. CISL in UIL daje vsem prizadetim na voljo svojo patronažno službo v sindikalnih prostorih v Ul. 24. maja. Ul. Roma in na Korzu Italija v Gorici, na sedež h v Tržiču. Krrninu, Gradežu, Gradišču, Pierisu in v Ronkah. Predvsem pa opozarjamo, da daje enotno središče patronatov TNCA, INAS in ITAL, ki pripadajo trem sindikalnim organizacijam CGIL, CISL in UIL, na voljo svoje usluge trikrat na teden, v ponedeljek, sredo in petek od 16. do 19. ure na svojem sedežu v Gorici, Ul. 24. maja št. 8. Prireditve ■lutvi zvečer ob 18.30 bo v avditoriju. v okviru srečanj z avtorjem, ki jih prireja goriška občina srečanje z gradeškim pesnikom Biagiom Marinom. Predstavil ga bo Stelio Cri-se iz Trsta. Koncerti . n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. trst - uuc« r. nuno - "S? si-o^e TEČAJI VALIH V MILAM/ DNE 5.12. 1977 Zaključek stavke na učiteljišču Na slovenskem učiteljišču «Si man Gregorčič* v Gorici so že v soboto, Po stavkah v prejšnjih dveh dneh, imeli redni po uit. Dijaki so se v tem času tudi zbrali s starši in profesorji na skupščino, V teoriji je čiščenje zelo enostavno, toda v praksi, ... No. v praksi smo tu mi, podjetje PULICASA, z našimi izkušnjami, z našim visoko kvalificiranim osebjem, s sredstvi in napravami, predvsem pa z najnovejšimi * načini, za rešenje slehernega problema na področju čiščenja. operativnim) PULICASA 0REV0RED TERZA ARMATA 12/a TELEFON (040) 69336 Ameriški dolar: debeli 875.- drobni 865,- Funt šterling 1614.— Švicarski frank 409.— Francoski Irank 180,- Belgijski frank , 24.50 Nemška -marka 397,- Avstrijski šiling 54.20 Kanadski dolar 770.— Holandski florint 366.— Danska krona 143.— Švedska krona 176.— Norveška krona 158. — Drahma: debeli 20.25 drobni 19.50 Dinar: debeli 42,- drobni 42,- MENJALNICA vseh tujih valut STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ALVIERO NEGRO BUNKER komedija v dveh dejanjih Iz furlanščine prevedel v narečje beneških Slovencev Božo Zuanolla Kostumi Marija Vidau Lektor Božo Zuanella Režija in scena JOŽE BABIČ v nedeljo, 11. decembra, ob 15. uri v gledališču »A. Ristori* v ČEDADU Odhodi avtobusov: I. avtobus — ob 14. uri: Kras -Prapotnica - Lombaj - Klodič -Čedad II. avtobus — ob 14. uri: Gorenj Trbi - Srednje • skruto ve -Čedad. III. avtobus — ob 14. uri: Oblica - Ravne - škrutove - Čedad. Odhod avtobusov iz Čedada: ob 17.30. Na Esponicgu si kmetje lahke'ogledajo najrazličnejše kmetijske stroje ’ sejem je', podobno aii še vee.ket ■ v ••pj^jShjih lotih. V nedeljo i ti j se je po glarirtflf gdriSM)r‘ttncah trlo ljudi okrog zabavišč in stojnic, kramarjev. Veliko je bilo ljudi iz Jugoslavije, v glavnem so to bili prebivalci Primorske, ki so vajeni prihajati na ta goriški sejem že iz tradicije. Kramarji so bili v glavnem pošteni do jugoslovanskih kupcev. Skoro splošna menjalna vrednost dinarja je bila 40, nekateri pa so stvar izkoriščali in ga skušali menjavati tudi po 30. Pa so se u šteli, kajti ljudje niso hoteli prodajati dinarja pod realno ceno. V Gorici so se v nedeljo popoldne ljudje zgrnili, v glavnem v prvih popoldanskih urah. Vse mestne ulice severno in južno od Travnika in od Telovadnega trga so bile polne avtomobilov. Tisti, ki so prihajali s tržaške ali fdrlanske strani, so morali svoja vodila parkirati vzdolž korza in Ulice Duca d’Aosta, tisti, ki so prihajali iz Jugoslavije pa na parkirišču pri Rdeči hiši ali v neposredni bližini šempetrskega ali solkanskega bloka. Zvečer so dolge kolone vozil počasi odhajale iz mesta. Pred mirenskim obmejnim prehodom je bila ustavljena kolona tja do vhoda na letališče, kdor je želel domov preko šempetrskega bloka, se je moral postaviti v vrsto že pred semnforom na Ulici Vittorio Vene-to, da sploh ne govorimo o dolžini vrste pred prehodom pri Rdeči hiši. Veliko ljudi je obiskalo tudi specializirani sejem kmetijske opreme, ki je te dni odprt na Espomegu. Prireditelji so ‘ nam potrdili uspeh letošnjega sejma, ki ga je obiskalo v treh d neti aloet kot lani v cfilettMednu. ''Sejem b »Izvajanje gospodarskega dela o-simskih sporazumov brez aktivne prisotnosti manjšine in njenih strokovno gospodarskih organizacij bi pomenilo nepopolno upoštevanje črke in duha samih sporazumov *** m t f Stanislav Bole in začrtani gospodarski program bi se ne mogel povsem uresničiti. To bi pomenilo odločati o lastnini in usodi naše skupnosti, ne da bi se skupnost smatrala kot subjekt in življenjsko zainteresirana komponenta deželne stvarnosti. Zato je potrebno, da se že V sami začetni fazi izvajanja tega dela sporazuma vključijo v predvidene in nastajajoče organizme predstavniki, ki jih bo imenovala naša skupnost ozimna njene strokovno-gospodarske organizacije... To stališče in ta zahteva bosta morali biti predmet še nadaljnjih prizadevanj SGZ, SKGZ in vseh drugih komponent naše skupnosti. Samo po tej poti, ob sprejetju teh načel v nadaljnjih meddržavnih dogovorih, zlasti še ob Iskren' politični volji deželne vlade in dejavnikov smemo računati s popolnim izvajanjem gospodarskega dela osimskih sporazumov. Samo po tej poti bo zagotovljen uspeh.* Ko je Bole nato podčrtal, da nam vse to narekuje še večjo zavzetost pri iskanju izhodišč, tesno Predsedstvo občnega zbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja VINKO NANUT ZA GORIŠKI DEL SDGZ Organizirano in združeno delovanje eden od ciljev SDGZ na Goriškem Kakor vam je gotovo znano, smo se gospodarski operaterji naše etnične skupnosti zbrali na občnem zboru za Goriško pred par tedni. Naša nova gospodarska ustanova na Goriškem je plod prizadevnosti nekaterih slovenskih gospodarstvenikov, ki so spoznali važnost in potrebo po organiziranem delovanju tudi na gospodarskem področju. Našemu vabilu se je do sedaj odzvalo že lepo število slovenskih gospodarskih operaterjev iz Gorice. Prepričani smo, da še bo to število v bodoče stalno večalo. Smatram, da je prav v to združevanje naših moči na gospodarskem področju eden glavnih ciljev našega združenja. Prav tako bi hoteli posebej po- udariti avtonomijo posameznih pokrajinskih odborov, ki jo predvideva predlog našega novega statuta. Smatram, da se bo preko take strukture moč naše organizacije stalno večala ob upoštevanju dejstva, da ima vsaka pokrajina svoje specifične interese, ki jih mora tudi sama reševati. Slovenci v goriški pokrajini do pred kratkim nismo imeli ustrezne gospodarske organizacije, ki bi osveščala slovenske gospodarstvenike tudi v duhu skupnih interesov. Prav radi tega je prvi občni zbor za Goriško pomemben, in to iz dveh aspektov: iz narodnostnega in gospodarskega. Iz narodnostnega zato, ker se naša etnična skupnost lahko o- medsebojno povezanost in pospešeno dejavnost, da bi nas dogodki ne prehiteli, je nadaljeval: »Gradnja industrijske cone je stvar dolgoročnih investicij, vendar se moramo kot skupnost in gospodarsko združenje z gospodarskim potencialom, ki nam je na voljo, začeti organizirano pripravljat'. Predvsem ne smemo podcenjevati nad tisoč obrtniških podjetij, ki po naravnih gospodarskih zakonih lahko ob robu večjih industrijskih objektov prerastejo v malo industrijo. Prav tako je možno preraščanje naših gostinskih obratov v višje in kvalitet-nejše^ oblike. Prav tako je možno ustanavljanje novih obratov. Izkušnje in določen potencial grosističnih podjetij ter operaterjev s tujino, denarnih zavodov in številni špediterskih ter avtoprevoznikih enot, kot tudi dobro opremljenih nvtomeh.nskih zmogljivosti -za'Tpnemik-rzemlje jn materialov, vse, to nam nudi nekakšno odskočno podlago, ,da,se vključimo v ta proces.* »Izredno pejzomi pa moramo biti na kratek rok priprav in gradenj tako kar zadevo industrijsko cono kot tudi razne infrastrukture, za gradnjo katerih moramo pri pristojnih oblasteh doseči, da se najdejo rešitve za izvajanje del prvenstveno na domačem področju, vsekakor v deželnem okviru. Za to bo potrebna zelo živa in vztrajna aktivnost združenja v vseh treh obmejnih pokrajinah, torej v vsej deželi*. Svoja izvajanja je Bole zaključil: »Gospodarski del sporazuma odpira večje možnosti sodelovanja med državama in s tretjimi državami. Posebno se poudarja nujnost razširitve in poglobitve sodelovanja na obmejnih področjih. Glede tega smo že na raznih mestih in ob raznih prilikah podčrtali potrebo, da se področna izmenjava blaga po obmejnih sporazumih razširi tudi na videmsko pokrajino. Za to obstajajo isti razlogi nacionalno mešanega prebivalstva, meja na vzhodnem delu s Slovenim, geografska in gospo-draska perifernost ter, če hočemo dodati, zaostalost obširnih področij ob meji, in sicer v Slovenski Benečiji in Reziji. Menimo, da navedeni razlogi našo zahtevo dovolj utemeljujejo in prepričani smo, da bi tako zahtevo, če bi jo sprožila naša dežela ali pa osrednja rimska vlada, sprejela tudi evropska gospodarska skupnost. Končno je Bole še rekel: »Ko se ozremo na to tako obširno problematiko, bo lažje razumeti, da moramo usposobiti našo organizacijo in izpopolnit: njene strukture tako, da bo uspešno delovala v vseh treh obmejnih pokrajinah.* »Lotiti se moramo sodobnejših oblik medsebojnega poslovnega povezovanja, zlasti če hočemo, da se naš gospodarski potencial u-spešno vključi v nakazani razvojni proces. Pri tem seveda računamo na odprtost in možno sodelovanje z gospodarsk'mi ustanovami na jugoslovanski strani, zlasti v Sloveni :i Vsak tovrstni uspeh bo za nas pomemben, koristen pa tudi za nadaljnji razvoj gospodarstva v deželi.* NOVI ODBOR SDGZ Rado Andolšek (TS), Livio An- Košuta (TS). dr. Milan Klobas toni (GO) Stanislav Bole (TS), (TS), Franko Mikius (GO), Ivan Aljoša Čok (TS). Hadrijan Koršič Terpin (GO). GO), Josip Guštin (TS), Ivan Gabrovec (TS), dr. Cvetko Kocjančič (GO), Antop Koršič (TS), Drago Kukanja TS), Niko Mermolja (GO), Vojko Mijot (TS), Karlo Nanut (GO), Danilo Nanut (GO), Srečko Ostrouška (TS), Dušan Pangerc (TS), Marino Pečenik (TS). Adrijan Semen (TS), Vito Svetina (TS). Silvij Tavčar (TS), Vižintin Viktor (GO). NADZORNI ODBOR Dr. Alojz Berce (TS), Dušan NAČELNIKI SEKCIJ Obrtništvo: Karlo Grgič (TS), Darko Bensa (GO). Trgovina na drobno: Borivoj Švagelj (TS), Maks Nanut (GO). Gostinstvo: Karlo Guštin (TS), Anton Nanut (GO). Trgovina /ia debelo, zunanja trgovina, banke, prevozništvo, industrija: Jure štavar (TS), Viljem Nanut (GO) IZ TAJNIŠKEGA POROČILA VEČJA ELASTIČNOST PRI DELOVANJU IN POVEČANA SKRB ZA NOVE KADRE Silvij Tavčar je v svojem tajniškem poročilu najprej podčrtal spremembe, do katerih je prišlo v razmerju sil v italijanski politični stvarnosti v času od zadnjega občnega zbora do danes, ko so povsem propadli načrti tistih, ki so hoteli zaprtost naše dežele, uveljavile pa so se sile, kd težijo k sožitju med narodi in k odprtosti meja. Ta razvoj je vsekakor pozitiven,-vendar pa moramo mi zahtevati pravično izpolnjevanje sprejetih obveznosti in pričakovati, da bomo vendarle »zaživeli kot ljudje v novem vzdušju ustvarjalne gospodarske iniciativnosti*. »Naša narodnostna skupnost — je poudaril Silvij Tavčar —■ se lahko ohranja in polno razvija le, če so ji dam objektivni pogoji in možnosti delovanje kot subjekta ter ob načelu soodločanja pri vseh vprašanjih, ki se tičejo manjšine kot skupnosti in kot posameznikov.* »Da bi se manjšina ohranjala v gospodarstvu kot subjekt, mora razpolagati z osnovnimi sredstvi gospodarskega razvoja, enakopravno mora soodločati o splošnih smernicah deželnega razvoja in biti hkrati prisotna v vseh organih družbenega gospodarskega načrtovanja. Da bi se naša skupnost uveljavila kot subjekt, se mora boriti proti asimilacijskemu procesu, pri čemer pa bo uspela le, z izdelano politiko gospodarskega razvoja manjšine kot homogene skupnosti, ki mora temeljiti na o-hranjevanju strnjenega ozemlja, na katerer.i živimo ter na uveljavljanju slovenske gospodarske zmogljivosti.* V svojem poročilu je nato tajnik SGZ tovoril o odprti meji in novih pobudah, ki pa narekujejo nove oblike delovanja, kajti uresničevanja gospodarskega dela osimskih sporazumov nam še bolj odpira vrata, da zaživimo kot enakopraven partner. Ker se gospodarska politika dežele ne more opirati izključno na velike industrijske centre, pač pa tudi na malo industrijo, obrtništvo, turizem in mednarodno trgovino itd., koder smo Slovenci prisotni, je potrebno, da to prisotnost še okrepimo, kajti ne smemo se.zadovoljiti s tem, kar imamo, pač pa se moramo prilagoditi novostim tako glede poslovanja samega, pa tudi glede strukturalnih oblik podjetij. Modeme teorije, pa tudi zakonodaja navajajo k temu, da bo treba misliti na možnost združevanja raznih dejavnosti v obliki zadrug ali konzorcijev, kajti posameznik bo imel vedno manjšo veljavo, prevladovati pa bodo začeli velik, koncerni, velike grupacije. Silvij Tavčar je obdobje po 0-s:.mu označil kot prelomnico v naši gospodarski stvarnosti. To pa zahteva tudi temeljitejše proučevanje razvoja, hkrati pa krepitev združenja, kajti «le organizirano bomo lahko uspeli izkoristiti ugoden trenutek in zaživeti kot u-stvarjalci, ki si želijo utrditi široko odprto stičišče dveh različnih kultur, narodov in družbenih sistemov*. Silvij Tavčar je našo dobo označil tudi kot dobo generacijskih sprememb, kajti generaciji, ki jC prestala fašizem in NOB, se pridružuje generacija iz povojne dobe »z drugačnimi življenjskimi pogledi in zahtevami, generacija, ki gleda z optimizmom v bodočnost deželnega gospodarstva in ki v družbeni stvarnosti, v kateri je zrasla, vidi vrednote, za katere se lahko upravičeno poteguje z vsemi svojimi močmi.* Ko je v svojem poročilu pouda- Silvij Tavčar ril nekatere negativne plati, ki se opažajo Dri članih združenja, ki »plačujejo članarino kot desetino Slovenstvu*, ne poslužujejo pa se združenja zavestno, vtem ko drugi »smatrajo združenje kot svoj administrativni servis, ne da bi se čutili kot tkivo struktur samega združenja*, je svojo misel zaključil z ugotovitvijo, da »odprta meja in novi sporazumi nam nudijo možnost, da se dokončno otresemo občutka manjvrednosti in se kvalificiramo za to, kar smo: delavni, vztrajni in odprti vsakemu perspektivnemu dogajanju*. Za to pa je potrebno, da »smo prepojeni z željo voljo do soustvarjanja naše deželne politike*, »učinkoviti pa smo lahko le, če nasto- pamo združeno in koordinirano.* V svojem poročilu je Silvij Tavčar podčrtal dve osnovni smernici, ki naj bi vodili Slovensko gospodarsko združenje. Ti smernici sta »stimulirati organiziran nastop raznih gospodarskih skupnosti in nuditi članom združenja čim boljši servis*. Pri tem pa je ugotovil, da »s težavo uresničujemo te smernice, ker je sedanja struktura Slovenskega gospodarskega združenja taka, da ni optimalna niti za reševanje splošnih gospodarskih in političnih problemov, niti za stimuliranje organiziranega nastopa*. Po njegovem se bo moral bodoči odbor lotiti iskanja primernega kadra in novih primernih oblik dela, za dosego teh ciljev pa je potrebno »združiti in uskla-jati pogum, zdravo ambicijo in u-stvarjalne težnje članov*. Pri tem je še ugotovil, da »združenju bo potrebna večja elastičnost pri delovanju, da lahko kot subjekt organizirano in koordinirano zahteva, brani in ohrani nacionalne in gospodarske interese svojih članov*. SGZ bo nadalje moralo o-perirati v gospodarski stvarnosti vsega slovenskega naroda in bratskih jugoslovanskih narodov ter biti v stikih z gospodarsko problematiko in operaterji večinskega naroda. Ko je* nato podčrtal dejstvo, da »smo zadnje čase priča raznim novim vsedržavnim predpisom davčnega upravnega značaja, ki so prisilili gospodarske operaterje h kvalitetnejšemu usposabljanju, je ugotovil, da je administrativni aparat združenja nezadosten in da je zato potrebna večja angažira- nost vodstva do problematike administrativnih struktur združenja*. Silvij Tavčar se je nato ustavil pri posameznih sekcijah združenja in ugotovil, da je bila sekcija za obrtništvo najbolj učinkovita, zunanjetrgovinska sekcija je bila posebno v letih 1975 - 76 aktivna in je utrjevala odnose še predvsem s predstavniki matične domovine, sekcija ga malo trgovino pa je s svojdrrii člani prodrla v posvetovalne organe krajevnega značaja. Bolj šibka je bila sekcija za gostinstvo, čeprav je sledila razvoju dogodkov. Nato je ugotovil da bi se obrtniki moraii angažirati v hrani in nemoteno razvija samo ustrezno gospodarsko podlago; gospodarskega pa radi tega, ^ daje možnost slovenskim gospod* stvenikom, da se skupno (lego''* jajo o raznih gospodarskih P1*) blemih, ter jih v določenih Prl' rnerih tudi skupno rešujejo. Ugotavljamo, da je naša v®*1. pomanjkljivost prav v razdroblj nosti naših gospodarskih strl’ tur. Zato smo prepričani, da. eden važnih ciljev naše organ12 ■ cije tudi dajanje raznih pobud z ustanavljanje konzorcijev, za®5 „ gospodarskih podjetij in podobn ■ ker bomo lahko samo preko t*K struktur kvalitetno in gospodar* Prav tako smatram, da mora*’® posvetiti veliko pozornost tudi n šj mladini, katere število s® JV slovenskih šolah v zadnjih j stalno veča. Prav tej mladim, predstavlja osnovo za bodoči °_ stoj in razvoj naše etnične sk^Pj nosti, bomo morali zagotoviti 1 di perspektivo zaposlovanja n gospodarskem področju. , Mislimo, da nam tudi pred kr* kim podpisani meddržavni SP°^0 zumi med Italijo in Jugosla^ odpirajo realne možnosti za vWJ čevanje v gospodarski del sP°ra. zurtiov, in smatramo, da lahko n ša etnična skupnost v prihodn.l letih postane most in stična t°c tega sodelovanja. Zaradi tega smatram, da na, mora večinski naxod omogočiti menovanje predstavnikov naSe*L združenja v vse ustanove, kjer običajno razpravlja o gospo®^ skih vprašanjih naše dežele-gotoviti moramo, da do sedaj * take zahteve ni bilo nobenega lj , sluha, nasprotno, večinski na nam skoro povsod vsiljuje sV J avtoritativne rešitve. . er Gotovo že vsi poznate Prirn v razlaščanja slovenske zemlja Štandrežu pri Gorici, za ure®1 mejnega prehoda, tovornega P stajališča in industrijske cjnr'e‘ch. nobenem primeru ni goriška činska uprava upoštevala ,*nt*,gv sov naše etnične skupnosti in P.Jj tako noče najti z zainteresiram skupne rešitve. Smatramo, da ■. potrebno končati s takimi n* ter najti nove stike z manj*• Tudi v duhu podpisanih meddrz* nih sporazumov. ,, tu. Nazadnje bi se rad dotaknil di gospodarskih odnosov med ^ šo, goriško pokrajino in mat, domovino s posebnim poudar , ■- ~riPa Vilko Nanut na gospodarske operaterje, PrgLg nike naše etnične skupnosti, tramo, da ti odnosi niso h ih ^ no v smislu realnih možnos« s« mislimo da je napočil čas, da -prične med gospodarskimi -°Pjl0v terji na obeh straneh meje pogovor, ki bo predvsem teafjjj leg zunanjetrgovinskega seK ^ k višjim oblikam sodelovanj* ^ dolgoročnim kooperacijam.. ®! {a-tak način delovanja v zadnjem f su bolj uveljavlja pri nas 1 svetu. POZDRAVI IN POSEGI V RAZPRAVO nizirane in imajo na razpolag tlJ. volj lastnih sredstev, da di v naložbe za pobude, spo- nastaln oh r/vaiflmn nsimSK*1 V imenu Slovensko kulturno - gospodarske zveze je občni zbor pozdravil dr. Svetina, ki je podčrtal pomen gospodarskega združenja kot temeljne organizacije, ki zavzema zelo važno mesto tako v slovenski kot v italijanski javnosti zaradi gospodarskega potenciala, ki ga predstavlja, kot tudi zato, ker postavlja temelje za nadaljnji gospodarski razvoj skupnosti. Opozoril je na težke naloge, ki čakajo organizacijo zaradi izvajanja gospodarskega dela osimskih sporazumov v čigar dogajanje mora biti združenje vključeno v vseh možnih strukturah, ker bo etnična skupnost le z aktivnim poseganjem postala subjekt. Omenil je nato prepotrebno delo, ki ga bo treba o-praviti in sicer vzgajanje kadrov, da se bo lahko vključilo v' vse dogajanje in bilo zmožno reševati s svojo strukturo vse individualne in skupne probleme. Pozdravil je nato upravno decentralizacijo v težnji po boljši organizaciji in zlasti začetek rednega delovanja na Goriškem, s čimer postaja združenje pomembna organizacija v deželnem merilu.. Naglasil pa je nujnost, da se delovanje razširi še na Kanalsko dolino in Benečijo, kjer je preporod Slovencev še pospešil potres, ki je tudi gospodarske kroge opozoril na zaostalost teh področij' Z željo, da bi združenje postalo kot organizacija še močnejše, zlasti pa da bj delovalo v deželnem merilu, je še poudaril, da moramo biti za dosego teh ciljev enotni in tesno sodelovati. EDI BUKAVEC za Kmečko zvezo: V imenu Kmečke zveze je po- zdravil občni zbor tajnik Edi Bu-kavec, ki je opozoril na nov politični moment, ki je za slovenske strokovne organizacije ugoden in ki ga je treba izkoristiti, za kar pa so slednje pred težkimi napori. Nujno je treba zato usposobiti strukture organizacij, da bodo tem nalogam kos in da bodo imele zato možnost nadaljnjega razvoja. DR. ALEŠ LOKAR za SLORI Pozdrave Slovenskega raziskovalnega inštituta je prinesel dr. Lokar, ki je razvil nekaj misli o bodoči prosti industrijski coni na Krasu, zlasti pa o vrsti industrij, ki bodo skušale dobiti mesto v coni. V ta namen je podčrtal nujnost, da združenje poskrbi za znanstveno proučevanje novih oblik posegov, da ne bomo Slovenci iz tega dogajanja izključeni. HADRIJAN KORŠIČ za Svet slovenskih organizacij Občni zbor je pozdravil v imenu Sveta slovenskih organizacij Hadrijan Koršič, ki je zlasti poudaril važnost, da Slovenci ne glede na politično pripadnost skupno delujemo na gospodarskem področju in iščemo poti k skupnemu napredku. DR. ALOJZ BERCE za nadzorni odbor Poročilo nadzornega odbora je prebral urednik Gospodarstva, dr. Berce, ki se je uvodoma spomnil člana nadzornega odbora dr. Marca, nato pa poročal o delovanju upravnih organov organizacije, ki so v preteklem poslovnem obdobju dbčutno napredovali pri svojem delovanju za tehnično pomoč članstvu. Zlasti je pohvalil nakup elektronskega centra, ki ga je združenje nabavilo s pomočjo čla- nov in ki zdaj zagotavlja širokemu krogu podjetij kakovostne u-sluge. Omenil je še decentralizirano poslovanje po podružnicah in povečanje števila uslužbencev zaradi vedno večjega povpraševanja po uslugah s strani članstva, ki se je od zadnjega občnega zbora številčno okrepilo. V redni potek občnega zbora je bil vključen tudi izredni del, v katerem so prisotni člani, ki so osebno ali s pooblastili predstavljali tri četrtine članstva, kot je s pomočjo verifikacijske komisije ugotovil notar L. Pastor, soglasno sprejeli popravek pravil statuta združenja in spremembo imena, ki se odslej glasi »SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE*. Pojasnilo k predlagani prilagoditvi statuta je pedal direktor združenja Vojko Kocjančič, ki je objasnil nujnost te spremembe zaradi razvejane dejavnosti organizacije in teritorialne razčlenjenosti, kj sega na področje treh pokrajin in številnih občin. V razpravi je najprej podal nekaj misli o vlogi in važnosti slovenskih bančnih zavodov ADRIJAN SEMEN, postregel je s celo vrsto tehtnih podatkov o' višini vlog v slovenskih bančnih zavodih na Tržaškem, ki presegajo 22 milijard lir in znašajo skupno 2,57% celotnih vlog, in na'Goriškem, kjer znašajo 3,5%, Slovenske banke so v zadnjih petnajstih letih izredno napredovale in danes lahko nudijo gospodarstvu vse potrebne usluge na bančnem področju in ustrežejo lahko vsaki potrebi, po ustroju so precej moder- nastale ob izvajanju osimsk razumov. .. « KARLO GRGIČ je go* * * * v vi°"V problemih obrtniške stroke. jem posegu je najprej oris*' te-lovanje obrtniške sekcije v V ve-klem obdobju in zlasti podari* jo-lik uspeh, ki ga je sekcJJf.Jw segla pri volitvah v poK1™ ^<2 komisijo pri Trgovinski zD\j,jV-in s prizivom pa Deželno no sodišče, ko je deželni „ju združenje prezrl pri im®n°v P sindikalnega predstavnika je menjeno komisijo. Kot je zrL0tfj®' bil priziv sprejet in s tem P^ju-no, da se moramo Slovenci f ževatj tudi pravnih sčedste dgr nam odrekajo naše P1; -noV. Naštel je nato vrsto Pr°} j tP ki tarejo obrtniško stroko, . p manjkljive bolniške in soci* v skjbe, do predragih kred'1 ,gJti bančnih zavodih, ki jih J® h \fl' pri večjih in dražjih naložba^ ko odplačevati, pa do Pr°D črnega dela neobrtnikov. časa Dalj časa se je zadrz ^(t' vprašanju vajencev, ki so za. jtuniška podjetja predragi, *°a'0 p*", dri iz poklicnih zavodov P* raV'lj®' manjkljivo strokovno Pr’Prnje * ni. Omenil je še s odelo'- ^ fp drugimi organizacijami >n ,, pt? želnimi organi, ki so pokaza ugihC malo razumevanja za P.gofet Slovencev in zaključil svoj s pozivom, naj se vsi člani U p majo, da se še vsi nevčlam pgZ-brtniki čimprej priključijo je Pozdrav goriških obrtni^,—^ (Nadaljevanje na 8. *(rfl PRIMORSKI DNEVNIK 5 IZBOR IZ DELA decembra 1977 KULTURNA STEZA ipe prijateljstva Zamisel žirovniškega šolskega kulturnega društva — Z alejo naj bi simbolično povezali velike slovenske može ŽIROVNICA, 1. dec. — Pred dobrini letom ,je na celodnevni osnovni šoli v Žirovnici zaživelo šolsko kulturno društvo Prešernov rod. S svojim, vedno idej polnim mentorjem Slavkom Mežkom, so si zapisali cel kup nalog. Sredi vsega dela pa je stalo kot velik, podčrtan.- vprašaj — kako opozoriti in se Jim s tem tudi oddolžiti, na številne, za slovenski narod pomembne može, ki so se rodili na tem koncu? Kajti na majhnem koščku slovenske zemlje, takorekoč le nekaj metrov vsaksebi, so se poleg drugih rodili tudi France Prešeren, Matija Cop, Fran Šaleški Finžgar, Janez Jalen in Anton Janša. Tako se je rodila zamisel o kulturni stezi,'ki naj'bi po vezovala predvsem vse te može ter zamisel o aleji prija teljstva, ki naj bi povezova la mladino vse Slovenije. . Kulturna steza, bi se, lahko bi rekli, da se bo, začela v Vrbi, pri Prešernovi rojstni hiši — v soboto bo minilo 177 let njegovega rojstva — od tam pa bo šla mimo vaške lipe in dvanajstih kamnov, simbola nekdanje vaške skupnosti ter mimo cerkvice Sv. Marka, vaškega patrona. Od Markove cerkvice bo steza udarila čez polje do Roditi. Ta, 1,5 kilometra dolga steza, bi morala postati aleja naši prapredniki. V njegovem domu, za katerega ve le malo šolske mladine, je ena soba še zmeraj taka kot jo je zapustil. Za hišo skrbi pripovednikova sestra, ki pravi, da je hišo takoj pripravljena odprfeti obiskovalcem. Od Jalna bo steza vodila proti Smokuču mimo značilne kmečke hiše z ohranjeno tre-skp, od tam pa v D.oslovče, k rojstni hiši Frana Šaleškega Finžgarja. Pisec Razvaline življenja in Verige, ki pa mladim najbolj ostaja v srcih zaradi Iztoka in Irene, ima lepo ure jeno rojstno hišo, pri čemer je pomagala akcija po vsej Sloveniji. Finžgar, umrl je pred 15 leti, ki je kar v župni cerkvi govoril o »socialnih in narodnostnih krivicah, grozil z dobo, ki že prihaja, ko se bo delavec dvignil v str. njeno vojsko, da se maščuje za krivice«, si je to gotovo več kot zaslužil. Kulturna steza bo šla naprej do Breznice, kjer bo najprej zavila k Janševemu spomeniku, od tam pa še k če- prijateljstva. Sole in kulturna društva po Sloveniji naj bi prispevala po eno sadiko — bi bilo kaj drugega kaj bolj primemo kot lipa — ki bi sestavile . alejo prijateljstva. Sčasoma bi stezo dopolnili še s kozolcem, čebelnjakom, z vsem tistim, kar je značilno za arhitekturo tega konca, Steza bo šla tudi mimo kuž-pega znamenja. Is’a Rodinah bo prvi postanek prb rimskih izkopaninah, nato pa v hiši Janeza Jalna, ki nam je v svojih Bobrih povedal, kako so živeli koli-ščarji in nas s svojo kleno pa bogato besedo prisilil, da smo se vživeli v življenje kot so ga živeli Ostrorogi Jelen, Brkati Sor.i, Drzni Kozorog, Pšenični Klas, Čopasta Priba, Ježema Roža, Košata Jelka Zvesta Črnoglavka in drugi belnjaku našega najbolj znanega čebelarja. Od čebelnjaka bo šla pot naprej v Reber, kjer bosta za popotnike kulturne steze. odprla svojo galerijo Janez Ber-nik in Anahlana11 Mšraž, pa mimo Plečnikovega spomenika žrtvam I. svetovne vojne, in nato v šolo"V Zabreznico, ki bo osrednji objekt vse steze. V njej je že zdaj odprta stalna razstava umetnikov Jakija, Bernika, Maraževe, Jemca, Zelenka, in drugih. Urejajo že tudi botanični vrt, v katerem naj bi vsaka skupi, na dreves in grmovnic .nosila svoje ime, v parku pa bodo sčasoma poskušali postaviti tudi skulpture , velikih mož. V šoli bo tudi etnografska razstava — predmete zanjo bodo poiskali otroci sami, kotiček mojstra fotoaparata Jake Čopa ter razstava likovnih del domačih učencev, ki naj bi se jim sčasoma, ko bo zaživela kulturna steza, pri- j družila tudi dela šolarjev iz vse Slovenije. Zelo uresničljivo se Jim zdi tudi, da bi v času, ko Je šolskih obiskov oziroma izletov največ, za večje skupine pripravili posebne nastope s plesom, petjem, tako, da bi nastal pravcati kulturni teden mladine. Od šole bo vodila pot skozi Selo, mimo rojstne hišo partizanskega pisatelja Jožeta Vidica, od tam pa spet v Reber, do galerije Zorana Kržišnika, ki je kot Bernik in Maraževa doslej že veliko pomagal Prešernovemu rodu. Naslednja postaja bo rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici, ki se je leta 1817,. star 20 let, vrnil z Dunaja in za katerega je Anton Slodnjak v Prešernovem življenju zapisal: »Bil je namreč Cop že v teh letih v jezikih, literaturah, estetiki in morebiti celo v političnih vprašanjih najbolj 1 izobraženi Slovenec.« Hiša, v kateri so se menjali številni gospodarji, razpada. Prešernov rod bi jo rad ohranil, ne zato, ker bi bila kaj posebnega, pač pa zato, ker je bila pač Čopova hiša, in ker bi v sipomin nanj radi tamkaj uredili stalno razstavo slovenskih piorur-jev-likovnikov. . S tem bi morda nekoliko poravnali dolg, ki ga Ima slovenski narod še zmeraj do Matije Čopa, dobrega prijatelja našega največjega pesnika, za katerega je pesnikova sestra Lenka dejala: »Čopova modrost ga je vodila.« Letos je 180 let od Čopovega rojstva. Od Čopa bo šla steza mimo rojstne hiše Prešernovo matere Mine, od tam pa v Mo. ste do spomenika padlim talcem. Tamkaj bo zaključek kulturne steze, ki pa bo tiste, ki bodo hoteli, vodila še naprej — v Begunje, v Radovljico, na Bled, v Kropo, v Bohinj. Zanimivo pri kulturni stezi je, da bodo vodiči na njej domači učenci. Kot so doslej ugotovili, učitelji, ki vodijo skupine, o v&dm tem premalo vodo. Učenci urejajo tudi botanični vrtriiredili bodo etnografsko zbirko, komaj čakajo, kdaj bodo lahko posadili prvo drevesce za alejo prijateljstva. Manj zanimivo pa je — ker se s tem srečujemo skoraj vsepovsod, piosebno pa še pri kulturi — da tudi za to mamka denarja. Zdaj gre torej za to, koliko bo dobil mladi Pre šernov rod pomoči širše družbe, V tej akciji pa bi morali sodelovati vsi, ki jim je slo-venska kulturna dediščina kaj mar. VLASTA FELC I MARIHUANA V AVSTRALIJI Sledovi na peti celini Tudi sateliti pomagajo v boju proti skrivnim nasadom — Prenos odkupnin pri ugrabitvah v trgovino z mamili SYDNEY, 1. dec. — Avstralija je sicer na višku predvolilne kampanje, življenje je temu primerno razgibano, vendar posveča javnost zlasti v federalni državi Novi Južni tVales skorajda enako, če ne še večjo pozornost delu posebne komisije, ki preiskuje proizvodnjo in razpečevanje mamil. Vsak dan pride iz uradov preiskovalne komisije kak nov, preše-netljiv podatek o Avstraliji kot deželi, ki šele postopno prihaja do sape spričo ugotovljenih razsežnosti tržišč mamil na vsej celini. Začelo se' Je letos v mestecu Griffithu, kjer je na lepem izginil trgovec Donald Maokay. Zvečer je šel iz ho-tbla, na cesti ga je vzela ncč. Javnost se je vznemirila, ker Mackay ni bil samo trgovec, marveč poglavitni pobudnik boja proti kupčiji z mamili v mestu, ki velja za eno izmed središč za proizvodnjo marihuane v Avstraliji. Na pritisk javnega mnenja in na zahtevo v parlamentu Novega Južnega Wale-sa so pristojne oblasti sestavne posebno komisijo z namenom, da bi razkrinkala in onemogočila skrivno poslovno dejavnost, katere letni promet ocenjujejo na kakih ste milijonov avstralskih dolarjev. Najprej Je komisija ugotovila, da je Italijanska družina, v Italiji vmešana v ugrabitve premožnih ljudi, prejeto odkupnino naložila v avstralskih bankah, da bi ta denar vložili v donosno , industrijo proizvodnje mamil. »Italijanska zveza« je peljala do majhnega kraja Platija v Kalah, riji, od koder je denar po skrivnih poteh prispel v Avstralijo. Potem so se pred preiskovalno komisijo začeli vrstiti razni osumljenci, pretežno italijanski priseljenci v Avstraliji. Ti zdaj s težavo dokazujejo, kako so nenadoma iz vrst revežev prišli med petične ljudi, ki živijo v bla- ginji in so očitno bogati. Komisija je zaslišala ljudi s priimki Sergi, Barbaro, Fer-raro, Gambacorta, Agresta ipd. Ko so člani komisije vprašali enega izmed njih, kje je dobil 70.000 avstralskih dolarjev, ki jih je naložil v banki, se je možakar izgovarjal na izredno srečo pri stavah na konjskih dirkah. Ugotovlji so, da skupni dobitki v tistih dveh dneh, ki jih je osumljenec navedel kot »čas svoje stavne sreče«, niso presegli 26.000 dolarjev. Potem se je možakar začel zapletati, ma lepem pa je umolknil. Preiskava, ki se je pravzaprav šele začela, naj bi odgovorila na vrsto vprašanj. Avstralska celina je ob svoji velikosti dokaj redko naseljena Himiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin IberiteI (REVIJO I IDAN! I S iiH iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi — Novi Južni -Wales je površinsko trikrat večji od Jugoslavije, ima pa samo 4,8 milijona prebivalcev — zato je mogoče pridelovati marihuano na skrivnih krajih, kjer skorajda ni nepoklicanih, nezaželenih obiskovalcev. Vendar Avstralci poskušajo tudi temu priti do živega. V ZDA so poslali tri svoje znanstvenike z namenom, da bi pregledali podatke, ki jih zbirata o kmetijstvu dva satelita NASA, krožeča v povprečni višini 970 kilometrov. Instrumenti v satelitih »Land-sat« lahko ugotovijo ne le trenutno, marveč tudi prejšnjo poljedelsko dejavnost na površinah vsaj 80 kvadratnih metrov. Avstralski strokovnjaki bodo pregledali podatke, ki sta jih satelita zbrala o nasadih na 170 kilometrov dolgem pasu Murumbidgee v osrednjem delu Novega Južnega Walesa. Preiskava o mamilih ima tudi globlje socialno ozadje. Avstralska javna občila preveč poudarjajo italijansko obeležje vse zadeve, kar neugodno vpliva na splošno podobo italijanskih priseljencev v Avstraliji. Zaradi takšnega stališča avstralskega tiska in RTV je baje tudi igralka Sotla Loren nedavno odklonila vabilo, naj pride v Avstralijo na slovesno premiero svojega novega filma. VJEKOSLAV KRSNIK Ljudje in nravi Alkohol in naraščaj Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) bo predlagala pristojnim usta. novam, naj bodo v prihodnje vse steklenice z alkoholnimi pijačami opremlje. ne z napisi, da je alkohol nevaren nosečnicam. Svoj predlog utemeljuje z ugotovitvami strokovnjakov aržavnega inštituta za alkoholizem. Nosečnice, ki popijejo več kot dva kozarčka alkoholnih pijač na dan, se izpostavljajo nevarnosti, da boflo rodile otrobe z večjimi ali manjšimi hibami oziroma motnjami. Raziskovalci so sestavili spisek kakih dvajset psihičnih motenj in telesnih hib pri otrocih tistih mater, ki se ne vzdržijo alkohola. Vse te motnje in hibe imajo skupno oznako fetalni alkoholni sindrom. Strokovnjaki so ugotovili, da se samo v ZDA rodi na leto okoli 1S00 otrok s povsem izrazitim sindromom, nekaj tisoč novorojenčkov pa ima samo ta ali oni simptom. FDA je sporočila, da dva kozarčka na dan« pomenita največ sto gramov žganih pijač, dva kozarca vi-na ali pa pol litra piva. Rop na ulici Sredi New Yorka so napadli Simono, 41-letno biv. šrt ženo igralca Curda Jilr-gensa. Cestni roparji so ]i vzeli uhan, vreden 1,6 milijona dinarjev. Gre za kvadratni smaragd, vdelan s približno 50 briljanti. Uhane je Curd Jilrgens podaril svoji ženi za rojstni dan. Simone, se je v družbi prijateljice vračala iz gledališča v hotel. Bilo je malo pred polnočjo. Na Times Squaru je proti njima sleočila skupina neznancev, eden izmed njih je Simoni iztrgal uhan. Dva dni kasneje je neznanec po telefonu ponudil nakit, seve proti nagradi.. Simone na) bi klicala na določeno številko, a je obvestila policijo, ki je možakarja prijela. Pokazalo pa se je, da ta nima ničesar opraviti z ropom in da je hotel na podlagi časopisnih vesti »pristaviti pi-skrček«. Orjaška cipresa Kitajski botaniki so našli v Tibetu orjaško cipreso, katere deblo ima premer 5,8 metra in ki je po prvih računih stara okoli tisoč let. Iledjftomatkn p-presa, ki rasle ikot^ vrsta) ti višinah 30QU.-4aJi,iOd m< trov in ki.saf.ja. adkrilLJls-davno, se tudi po morfoloških značilnostih razlikii. je v vseh znanih. Njena debelina se poveča 'letno 5,1 milimetra, drevo■ pa zraste 18 do 25 metrbv ri soko. Ker je z letnic tisoč letne ciprese mogoče raz brati tudi podnebne spremembe na visoki planoti, kjer so jo našli, bodo po skušali razvozlati njihov potek, podatki pa utegnejo biti uporabni tudi za predvidevanje sprememb v prihodnosti. Nov nos glede na žep V newyorških knjigarnah se je pojavila knjiga »Koliko kaj stane« Bar-ryja Tarshisa. Navedeni naslov je privabil kupce, knjiga se je čez noč uvrstila med uspešnice, mnogi bralci jo celo primerjajo s slovečo Guinnessovo knjigo nenavadnih rekordov V ponazoritev nekaj Tarshisovih navedb o New Yorku. »če bi radi nov nos, pripravite vsaj 800 dolarjev. Kirurg, ki že uživa sloves na tem področju, bo zahteval do 1500 dolarjev, neivjorški vele- mojster svoje stroke pa je dr. Diamond, zato mu boste plačali za nov nos 2 000 dolarjev in bolniške stroške zraven. — če ni radi kupili otok, morate imeti 100.000 do osem milijonov dolarjev« Tarshis pove bralcu, koliko ga bo stala družba najbolj znanih »lepotic noči«, seve z obvezno večerjo. »Ustrezne agencije vam bodo priskrbele najetega morilca ali pa Pretepate, ki bodo vaše sovražnike za 500 dolarjev pošteno premikastili. seve zajamčeno diskretno. Osebni stražar vas stane do 15 dolarjev na uro. Na pogled ni podoben gorilam iz filmov, je pa mojster svoje obrti če bi radi za rojstni dan takšno torto, kot jo je dobil na primer komik Bob Kope od televizije za 25-let-nico dela, morate po telefonu obvestiti določenega siašščičarja. Za 5.000 dolarjev vam bo spekel torto s 25 plastmi in s pre- ► merom osem metrov. Vašo skrb je seveda, koko boste postregli s takšno torto in kdo jo bo pojedel.« Savalas režiser Telly Savalas, Kojak « televizijski nanizanki, se poskuša kot vsestranski filmski ustvarjalec: napisal je scenarij za film »Mati«, ki ga je tudi režiral in v njem nastopil v glavni vlogi. Savalas je v filmu obdelal strica Kat-sosa, znanega newyorške-ia psihiatra, ki je bil priljubljena osebnost njegovega otroštva in ki ga je, kakor sam" pravi, zmerom občudoval. Scenarij je napisal v osmih dneh, pri režiji pa so mu pomagale izkušnje, ki si jih je pridobil, ko je sam režiral pet zgodb policijske serije, s katero je zaslovel. Del plena v torbi Rocco Carbonelli, voznik tramvaja v Diisseldor-ju, je našel pri pospravlja, nju svojega vozila plastično torbo, v kateri je bila razen robca tudi nabito polna listnica. Najditelj je vse skupaj oddal na uradu za najdene predmete. Tam so našli v mošnjičku 29.000 mark, o katerih so ugotovili, da so del plena pri roparskem napadu na neko banko. Tako je banke dobila denar nazaj, 22-Istnemu tramvajskemu vozniku pa so izplačali, na- , grado. Hitri vlak * Zahodnonemško podjet. je »Transrapid« je sporočilo, da je elektromagnetni vlalc, ki so ga konstruirali njegovi projektanti, dosegel hitrostni rekord nu poskusni progi, dolgi 2.4 kilometra. Vlak »Transrapid 04« je prevozil to progo s hitrostjo 253 ki’o-metrov na uro. Izdelala gc je družba »Kraus-Maf-fei«, kot pogonsko silo uporablja magnetno indukcijo, Nekaj zahodno-nemških podjetij je zgradilo podobne vlake. NLP in kratki stiki Leteči krožniki so doslej vznemirjali samo Hudi. zdaj pa kaže. da so na vršil tudi ladje in alarmne naprave. O prav poseb-neirt NLP trdijo, da je pov. zročil kratek stik na portugalski ladji « vodah iu-gozahodne Afrike, nato pa na nepojasnjen način vključil še alarmne naprave Skrivnostni leteči pred. met je oddajal slepečo svetlobo, nad ladjo se ie zadrževal celih osem minut, nato pa je odletel z veliko hitrostjo. Jimmy Carter le prikimal Nejasno ameriško stališče do izraeisko-egiptovskega dialoga — Sadat pretrgal ameriški pritisk na Izrael? — Pojasnilo kot opravičilo za udeležbo OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA NEW YORK, 1. dec. — Jimmy Carter si Je po tiskovni konferenci, ki Je bila v sredo opol-dne, Izbral ko so ga vprašali, ali še nadalje vztraja pri amerlško-sovjetskem sporočilu o sklicanju ženevske konference — za odgovor kaj nenavaden način: prikimal je, ne da bi rekel eno samo besedico. Ameriški predsednik je bil zadnje dni v škripcih in se je obotavljaj, ali pa je morebiti samo zbujal tak vtis, ali naj pošlje predstavnike na pogone, ki bodo sredi decembra v Kairu in ki bodo očitno zgolj izraelsko-egip-tovski. »Caiteirjev entuziazem za Sadatovo diplomacijo je tak, da bi lahko zamrznil reko Nil«, je ironično zapisal »New York Times« v torek, ko še ni bilo znano, ali se bodo Američani pridružili pogovorom ali ne. Za »Wall Street Journal« pa je bilo baje ali pa zares omahovanje administracije, milo rečeno, čudno: Carter mora, je zapisalo glasilo Wall Streeta, pretresti svojo politiko do Bližnjega vzhoda, saj težnja, da bi vse naenkrat uredili, daje »moč veta« palestinski osvobodilni organizaciji, ki bi jo lahko zdaj — baje — zaobšli. Seveda je mogoče samo ugibati, kaj vse je tehtala ad- Ko se sovražne si strani začno pogovarjati, je dolžnost Amerike, da stvar podpre, ne pa da prevzame vlogo »dominantne posrednice«. Amerika je še vedno za »vsestransko rešitev«, vendar pa se lahko zgodi — če »Sirija, Jordanija in Libanon ne žele miru« — da bi poiskali »alternativni izhod«. Ameriški predsednik je zagrozil tem trem državam, kot da bi bil mir odvisen samo od njih, in pristavil, da ne verjame, da bi »dosegli to točko«. Carter v odgovoru na domače obtožbe, češ da je »vrnil ZSSR na Bližnji vzhod«, pravi, da je druga velesila sopredsednica ženevske konference že štiri leta, da prej »ni imela konstruktivne vloge«, zadnje meseca pa je postala »bolj prilagodljiva«. Sovjetom pa pošilja naslednje sporočilo: »Vi nimate tako kot mi na Bližnjem vzhodu položaja »fair« posrednika, ki mu vse strani verja- ministracija, preden se je od- mejo, zato je v vašem inte- ločila, da pošlje ameriškega predstavnika v Kairo, toda »kot enakega partnerja v pogovorih in ne kot sopredsednika ženevske konference«. Ugibajo o vrsti razlogov, ki naj bi botrovali omahovanju. Od vprašanja, kako bo to vplivalo na odnose med velesilama, ki sta v zaključni fazi menda, uspešnih pogovorov o omejevanju oborožene tekme, prek želje, da bi Sircem saudskim Arabcem in Palestincem dali ve-deti, da še lahko računajo na Ameriko, pa do strahu, da bi doživeli v Kairu neuspeh, ki bi imel hude posledice za vse strani. Administracija se je naposled odločila in objavila pojasnilo v obliki opravičila. Administracija pravi, da je zanjo »politično nemogoče«, da se ne bi udeležila tega sestanka, zasebno pa so poročevalcem v Beli hiši dejali, da so z odločitvijo odlašal}, »da ne bi bilo videti, kot da je Amerika za Sa-datovirhi pobudami«. Nekateri proizraelski komentatorji trdijo, da sta se pri teh - vprašanjih, zadnje dni udarila podpredsednik Walter Mondale in predsednik sveta za državno , varnost Zbigntew Brzezinski. Prvi je baje zagovarjal, da bi povsem podprli izraelsko-egiptovska pogajanja, drugi pa je predlagal če že ne zadržanosti, pa vsaj skrajno previdnost. To bi bilo verjetno, saj je Wal-ter Mondale prijatelj in dolžnik senatorja Henryja ttum-phreya, vodilne osebnosti proizraelskega lobbja, v očeh tega lobbyja pa je Zbigniew Brzezinski glavni oblikovalec dosedanje ameriške politike postopnega večanja pritiska na Izrael. Pravijo, da se je Carter uklonil Mondalejevim stališčem. Jimmy Carter je v sredo lepo po vrsti pojasnil ameriške poglede z močno spremenjenimi poudarki, za kapa kljub vsemu ni gotovo, ali pomenijo pretrganje z dosedanjo ameriško politiko. Medtem ko je nedavno svetovalec za državno varnost Zbigniew Brzezinski poudarjal, da ima Amerika interes in možnosti za to, da bi prisilila Izrael k popuščanju, pa je ameriški predsednik drugače pojasnil vlogo svoje države: ko se stvari tam zataknejo, damo mi spodbudo in pridemo na dan s predlogi. * • POMENEK Avtomobili na letališču V novem letališkem poslopju pokrite garaže, servis za sprotna popravila avtomobilov in poljedelskih strojev MARIBOR, 1. dec. — Mlado mariborsko letališče si utira pot ne samo na notranje In zunanje letalske linije, temveč tudi v obrobno dejavnost, ki pa prinese iep kupček denarja in zaposli delavce v času, ko na samem letališču nimajo dela. Med prvimi takimi dejavnostmi je nedvomno vlečna služba, gradijo pa tudi nove garaže, servise in drugo. Mirko 1’adcžanin je vodja te dejavnosti in takorekoč orje ledino na tem področju. »Da, začeli smo z vlečno službo, ker je v Mariboru naj. bolj potrebna in tudi najbolj neurejena. Cenejši smo od drugih, delamo noč in dan in nabrali smo si kar precej izkušenj. Imamo pet sodobno opremljenih vozil, v katerih je vse od motornih žag za rezanje pločevine, pa izredno drage škarje za rezanje, mini garniture za varjenje, pa aparate za gašenje požarov in drugo,« je povedal. • Gradite novo poslopje. Kaj;vse bo v njem? Šestnajst pokritih garaž, servis za sprotna popravila avtomobilov, servis za pranje; servis za poljedelske stroje. Prav ta servis bo Imel največ dela, kajti samo v okolici je okoli 3000 , poljedelskih strojev, ki s priključki ne smejo na cesto, do sem pa lahko pridejo po poljskih poteh. Rezerviran imamo tudi prostor za testimi center. Tako bo potnik odšel na potovanje ln ko se bo vrnil, bo avto popravljen, kolesa uravnotežena, avto opran in še tehnični pregled bomo opravili.« • Morda Je najbolj pomembno to, da bo servis delal nenehno. Tako domači kot tuji vozniki se na primer ob praznikih ln nedeljah nimajo kam obrniti, če ostanejo ua cesti. »Točno. Mislim, da je prav to najbolj važno. Delamo noč In dan, kajti naši mehaniki morajo biti na letališču nenehno. Ob nedeljah, praznikih, celo za novo leto. Vedno bomo pripravljeni.« • Mariborsko letališče je še mlado in se ojepa predvsem z denarnimi težavami. Prav zato Imate številne načrte kako še popestriti ponudbo. Kakšni so ti načrti? »Prostora okoli letališča imamo dovolj, zato nameravamo v kratkem urediti tu skladišče počitniških prikolic. Številni lastniki teh prikolic ne vedo kam z njimi. Mi jim bo. »Uredili bomo tudi skladišče za počitniške prikolice.« mo nudili prostor in čuvajsko službo, pozneje morda tudi streho nad prikolioo. Morda bomo pozneje odkupovali rabljena in karambolirana vozila ter prodajali rezervne dele. Zdaj jih le težko dobite, pozneje pa se boste vedeli kam obrniti.« JOŽE JERMAN resu, da ne ovijate teh naporov, temveč se jim pridružite.« Sicer pa Čarter v slogu, v katerem skoraj vsako grožnjo spremlja kakšna tolažba, dodaja: »Ne mislim, da so Sovjeti ovira na poti k miru, le da so njihovi pogledi na to stvar drugačni od naših«. Ce na novo Carterjevo stališče pogledamo z vidika Palestincev, o katerih ravnokar razpravljajo v svetovni organizaciji, se zdi, kakor da potrjuje njihove obtožbe, češ da je Sadatova pot v Jeruzalem pretrgala naraščajočo tendenco ameriškega, zlasti še Carterjevega pritiska na Izrael. Predsednik je v tej smeri postopoma ugnal Izrael v kot z raznimi izjavami, da je resolucija svetovne orga-nizacije o Palestini, za katero je,glasovala tudi Amerika, predvidela ustanovitev tako židovske kot arabske države, da palestinska osvobodilna organizacija nedvomno »predstavlja večje število Palestincev, da morajo Palestinci priti do svojih »zakonitih pravic« itd. Ta politika' je v pavezsvFTP Javnimi grožnjami Brzezinskega, da ima Ameri. ka na- voljo sredstva, s ka- terimi lahko pritisne na Izrael, do skrajnosti razkačila ameriški proizraelski lobby, ga pripravila k razcepu in zagrozila, da se bodo židovski krogi v Združenih državah Amerike res znašli v situaciji, v katerih jih bo ameriška večina gledala kot zaveznike Tel Aviva proti Wa-shingtonu. Zdaj predsednik ne govori več o neizogibnih izraelskih koncesijah, temveč samo sporoča Siriji, Jordani, ji in Libanonu, naj ne bodo »ovire na poti k miru«, temveč naj se pridružijo izrael-sko-egiiptovskim pogovorom. .Ameriški proizraelski lob-by si je po tem popolnoma oddahnil in Bela hiša dobiva zdaj navdušena sporočila s taistimi podpisi, ki so še nedavno stali pod protesti zoper Carterja, ker baje »obrača Izraelu hrbet«. Ce pogledamo na stanje z očmi Kaira, zdaj Carterja toplo pozdravljajo, ker »ni varčeval s presežniki na račun egiptovskega predsednika« Anvar el Sadat, ki je Carter jev pogovor s časnikarji spre mljal po neposrednem televi zijskem prenosu, je časnikarjem televizijske mreže CBS potem takoj odgovarjal na ista vprašanja, kot so jih zastavili ameriškemu predsedniku. Sadat je dejal takole: »Kakor sem vam dejal, ima Amerika 99 odstotkov adutov na Bližnjem vzhodu«. Na vprašanje, ali lahko do miru na Bližnjem vzhodu pride brez podpore Sovjetov, pa je odgovoril: »Ce se mi sporazumemo, n« bomo nikogar pozivali, naj to odobri«. Kaj pa, če se Izrael ne bo hotel z egiptovskim predsednikom pogovarjati kot s predstavnikom vseh Arabcev? Po-tem, odgovarja Sadat, bo prepustil Izrael, naj razpravlja z vsem svetom. Ali še kdo verjame v Ženevo? V sredo je iz Pariza po posredovanju komentatorje C. L. Sulzbergerja pjjšlo v Ameriko opozorilo francoskega predsednika o nevarnosti »obnovljenega tekmovanja Moskve Irt Washingtoma na Bližnjem vzhodu«. Ena od tez, ki jo razvijajo razčlenjevale! razmer okrog Bele hiše v tukajšnjih časnikih, se glasi, da so Sovjeti javno proti egiptovskemu koraku, privatno pa svetujejo Siriji in Palestincem zmernost. »Wall Street Journal« — ki je konservativen . v pogledih, vendar običajno natančen v informacijah — trdi, da so se odposlanci palestinske osvobodilne organizacije pred nekaj dnevi sestali s saudskim kraljem Halidom. Tudi Carter je v sredo pustil odprt prostor za razne umike: bližnje pogovore v Kadru je opisal kot »tipanje« v okviru priprav na Ženevo, o predlogu generalnega sekretarja svetovne organizacije, naj bi se vse strani sestale v New Yorku, pa je dejal, da bi bilo še »prezgodaj razpravljati o tem«. Torej je. mogoče, da se vse strani pripravljajo — če bi kairski poskus spodletel — na nadaljevanje že znanih poti, čeprav se to zdaj redkokomu zdi verjetno ali zaželeno. DRAGIŠA BOSKOVIC Svetlejši stanovanjski obeti BEOGRAD, 1. dec. — Pričakujejo, da bodo v prihodnjem letu zgradili 160 tisoč stanovanj, kar je za 4,6 odstotka več kot letos, od tega 68 tisoč družbenih in 92 tisoč zasebnih. Predvidevajo tudi hitrejše vseljevanje v dokončana stanovanja. Te napovedi temeljijo na nekaterih dokaj realnih podatkih. Stanovanjske samoupravne interesne skupnosti so v glav-nem uredile svoje poslovanje, zato pričakujejo tudi večji vpliv le-teh na angažiranju sredstev občanov. Prav takp bodo skupnosti za ureditev gradbenih zemljišč pripomogle k hitrejši in ce-nejši pripravi lokacij za stanovanjsko graditev. Kot je znano, so v prvih šestih mesecih letos v družbenem sektorju zgradili 14.578 stanovanj, kar je za 11 odstotkov manj Hot v istem času lani. Dramatični preobrati na Bližnjem vzhodu Igranje po posluhu Dogodki na Bližnjem vzhodu si sledijo iz dneva v dan s tako naglico in v tako presenetljivih preobratih, da vsak dan samo potrdi vtis, da smo sredi skrajno razburkanega procesa, ki še nikakor ne dopušča trdnejših ocen. Komentator se je tako prisiljen zadovoljiti s poskusom, da izloči osnovne smernice iz tistega, kar se je že zgodilo, ne da bi mogel kaj več kot ugibati o tem, v kakšno rezulfknto se utegnejo posamezne silnice združiti. Očitrto pa to ni zgolj težava opazovalca, ampak tudi protagonistov, kajti presenetljive, rekli bi skoraj hazardne poteze enih spravljajo druge v negotovost in osuplost, ki jim narekuje previdnost in jih sili, da kljub vsem izrečenim sodbam ne izrekajo dokončnih ocen ali obsodb. Ena od osnovnih ugotovitev, ki se vsiljuje ob dogodkih zadnjih dni, je gotovo v tem, da se bodo Egipčani na sestanku v Kairu, kot kaže zdaj, v bistvu vendarle pogovarjali samo z Izraelci, Nobena izmed arabskih držav, ki so neposred no vpletene v konflikt z Izraelom, ne ka že pripravljenosti, da bi spremenila ta dialog v večstranska pogajanja in enakega mnenja so tudi Palestinci. Resnična priprava na Ženevo pa ta sestanek ne bi mogel biti celo v primeru, da bi Siri- ja, Jordanija in Libanon pozitivno odgovorili na Sadatovo povabilo — kajti Izraelci so jasno povedali, da jih v Kairo ne bo, če bAdo tam prisotni predstavniki PLO. V bistvu se torej pripravlja egiptnv-sko-izraelski dialog, pri čemer zdaj ne gre samo za en sam dramatičen dogodek, kakršen je Ibil Sadatov obisk v Jeruzale- mu, ampak se spreminja v nekaj, kar dobiva institucionalizirane okvire. Dejstva, da gre za dialog, tudi »polovična prisot nost« OZN in navsezadnje celo Američanov ne more spremeniti. Izraelu, ki se že od nekdaj zavzema za ločena pogajanja z arabskimi državami in ki nedvomno želi nevtralizirati Egipt, ki slejkoprej ostaja poglavitna vojaška sila v arabskem svetu, dialog z Egiptom nedvomno ustreza kot pot, ki utegne pripeljati do ločenega miru (kar pa ne pomeni, da so v Tel Avivu tudi v resnici pripravljeni napraviti na Sinaju, ki je sicer najlažji teren, take koncesije, ki bi jih Egipt v kakršnikoli rešitvi sprejel). V egiptovskem glavnem mestu zatrjujejo da separatni mir slejkoprej zavračajo in’ da še veldno branijo teze globalne rešitve, ki bi zajela vse arabske države in Palestince. Toda iz Kaira poročajo, da si Egipčani tako zelo želijo mir, da bi bili pripravljeni sprejeti celo ločen sporazum z Izraelom. V političnih štabih, kjer ne mo rejo računati samo s podporo ulice, marveč morajo upoštevati tudi in morda predvsem stališča vojske, drugih arabskih držav in navsezadnje celotni mednarodni kontekst, se tej skušnjavi očitno upirajo. Da pa je skušnjavo očitno čutiti — o tem poročevalci iz Kaira ne dvomijo: in nekateri se pri tem sprašujejo, ali ne bo Sadata kolo dogodkov hočeš-nočeš potegnilo dlje, kot je sprva nameraval. Ne da bi se v tem trenutku spuščali v razmišljanje o tem, kako daljnosežne posledice bi imel ločeni mir med Egiptom in Izraelom, pa moramo ugotoviti, da skušnjavo, ki je očitno v zraku, čutijo tudi drugod, predvsem v arabskem svetu Nova »fronta zavračanja«, ki je povezala tako nenavadne partnerje, kot sta Sirija in Irak, sicer zdaj dramatično poudarja nesoglasja v arabskem svetu. Toda analiza sirskih stališč, ki so s stališča razre. Sevanja krize v tej fronti vsekasor najpomembnejša, vendarle, kaže, da v Damasku kljub zelo ostrim besedam še niso po vsem opustili upanja, da bi prisilili Egipt da bi korigiral politično linijo in jo uskla-.dil z drugimi arabskimi državami. Fale stinci, ki vidijo v pritisku na Sadata edino možnost preprečiti, da bi postali žrtev bilateralnih sporazumov z Izraelom, so s« kljub grenkim izkušnjam z nekaterimi članicami te skupine pridružili novi formaciji. Na drugem krilu arabskega spektra pa si Jordanija in zlesti vplivna Saudska Arabija puščata odprte možnosti. Tudi obe velesili, ki sta, kot se zdi. enako presenečeni nad zadnjimi Sadatovi-mi pobudami kot vsi drugi, očitno še nimata izdelanega celovitega stališča. Vide. ti je, da so sovjetska prizadevanja zdaj usmerjena k temu, da bi okrepili nekatera razrahljana arabska zavezništva in si tako v celoti pridobili aktivnejše možnosti za soodločanje o razreševanju krize, pri čemer pa je mailo verjetno, da bi bila Moskva pripravljena iti s Sadatovimi nasprotniki tako daleč, da bi s tem dregnila v živo sovjetsko-ameriške odnose. Vendar nekaj manevrskega prostora tu nedvomno še je. Tega se očitno zavedajo tudi v Wa-shingtonu; ameriškemu političnemu vrhu, ki je, kot poročajo, skušal obdržati Sadatovo vnemo, očitno ni povsem jasno, kako bi bilo mogoče usmeriti bližnjevzhodne procese tako, da bi omejili ameriške posredniške vloge, hkrati pa tudi ne zavrli morebitnih novih možnosti, ki bi se utegnila nepričakovano pokazati. Toda očitno jih mučijo pri tem hudi dvomi — od tod obotavljivost v zvezi s kairskim sestankom in zakulisni poskusi zbliževanja arabskih stališč. Vse te mrzlične premike in »polpremi-ke« bi lahko označili z enim izrazom kot igranje po posluhu. Ali bo iz tega nastala briljantna improvizacija ali eksplozivna kakofonija? Za zdaj so zvoki popolnoma neuglašeni. Vse akcije so zastavljene tako da postajajo perspektive globalne rešitve! ki bi zajela interese vseh prizadetih držav in Palestine, bolj meglene kot doslej. ANDREJ NOVAK NA 7. OBČNEM ZBORU ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI V NEDELJO V GREGORČIČEVI DVORANI Kocman: Bogato leto našega športa Veliko število uglednih gostov (predvsem iz matične domovine) - Vsestransko in plodno delovanje našega Združenja - Pogosti stiki med našo organizacijo in sorodnimi organizacijami v Sloveniji - Gostovanja zamejskih športnikov - Pereče vprašanje športnega centra v Trstu V nedeljo je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu 7. redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Občnega zbora sc je udeležilo lepo število delegatov, med uglednimi gosti pa bj omenili: generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka, tajnika SKGZ dr. Darija Cupina, generalnega sekretarja ZTKOS Rudija Ziemickija, svetovalca ZTKOS Zorana Naprudnika, predsednika TFKZ Danila Prusnika, predstavnika TKSO Gorazda Bertoka, delega •cijo TVD. Partizan Moste, ki jo je vodil Andrej Gustinčer, predsednika OK Trnovskega maratona Jožeta Oblaka, (ki je ob tej priliki povabil zamejske špornike, naj se množično udeležijo Trnovskega maratona, ki bo 12. februarja), predsednika MO SKGZ Igorja Komela in predstavnika SPZ Radivoja Pečarja. Omeniti pa moramo, da se občnega zbora niso udeležili delegati vseh članic ZSŠDI, kar je seveda obtožbe vredno.. S svojo odsotnostjo ne morejo ta društva prispevati k razvoju našega športa, saj lahko samo konstruktivna kritika odpravi morebitne nesporazume. Predsednik ZSŠDI Vojko Kocman je najprej pozdravil vse goste, nakar je predlagal za predsednika občnega zbora Vladimira Vilhelma, kar je bilo soglasno sprejeto. Sledila so poročila predsednika, tajnika in referentov za odbojko, košarko, nogomet in tisk ter propagando, nakar so gostje pozdravili občni zbor, V svojem pozdravu je Zoran Naprudnik prebral telegram SOFK BiH, s katerim je ZSŠDI navezalo prijateljske stike, ki se iz objektivnih razlogov ni moglo udeležiti občnega zbora. Predsednik ZSŠDI je nato podelil spominsko plaketo svetovalcu ZTKOS Zoranu Naprud-niku za njegovo dolgoletno nesebično pomoč ZSŠDI. Poročilom je sledila diskusija, v katero so posegli Niko Kosmina — SPK Guna (težave z društvenimi pro stori), Fabio Ruzzier — KK Adria (o delovanju in težavah kluba), Savo Ušaj — ŠD Sokol (kritične pripombe k tajniškemu in predsedniškemu poročilu), Marjan Starc — ŠD Kontovel (pojasnitev o prestopu dveh kon-tovelovih košarkarjev k italijanskemu klubu). Radivoj Pečar — KK Adria (oroblem obveščanja v Italiji in matični domovini), Tamara Bla-žina — ŠK Kras (pripombe k poro Čilom in predlogi za boljše delo).-Franko Širca — SK Devin (o pomanjkljivem sodelovanju med zamejskimi društvi) in Ivan Furla-nič — ŠZ Bor (vzroki krize zamejskega šporia). » Po zaključku teh posegov je predsednik Vojko Kocman odgovoril na vprašanja diskutantov. Predsedniško poročilo Uvod Leto 1977 je oilo zelo bogato gle de na pobude, ki ji(i je izpeljalo -Združenje slovenskih športnih dru štev v Italiji Z novimi prijemi in nekaterimi revolucionarnimi oblinami dela smo želi mnogo uspehov, pojavili pa so se tudi problemi in to predvsem zaradi dejstva, da ni so vsi razumeli določenih pobud, ki jih mi imamo za življenjsko važne pri razvoju in uveljavitvi naše organizacije, oziroma naših društev in zamejskega športa spioh S tem nočemo trditi, da smo vse prav naredili in da smo vedno pra vilno ukrepali, zgodi se lahko vsakomur ki dela. da zgreši Zavzemati pa se moramo vsi skupaj, da negativne pojave odpravimo v vsesplošno korist naših članic m na šega športa. Odprtih je še mnogo vprašanj, toda prepričani smo. da se da vse premostiti z dobro politično' voljo in vestnim delom. Gostovanje v SR BIH Obračun prvega uradnega gostovanja v SR BiH je nadvse laskav in presega vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja. Seveda ne mislimo tu izključno na športno-tekmovalni del programa. Predvsem moramo podčrtati ih dati pravilen poudarek dejstvu, da je prišlo de političnih in prijateljskih stikov med delegacijama bratskih narodov in da smo si v pravem tovariškem vzdušju izmenjali izkušnje z ozirom na podobno ali različno problematiko, s katero še srečujemo v vsakdanji stvarnosti. Prav to globlje politično obeležje .je dalo temu gostoVanju pravilen poudarek, saj smo zamejski športni delavci pridobili novo, neprecenljivo bogastvo, ki se istoveti z okrepljena bratsko solidarnostjo med sorodnima narodoma in s prepričanjem, da tudi izven našega ožjega kroga In preko meja Slovenije presenetljivo pozorno spremljajo naša vsakodnevna ori-zadevanja za obstoj in uveljavitev narodnostnih Dravic. čeprav naši športniki zaradi časovne stiske, niso imeli dovolj priložnosti, da bi navezali tesnejše stike z bosanskimi vrstniki. Po podpisu osimskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo, ki od pirajo novo poglavje sodelovanja med sosednjima državama, so. vsaj na papirju, tudi slovenski narodnostni skupnosti v Italiji dane možnosti za izrazitejši vsestranski razvoj in celovito pridobitev človeških pra- vic. Naša manjšina mora nujno postati pravi most med državama, tnora pa se vsestransko angažirati kat aktiven ustvarjalen dejavnik, ki bo toliko močnejši in upoštevan od večinskega naroda, kolikor trdnejši bodo stiki z matično domovino in ostalimi jugoslovanskimi narodi. Športniki so bili slej ko prej med prvimi, ki so pravilno doumeii važnost takih stikov v duhu osimskih sporazumov, zato moramo oceniti gostovanje ZSŠDI v SR BiH kot enega izmed ključnih členov napredno usmerjene in smotrne manjšinske politike. Tistim oporečnikom, ki kritizirajo vse pogostejše stike naših športnikov s sosednjimi organizacijami v Sloveniji in sedaj v SR BiH, bi odgovoriii, ne da bi s tem hoteli vzbujati polemike, takole: če bi se naša manjšina zaprla v svoj ozek življenjski prostor, bi s tem posredno pod pisala svojo smrtno obsodbo in bi pospešila proces asimilacije zaradi premajhne vitalnosti in zmoglji vosti. Turnejo v SR BiH, ki je potekala pod pokroviteljstvom Saveza organizacija za fizičku kulturu BiH, prav gotovo ne pretiravamo, če jo ocenim kot vsestransko u-spešno tudi glede na spontano gostoljubnost tako tamkajšnjih visokih družbeno-pclitičnih funkcionar- Predsednik ZSŠDI Vojko Kocman jev kot na splošno mladine in delavcev. Navezovanje stikov v SR BiH moramo torej označiti kot zelo važno etapo pri gradnji trdnih temeljev našega obstoja. Prvo srečanje zamejskih športnikov Ravne 77 Prvo srečanie zamejskih šport nikov na Ravnah na Koroškem bo ostalo v analih delovanja Slo ven cev na področju telesne kulture zapisano z zlatimi črkami kot izredno pomemben mejnik. Srečanje slovenskih športnih delavcev. Tunk-cionarjev in tekmovalcev iz Avstrije, Italije. Madžarske in Koroške je pod pokroviteljstvom ZTKOS in TKS Ravne organizirala ZTKO Občine Ravne na Koroškem. Ta množična manifestacija je nadvse uspela predvsem zaradi njenega globokega pomena in namena, in pa odlične organizacije. Ta pobuda ki sedi v sklop prizadevanj matične domovine, da bi dosegla idealno povezavo med Slovenci. ki delujejo tudi izven meja in v neprimerno težkih oogojih. seje izkazala za zelo pozitivno Taka srečanja so bistvene važnosti pri medsebojnem spoznavanju in krepitvi prijateljskih Vezi. spodbuja jo pa k še zavzetejšemu delovanju na telesnokulturnem področju ki ima posebno za nas zamejske Slovence tudi velik politični pomen, saj nam pripomore h krepitvi narodne zavesti. Na Ravnah smo zamejski športniki pridobili še novega elana, v prepričanju, da mora telesnokulturna dejavnost zavzeti vedno vidnejšo vlogo pri vsesplošnem uveljavljanju našega človeka. Izredno pohvalo zaslužijo organizatorji tega prvega srečania. saj so se na Ravnah vsi udeleženci počutili res kf>t doma izredno pri jetno nas je presenetila tudi iskrena in spontana gostoljubnost Ravenčanov. Sodelovanje z organizacijami v Sloveniji Stiki med našo organizacijo in sorodnimi organizacijami v Sloveniji, oziroma v Jugoslaviji morajo postati še bolj pogosti. K temu lahko pripomorejo tudi srečanja med našimi klubi in klubi iz matične domovine Pri tem sodelova nju moramo upoštevati predvsem stike, ki smo jih imeli z Obalno telesnokulturno skupnostjo v Kopru, TVD Partizan Moste in cdborom cPohoda po poteh partizanske ■ ju-bljanev, ki morajo vsekakor postati tradicionalni. Sodelovanje med ZTKOS in ZSŠDI Letošnje sodelovanje mecj Zvezo telesnokuiturnih organizacij Slovenije in našim Združenjem ie bilo izredno pozitivno. Vse pobude, katere smo skupno programirali, smo tudi izpeljali. Pri teni pa ue sme- mo pozabiti na izredni trud in po žrtvovalnost tov. ZORANA NAPRUDNIKA, ki nam je stal ob strani pri vseh pobudah. Prepri čani smo, da nam bo ZTKOS še v naprej pomagala pri razvoju zamejskega športa, saj se njena pomoč iz leta v leto veča. Sodelovanje med ZSŠDI in njenimi članicami Ko polagamo obračun enoletnega delovanja, moramo nujno spregovoriti tudj o odnosih med ZSŠDI in njenimi članicami, to je športnimi društvi. Z večino članic imamo dobre odnose, žal pa tega res ne moremo trditi o rekaterih društvih, ki se, žal, ne zavedajo, da je Združenje last vseh -in da se morajo torej vsi v mejah zmožnosti truditi za vsestransko uveljavitev Združenja samega in slovenskega športa sploh. Udeležba pri vseh pobudah ZSŠDI mora potekati v strogem sodelovanju med društvi in krovno organizacijo. Nesprejemljivo je, da članice od Združenja samo nekaj zahtevajo. dajo pa nič, oziroma zelo malo. Z ustanovitvijo komisij pri ZSSDI za razne panoge smo t.udi dosegli širše sodelovanje s strani naših članic, upati je, da bodo ti novi odnosi in sodelovanje redili čim-boljše sadove. i Odnosi SPZ-ZSŠDI S sorodno masovno organizacijo SPZ smo imeli res premalo stikov, da bi lahko dali o sodelovanju kakršnokoli oceno. Tudi stiki in sodelovanje med prosvetnimi in športnimi društvi niso najboljši. Na ravni zvez se bomo morali skupno truditi, da bo sodelovanje na zadovoljivi ravni. Ko obravnavamo sodelovanje med športnimi in prosvetnimi društvi, ne moremo mimo pojava, ki je vedno pogostejši na Goriškem. t.u» mislimo na gojitev športnih panog v prosvetnih društvih. Ker lahko pozitivno ocenimo vsako aktivnost naših ljudi, mislimo. da moramo skupno proučiti te pojave in jih tudi pravilno usmer jati. Zahteva po odboru za šport pri SKGZ Na , za'dh jeni občnem zboru naše krovno ' organizacije' ‘ SKGZ so izvedli. reorganizacijo delovanja. Sedaj predstavlja ZSŠDI v izvršnem odboru SKGZ Mladinski odbor. Nezadovoljni s tem smo zaprosili izvršni odbor SKGZ, da prouči mož nost ustanovitvi- ODBORA ZA ŠPORT pri SKGZ V ta namen je bila tudi ustanovljena in imenovana komisija, ki bo to proučevala in zavzela svoja stališča. Sodelovanje s šolo Organizacija plavalnega teWja v Lipici s sodelovanjem staršev Bazovice. Padrič - Gropade, Trebč in Opčin ne sme ostati edina pobuda na tem področju. V najkrajšem času bo sklican sestanek z vsemi Združenji staršev, da bomo lahko skupno programirali športno udejstvovanje šoloobvezne mladine. Tukaj pa upamo na pristop res vseh združenj staršev, da bi iniciative lahko rodile zaželene sadove. Komisiia za šport pri deželi F-JK Glede na vedno nižje zneske, ki so na razpolago, mora deželna komisija razdeliti tudi vedno manjše podpore društvom v deželi. Ne glede na te, težave so v letošnjem letu vsa naša društva dobila podpore in. globalno gledano, je bil deželni prispevek slovenskim društvom višji kot lansko leto. Nerazumljivo pa je, da bodo nekatera društva ostala brez prispevka, ker niso v roku predstavila potrebne dokumentacije, ne glede na pozive Združenja. Za to delovno obdobje pa morajo društva do 31.1.1978 predložiti ustrezne prošnje za podpore. Pohvalno se moremo izreči tudi o sodelovanju med ZSŠDI in od-loorništvom ža šport pri deželi F-JK, saj nam to odbomištvo vedno priskoči na pomoč in nam pomaga pri našem delovanju. Upati je, da bodo postali ti odnosi vedno boljši. Sodelovanje z italijanskimi organizacijami in klubi Prizadevati se moramo tudi za sodelovanje med ZSŠDI. njenimi članicami ter sorodnimi organizacijami večinskega naroda. To sodelovanje pa mora biti v duhu popolne avtonomije in mora prispe vati k jx)globitvj poznanja naših problemov s strani večinskega naroda. Slovenski predstavniki v pokrajinikih ir deželnih zvezah Večletna prizadevanja, da bi prh šli do svojih predstavnikov v raznih organih pokrajinskih in deželnih zvez, so končno rodila prve bistvene sadove. V teku tega leta Tajniško poročilo in druge Dosege na 7. obenem zboru ZSŠDI bomo objavili v naši četrtkovi številki. smo dobili slovenske predstavnike v komisijo za mladinske igre pri CONI, Atletsko zvezo, namiznoteniško zvez.o in odbojkarsko zvezo, poleg še prej imenovane komisije za šport pri deželi F-JK. Pri vsem tem pa je potrebno pohvaliti skupne napore naših društev in enotne posege. Trenerska organizacija Nezadostno število kvalificiranih trenerjev, pomanjkljiva udeležba na raznih izpopolnjevalnih tečajih, pomanjkanje strokovne literature in medsebojnih stikov med trenerji, ki delujejo na istem področju, je privedlo odbor ZSŠDI do zaključka, da je neobhodno potrebna u-slanovitev naše trenerske organizacije, ki naj bi botrovala k izrazitejšemu razvoju našega športa in pripomogla k uresničitvi kakovostnega skoka. S takim organiziranim sodelovanjem pa bo mogoče privabiti k trenerskemu poklicu še kakega prizadevnega športnega delavca, kar pomeni, da bi morala trenerska zveza prispevati k še večji strokovni usposobitvi trenerjev ip povečati njihovo število, Zdravniška služba Skrb za zdravo rast naših športnikov nas mora privesti do prepričanja, da so zdravniški pregledi prepotrebni. Odbori društev naj se zato zavzemajo, da se bo ta važna usluga še razširila po naših dru štvih, saj je vedno več žalostnih primerov obolenj zaradi pomanjkanja kontrole in zdravniške nege. Periodični pregledi naj postanejo obveznost. Seminar v Strunjanu Uspeh letošnjega seminarja je dvojen, prvič zato, ker smo na Lem seminarju zabeležili veliko prisotnost mladine, drugič zaradi dejstva, da je bil to tudi prvi skupni seminar z našimi brati Korošci. Mislimo, da ie taka oblika šemi nar.jev najbolj posrečena, saj si vsi skupno izmenjamo izkušnje in se tudi od blizu seznanimo s pro blemi Slovencev v Avstriji. Vsekakor je treba s sodelovanjem ZTKOS s takimi pobudami nadaljevati in zagotoviti prisotnost na seminarju še večjega števila od bornikpv. i .. ^ ... Tečaji Z letošnjo sezono smo prvič organizirali poletni tečaj odbojke pri Banih. Ta nov način dela je tudi naletel na odobravanje in prizadevati si moramo, da se bodo tudi drugi tečaji, ki; smo jih doslej organizirali v matični domovini odvijali doma. Ta pobuda je skorajda revolucionarna glede na nov način pojmovanja vadbe in pa sodelovanja društev. Pokazala oa nam jo tudi, da smo zmožni tudi sami organizirati kakovostne tečaje. Športno združenje Jadran Razpleti po zaključku lanske sezone košarke morda niso vsem znani in mislimo, da je prav, da se jih dotaknemo. Če smo na lanskem občnem zboru z navdušenjem sprejeli nove pobude prj organiziranju košarke pri nas, mislimo, da, smo letos naredili korak nazaj, to pa iz več razlogov. Na kratko .jih bomo obravnavali. Odhod Petra Brumna imamo za veliko izgubo za vso zamejsko košarko, saj je Peter s svojo sposobnostjo in znanjem res dosti novega prinesel naši košarki, kljub temu da je bilo zaradi medsebojnih frakcij med društvi skupno ustvarjanje in sodelovanje dokaj otežkočeno. Negativno oceno pa moramo dati tudi prestopu dveh Kontovelovih košarkarjev v vrste italijanskega društva v Trstu, saj mislimo, da kaj takega nikakor ni v korist zamejskemu športu Temu prestopu pa-je botrovalo več dejavnikov. Ver jetno imajo pri tem velik del krivde starši teh košarkarjev. Vse to je privedlo društva, ki gojijo košarko, do ustanovitve ŠZ Jadran, ki naj bi sledilo lanskoletni pobudi skupne e-kipe Jadran. To ekipo pa bodo letos sestavljali samo igralci Kontovela in Poleta, ne pa igralci Bora. Nogometna problematika Pred začetkom letošnje tekmovalne sezone smo vsem nogometnim društvom poslali okrožnico, naj se držijo določil Statuta Združenja in predvsem naj pred vsako tekmo pozdravljajo s slovenskim pozdravom.- Žal. se vsa društva tega rje držijo, kar je nesprejemljivo. Vsako odlašanje je v tem trenutku odveč, in ne držijo nikakršni izgovori. Kriv da pa je v največ,ji meri pri odborih društev/ Naša društva so bila ustanovljena, da bi dala svojim članom možnost udejstvovanja v domačem okolju in da vzgajajo svoje člane v pravem narodno-obrambnem duhu. Žalostna je ugotovitev, da so že v odborih društev samih vodno bolj številni člani večinskega naroda in da postaja občevalni jezik itali janščina. Povsem jasno je, da niso za tako stanje kriva izključno nogometna društva, ampak tudi drugi vaški dejavniki, ki se premalo posvečajo tem problemom, predvsem pa politične sile id prosvetna društva. U-poštevati seveda (moramo tudi pogoje in okolje, kjer delujejo posa mezna športna društva. Posnetek z nedeljskega občnega zbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, V letošnji sezoni smo proti enemu društvu tudi kazensko ukrepali na zadnji skupščini društev v Nabrežini. Beneška Slovenija Katastrofalni potres, ki je priza del Benečijo, je tudi nam preprečil, da bi nadaljevali z dejavnostjo, prav skromno, ki smo jo pred leti začeli v Bardu in Gornjem Tarbilju. Upati je, da bo leto 1978 leto začetka športne aktivnosti na področju Beneške Slovenije. V veliko pomoč nam bo gotovo Beneško planinsko društvo, ki že deluje na tem področju. S skupnim kratkoročnim in dolgoročnim programom se bomo zavzemali za začetek športnega udejstvovanja na tem predelu naše dežele. Športni center v Gorici in Trstu Če bo telovadnica v Gorici dokončana v razmeroma kratkem času. si tega ne upamo trditi za potrebni športni center v Trstu. Čeprav se je komisija, ki obravnava ustanovitev športnega centra v Trstu, že sestala, ni realnih možnosti, da bi prišli v roku štirih let vsaj do nove telovadnice v Trstu, da o drugih objektih sploh ne govorimo. Pomanjkanje prostorov za treninge in tekmovanja je eden od naj večjih problemov, s katerimi se srečujejo skorajda vsa zamejska športna društva. Pomanjkanje dolgoletnega načrta gradenj nas lahko privede do ukinitve dejavnosti v določenih predelili pokrajine. Če imamo nekaj iiclprtifr.igrišč; se moramo zahvaliti’ predvsem 'društvom samim, saj so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom svojih članov prišla do življenjsko važnih objektov, ki so jim tudi zagotovili obstoj in določeno športno udejstvovanje. Zaklj'uček Naša prizadevanja o enotnem prostoru nas morajo privesti v letu 1978 do vstopa zamejskih športnih društev v naše Združenje. Stiki tudi z nečlanicami se nadaljujejo in upamo, da bo sodelovanje res iskreno in v korist našega športa. Vse stike z nečlanicami ocenjujemo izredno pozitivno, saj ni večjih nesoglasij gle- de gledanja na razvoj zamejskega športa. Prepričani smo, da bodo s sestanki tudi zadnje ovire premostene, tako da se bomo lahko ponašali s skupnim športnim' prostorom. Upamo, da se bo razvila o vseh navedenih točkah in problemih plodna diskusija, iz katere bodo izšle no-ve smernice in predlogi v korist vseh naših športnih društev. IIIIIIIMiflMIlilHIIIIMMHIllMIIHIHimiJIHIIItirmifMllllllllllllllimiflllilllllimillllllllllllllllllMIUIIIlIllIUIIIl NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA Slaba igra Triestine Tržačani so v gosteh izgubili z ekipo Pergocrcma Pergocrema — Trieslina 1:0 (1:0) PERGOCREMA: Michelini, Corti, Foresti, Morsia, Bonizzoni. Zabot-to, Guerini, Mazzoieri, Lussana (Mandrili). Donetti, Pirola. TR1ESTINA: Bartolini’ Berti f.ue-chetta Politti (Marcolini), Pezzo pane. Salvadori, Andreis, Fontana. Dri, Franca, Trainini STRELEC- Guerini v 17. min. SODNIK: D'Astore (Lecce). GLEDALCEV: 3 tisoč. KOTI- 9:3. Tricstina je doživela že tretji zaporedni poraz na tu.jem. Tokrat jo je premagalo moštvo Pergocreme, ki je z- učinkovito in organizirano igro popolnoma nadkrililo Tržiča-ne/ ki se mu ■ niso enakovredno _■ a • j »i. d upirali. Položaj Triestine jc sedaj neugoden, saj so tokrat Tržačani popolnoma upravičeno odpovedali in celo običajne kritike o obrambni igri ter napačni miselnosti so nepotreb ne, ker Tržačani dejansko sploh niso reagirali na zadetek, ki so ga domačini dosegli že v prvi polovici prvega polčasa. Resnici na ljubo se je v 24. min. poškodoval Politti, Tagliavini pa ga je zamenjal z napadalcem Marcolinijem in s tem razbil tržaško vezno linijo. Tržaški trener je sicer ukrepaI lo gično, saj je Pergocrema tedaj že vodila, poznejši dogodki na igrišču pa so dokazali, da bi bilo bolje, ko bi se trener odločil za zamenjavo z Marcatom. Domačini so še naprej neovirano .napadali, Bartolini pa se je vselej odlično upiral. Do odločilnega dogodka je prišlo v 19. min. drugega polčasa ko .je sodnik morda prestrogo izključil tržaškegždTirtffiflč^T^zzopaneja zaradi ugdvarjhrija. Triestine te Imela tako na^rigjrišflu-' kar tri napadalce in le tri branilce. Položaj je bil tako brezupen in tekma sc je v megli končala z zasluženo zmago domačinov. A. K. iiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiniriiiiKiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMimiiiiiimmiiiiiiiiiiiii miiiiimiiuiimiiiiiiiiiiiitiitiiriiiiiiH NOGOMET V PRVI AMATERSKI LIGI SPODRSUAJ PROSEŠKEGA PRIMORJA Prosečani so doma izgubili z ekipo Buttrio v zadnji minuti igre Primorje — Buttrio 0:1 (0:0) PRIMORJE: Štoka, Šuligoj. G. Husu, Angeleri, Race, Tomizza, Franc!), Valente, Montenesi, Bor-tolotti. Feri (v 46. ,min. Vascotto). BUTTRIO: Tami, Lavaroni, L. Pontoni, Dč Bernardo, Segato, Bi-balo, Sabot, Lavaroni II. (v 72.min. Puntin), Persoglia, Mestroni, Di-lenna. STRELEC: v 89. min. Pintus. SODNIK: Valeri iz Latisane. GLEDALCEV: 100 Zanimivost nedeljskega. 12. kola nogometnega prvenstva 1. AL predstavlja dejstvo, da je na domačih tleh ti s velo do zrna ge le ekipi Portuale in še le ti s tesnim izidom, štiri tekme so se'končale z remijem, kar tri ekipe pa so s tesnimi izid: izgubile pred domačim občinstvom. Do remija je tokrat prišla tudi vodeča ekipa Manzanese v Ronkah. ki bo prihodnji nasprotnik Primorja. Proseška ekipa pa se je doma povsem nepričakovano prav v poslednji minuti igre pustila presenetiti in s tem je za Primorje padel tudi rekord nepremagljivosti na domačih tleh, ki je trajal točno 13 mesecev. Prosečani niso namreč doživeli poraza že 17 tekem zaporedoma. IZIDI 12. KOLA Ronchi - Manzanese 1:1 Mossa - Pieris 0:1 Muggesana - Stock 0:1 Primorje - Buttrio 0:1 S. Canzian Ponziana 1:1’ Corno - Fortitudo 1:1 Acjuileia - Torriana 0:0 Portuale - Pro Romans 1:0 LESTVICA Manzanese 18: Stock 17. S. Canzian 15; Ponziana, Portuale. Buttrio in Pieris 14: Apnile ia 13: Ronchi 12; Fortitudo in Primorje 11; Muggesana 10; Torriana in Corno 9; Mossa 7; Pro Romans 4. PRIHODNJE KOLO (11. 12.) Pro Romans • Como; Mossa Ruttrio;. Primorje - Ronchi; Stock Pieris; S. Canzian Torriana; Fortitudo Ponzia na: Manzanese - Muggesana; Aquileia - Portuale. g R Primorje je tokrat z golom v zadnji minuti igre nepričakovano poraženo zapustilo igrišče. Naj omenimo, da je ta poraz Primorja prišel po vrsti 17 pozitivnih nastopih na domačih tleh. saj Pro sečani pred domačim občinstvom niso doživeli poraza že 13 mesecev. Že od samega začetka je bilo razvidno, da bo dvoboj z ekipo But trio dokaj naporen predvsem zaradi močnin sunkov burje. V prvem delu, ko je burja pihala v hrbet Primorju, so domači navijači čakali mnogo več od domačega moštva, ki pa zaradi neučinkovitosti svojih napadalcev ni nikoli resnejše ogrožalo vratarja nasprotnikov. Razvidno je bilo, da nekaj v napadalnih vrstah Primorja ne gre in to ne samo v tej tekmi, saj Primorje že tri kola zaporedoma ni še prišlo do zadetka. Na srečo pa niti nasprotnik se v nadaljevanju ni odrezal boljše od Primorja in zato je kazalo, da se bo tekma končala brez gola. Prav v poslednji minuti pa je Puntin izkoristil priložnost in s strelom z razdalje premagal vratarja Štoko in s tem zagotovil ekipi Buttria dve točki. > R R, KOŠARKA PiUhCCUSKO PRVENSTVO Prva zmaga «plavili» Barcolana — Bor 69:72 (26:31) BARCOLANA: Sorini. Coloni 17 (5:9), Pellizzaro 19 (7:13), Faberi 6 (2:3), De Visintini 13 (1:7), Vidoni 2, Tombacco 2, Prassel, De Gioia 10. Capus. BOR: Žerjal 19 (7:11), Mazzucca, Koren 2, Klobas 24 (4:5), Ražem 12 (4:5). Perko 12 (2:5), Košuta 2, Per tot 1 (1:2), Oblak. PM: RARCOLANA 15:32; BOR 18:28 ON: BARCOLANA Ž3; BOR 25. PON; Coloni (Barcolana), Koren in Klobas (oba Bor). SODNIKA: Verh in Lenardon (Ts) V tretji prvenstveni tekmi si je Bor na tujem igrišču priboril prvo zmago. Tekma je bila že od vsega začetka izenačena, tako da v 15. minuti prvega polčasa je bilo sta nje še izenačeno, tedaj so «plavi» nekoliko bolj zagrizeno zaigrali v obrambi in tako zaključili prvi pol čas z lahko prednostjo. Začetek drugega polčasa je kazal, da «plavi» ne bodo imeli velikih težav, toda zgodilo se' jc prav obratno: dve minuti kasneje so domačini zopet dohiteli nasprotnika in , so borovci zaigrali nekoliko bolje in dobili odločilno prednost. K Leo IZIDI MLADINSKIH LIG MLADINCI Bor - Don Bosco 92:83 Barcolana - Polet 32:11'] Pagnossin B - Kontovel 83:84 NARAŠČAJNIKI Polet - Kontovel 50:57 Bor - SABA 69:73 DEČKI Don Bosco - Kontovel 124:31 OBVESTILO ŠD KONTOVEL obvešča svoje tekmovalke in tekmovalce, da so treningi v šolski telovadnici takole razporejeni: V ponedeljkih: od 18.30 do 19.30 minibasket najmlajši; od 19.30 do 20.30 minibasket starejši; od 20.30 do 21.30 dečki in naraščajniki (ko-šnrka); od 21.30 dalje mladinci košarka). V torkih: odbojka. V četrtkih: od 19.00 do 20.30 odbojka: od 20.30 do 21.30 minibasket dečki in starejši; od 21.30 dalje mladinci (košarka). V sobotah: od 17.00 do 18.00 minibasket najnilajši. 1. - 1. Filelfo 2. Dirigibile 2. — 1. Superbo 2. .Nocret 3. — 1. Monguelfo 2. Chigone 4. — 1. Ben 2. Agueros 5. — 1. Makris 2. Tarzo 6. — 1. Cutino 2. Scene KVOTE 12 - 2.599.709 lir 11 — 279.900 lir 10 - 27.300 lir X 2 1 1 2 X 2 X 1 2 1 X ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA B LIGA IZIDI 13. KOLA Ascoli - Rimini 2:jj Brescia - Pistoiese Cagliari - Bari Catanzaro Cremonese Cesena - Avellitio L j Como - Ternana Lecce - Varese Modena - Palermo Sampdoria Monza Taranto - Sambenedettese 2:0 LESTVICA Ascoli 23; Taranto 18: Lecce. V vellino 16; Sampdoria 15; Cagl>al1’ Palermo, Ternana 14; Catanzaro. Sambenedettese 13; Monza, Brescio. Varese 12; Bari, Cesena, Rimu11; Cremonese 11; Como 9; Modena *■ Pistoiese 7. PRIHODNJE KOLO (11. 12) Avellino - Taranto; Bari - (-’ese’ na, Cagliari - Ascoli; Catanzaro Samipdoria; Monza - Cremonese. Palermo - Lecce; Pistoiese -dena; Rimini Brescia; Sambenf dettese - Como: Ternana Varese. C LIGA IZIDI 13. KOLA Alessandria - Mantova 8:” Audace - Pro Patria 1;” Bolzano - Omegna 2:0 Nova ra - Trento Padova - Lecco ' Pergocrema Triestina |:" Piacenza - Biellese prekinjena Pro Vercelli - S. Angelo L. 0:0 Seregno - Treviso Udinese - Juniorcasale i' LESTVICA Udinese 19; Juniorcasale 18: Pja' cenza, Mantova 16; S. Angelo Novara 15; Treviso, Bolzano, Pa"°" va 14; Trento 13; Lecco, Triestm3’ Pergocrema 12, Alessandria. “ Vercelli 11; Pro Patria 10: Omel11* 9; Audace. Seregno 7. PRIHODNJE KOLO (11.12.) Biellese - Bolzano; Juniorcasale Audace; Lecco - Mantova; Novara Alessandria: Piacenza - Pro Ver' celil; Pro Patria - Udinese; S. m1' gelo L. - Omegna; Trento &eregP°\ Treviso - Pergocrema; Trieština Padova. ttiiiiiiiiiiii n iihiiiiii mili ■iiiiiiiiiitiiiiiiiifiiii,r1*11^ JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 17. KOLA Hajduk - Radnički Dinamo - Budučnost Beograd - Čelik Crvena zvezda Velcž Trepča - Sloboda Vojvodina - Rijeka Osijek - Borac Sarajevo - Partizan Olimpija - Zagreb LESTVICA Partizan 28: Crvena zvezda 2 ’ Dinamo in Hajduk 22; Sloboda. v . lež in Rijeka 18; Borac 17; Beogr*u 16; Sarajevo in Radnički 15; O*1 pija. Osijek. Zagreb in Čelik ’ Vojvodina in Budučnost 1.3; '^rev ča 11. PRIHODNJE KOLO (7. 12.) Radnički - Zagreb; Olimpi)*. Partizan; Sarajevo - Borac; Os>.le . 2:0 4:1 2:0 1:0 3:1 0:0 2:2 1:1 2:0 Rijeka: Vojvodina • Sloboda: I1... ča - Velež; Crvena zvezda cVgj-Dinamo - Hajduk; Beograd -dučnost. 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 17. KOLA 0:0 1:0 2:2 Vrbas - Crvenka Leotar - Iskra Proleter - Željezničar ~.t\ Jedinstvo (Bi) - Dinamo Radnik - Novi Sad . Rudar - BSK Jedinstvo (Br) - Rudar (V) n- j Maribor - Kikinda 4. Famos - Varteks n- ’ LESTVICA . Željezničar 25; Dinamo 21: jambor in Novi Sad 20: Iskra in b>\af da 19; Proleter in Vrbas 18; Le n. 17; Jedinstvo (Bi). Radnik in C*’oj. ka 16; Rudar (L) 15: BSK ‘n,a,) dar (V) 13: Famos, Jedinstvo t in Varteks 12. PARI PRIHODNJEGA 1. SPOMLADANSKEGA KOLA ^ Crvenka Varteks; Famos - k|K,v0 da: Maribor - Rudar; Jo4*)11.»d; (Br) - BSG; Rudar (L) - Novi J?. . Radnik - Dinamo; Jedinstvo (o Željezničar; Proleter - Iskra; tar - Vrbas. Ascolj - Rimini Brescia - Pistoiese j Cagliari - Bari ^ Catanzaro - Cremonese ^ Cesena - Avellino j Como - Ternana • Lecce - Varese ^ Modena - Palermo Sampdoria Monza j Taranto - Sambenedettese ^ Siena Spezia ^ Siracusa • Sorrento ^ Trapani - Benevento KVOTE 13 19.385.200 lir 12 - 649.900 lir OBVESTILO ŠD SOKOL ^ obvešča, da se je začel tečaj r.ev!gd' cijske in predsmučarske *c °v,gak be za odrasle. Treningi so ,e\ir petek, od 20.30 do 22. ure. v.# g vadnici italijanske srednje s Seslja uu. tenis DAVISOV POKAL AVSTRALIJA ITALIJA 3:1 *Azzurri» v zadnjem dnevu niso bili uspešni SYDNEY — Avstralija je v finalu j^visovega pokala premagala Ita-'1° s 3:1. Po zmagi «azzurrov» v bariju dvojic sta Panatta in Ba-'szzutti skušala nadomestiti zamuje-7? v zadnjem dnevu, toda zaman. %xander je premagal Panatto po p°raj štirih urah izredno napetega FAnja s 6:4, 4:6, 2:6, 8:6 in 11:9, Jprazzutti in Roche pa sta igrala v "Vem setu do stanja 12:12, nato P3 sta dvoboj sporazumno prekinila, ter itak ni bil več odločilen. Avstralija si je tako priborila že . • zmago v Davisovem pokalu in * 8 tem izenačila rekord ZDA. V BEOGRADU Prekinitev v 6. partiji S«sta partija finalnega šahovske-® dvoboja kandidatov za naslov '"etovnega prvaka med Spasskim in /Snojem so prekinili v 41. potezi •nalo boljši poziciji za bivšega Svetovnega prvaka, vendar pa se J® Po vsej verjetnosti zaključila z F^jem. Oba šahista imata namrečj .končnicah po tri kmete, konja in /dnjavo, vendar pa s tako zreduci-3nim materialom ni mogoče pričakati več od delitve točk. Prekinje-0 Partijo bosta nadaljevala danes. V Sesti partiji je vodil bele figu-j* Spasski in spet je, že tretjič, na-~“a francoska obramba. Spasski je , ■*. potezi zašel v Smislovo varian-katero na tem dvoboju še ni odi-vendar pa je bil Korčnoj tudi j to odlično pripravljen in brez te-izenačil. Še več, kmalu je imel ? boljšo pozicijo, vendar pa je bfsski z lepo žrtvijo kmeta v 23. ^tszi položaj obrnil v svojo korist ter sam dobil majhno prednost, katero je ohranil do prekinitve. Vsekakor pa je ta partija dokazala, da se Spasski še ni vdal v svojo usodo ter je odločil, da se bo boril do svojih skrajnih moči. D. J. NOGOMET KADETI Primorec - Rosandra ZAČETNIKI Romana - Mladost Gaja - Breg' (prekinjeno v p.p. pri 0:0) NOGOMET V PRETEKLEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE Juventina si je v nedeljo končno priborila težko pričakovano zmago na domačem igrišču Ostale slovenske ekipe se v tem kolu niso izkazale - Breg zaradi burje ni igral - Hud poraz Gaje Aiello Mobiltre Juventina — 3:0 (1:0) JUVENTINA: Plesničar, Komavli, Tomažič, Zin, E. Tabaj, Mikluš, Marvin, Nanut, Radikon, Russo in Gomišček. STRELCI za Juventino: Marvin v . , r. L amaterska liga: Primorje napada vrata Buttria NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Izdatna zmaga Mladosti Kras je zastreljal 11-metrovko - Spet polom Vesne Edera 5:2 (2:2) | Naši igralci bodo v prihodnjem ’ nim napadalcem, medtem ko so bili ........krilci in napadalci, kljub dobri volji, zelo netočni in neodločni. Naj omenimo, da je tekmo sodil zelo negotov in slab sodnik, ki je izključil dva kriška igralca (zaradi grobe igre) in sicer Carmelija in Borisa Tenceja. ^'adost —___________ _______,_____, h MLADOST: Uljan, Soccio, Bettini,' k?Iu. h3rbana, Marizza, Dužman, Karel r’nr'' j,effolja, Evgen Ferfolja, Gabrijel 6tfolja, Lenardon in Gergolet. bt)ERA: Biancuzzi, Novelli, Bac-3o, Pini, Macus,' Zorzin, Ciani, 58ži, Fattore, Isola in Lorenzon. JPRELCI: v 20., 40. in 75. min. Ferfolja, v 21. min. Fattore, u “0. min. Lorenzon, v 49. min. Le-bon (U-metrovka), v 65. min. ?®>let. "ODNIK: Di Osnaldo iz Gorice. J;0 številnih bolj ali manj zasluže-jl®.porazih je prišla članska enaj-^Hca doberdobske Mladosti do iz-fj.bie zmage nad poprečno ekipo go-ske Edere. Brez dvoma je bil ju j, 3 srečanja kraški napadalec Karel ki je igral zelo požrtvo-n° v napadu, bil pa je strelec treh |'°v- Tokrat moramo pohvaliti ce-enajsterico, saj so prav vsi *L*lci igrali zelo požtrvovalno. Jtr®kmo so začeli naši fantje na •iti ni iSrisča 'n j'm ni USP9'° vsi’ Sostom. lastnega tempa igre »tv. temu so že v prvem delu u- A|,arili nekaj priložnosti za gol, jv®0 Gergolet jih ni znal izkoristiti. t FEdobci so povedli v 20. minuti li* ar'pm Ferfoljo, katerega je cd-Uj!° poslužil Lenardon, ki je bil i5.1, v preteklem kolu najboljši na ^.'“ču. Gostje so v protinapadu ta-DJ remizirali, deset minut kasneje z? Povedli z lepim strelom Loren-tirp Naši fantje pa so zopet remi-s.a*i Pet minut pred koncem polča-I,,.8 Karlom Ferfoljo, ki je bil tudi hiter v kazenskem prostoru. i),v drugem polčasu lahko rečemo, 80 Doberdobci popolnoma nadi-rj1 nasprotnika, saj so ustvarili h^eto priložnosti za gol, a naši na-|,j <;dci (posebno Gabrijel Ferfolja, iJ® bil zelo aktiven v napadu) res V j! Imeli sreče. Doberdobci so po-C- že v 4- minuti z upravičeno jšjstmetrovko, katero je streljal j^rdon. Šest minut kasneje pa so l/av>H rezultat na varno z Gergo-zadetkom. in sicer v četrtek, nastopili v Gorici proti solidni enajsterici Az-zurre. F. G. Giarizzole — Kras 1:0 (0:0) KRAS: Bogaiec, šegina, Škabar, Trampuž, Košuta, Verša. Rebula, M. Milič. L. Milič, Blazina, Colja (žužič). V nedeljo je Kras v gosteh nerodno klonil sicer solidnemu moštvu Gia-rijjzol. Vso tekmo je oviral veter, ki pa ni bistveno vplival na potek tekme. Tekma je bila kljub temu dopadljiva. čeprav je bila vsa igra o-sredotočena na sredini igrišča in so igralci obeh moštev le redko prodrli v kazenski prostor. V prvem polčasu je bil Kras boljši nasprotnik in v enem izmed napadov na vrata gostitelja so branilci Gia-rizzol zrušili Coljo. Sodnik je poka-zal na belo točko, a najstrožjo kazen je M. Milič nerodno zastreljal. V drugem polčasu, ko je že vse kazalo, da bo prišlo do delitve točk. pa je prišla za Kraševce hladna prha'. Levo krilo Giarizzol je iz neposredne bližine premagalo zelo zanesljivega Rogatca in zapečatilo usodo Krasa. Kras si poraza ni zas‘užil, rai je bil celo boljše moštvo na igrišču. Športna sreča pa je v nogometu o-krog'a. Vesna — Esperia 0:3 VESNA: Favento, Zucca, Visintin, Screm, Bezin, Carmeli, Tence, Germani, Russignan, Zucca, Guštin, 13 Rustja. S hudim porazom na domačih tleh proti solidni Esperii so verjetno splahneli vsi upi, da se bo Vesna uvrstila na visoko mesto lestvice, potem ko je sta riala kot ede n izmed favoritov za napredovanje v višjo ligo. Križani, ki na domačem igrišču niso osvojili še točke, so tudi tokrat popolnoma razočaral-' svoje zveste navijače in to pot proti gostom, ki so stopili na igrišče le z namenom, da odnesejo točko. Najslabše so se izkazali branilci, ki so pustili vse preveč prednosti nasprot- 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Ljubljančani le zmagali V zadnjem kolu jesenskega dela 1. zvezne nogometne lige ni prišlo do večjih presenečenj. Domače e-kipe so tokrat odnesle glavni delež. Vodeči Partizan je v Sarajevu po začetnem vodstvu odpovedal in borbeni domačini so tako zasluženo izenačili. Tudi Crvena zvezda, Dinamo in Hajduk so pred domačim občinstvom zabe'ežilj zmage in tako se je prednost Partizana znižala na štiri, oziroma šest točk. Ljubljanska Olimpija je tokrat i-grala svojo letošnjo najboljšo tekmo in je brez težav odpravila Zagrebčane, ki so za Bežigradom popolnoma razočarali. Zmaga domačinov bi bila lahko še izdatnejša, če bi Rožič ne zapravil nekaj izrednih priložnosti. S to zmago so se Ljubljančani povzpeli nekoliko više na lestvici, vendar se bodo morali še krepko potruditi, če bodo hoteii listati v ligi, kajti položaj na repu lestvice ie kar precej zapleten. Kar sedem ekip je v skromnem razmahu treh točk in, če upoštevamo izdatno zmago Trepče nad Slo-bodo, potem si lahko predstavljamo, kakšen boj bo potekal do z 'd-njega sodnikovega žvižga. Vendar strokovnjaki menijo, da je Partizan-favorit za osvojitev naslova. Trepča in Budučnost ‘ pa sta največja kandidata za izpad. Prihodnje kolo bodo odigrali že v sredo in v Lju bljani bo gostoval Partizan, medtem ko bo osrednja tekma kola v Za grebu, kjer se bosta pomerili ehaj sterici Dinama in Hajduka. 1. polčasu ter dvakrat Gomišček v 2. polčasu. • Tako zaželena zmaga pred domačim občinstvom je končno prišla. Juventina je namreč tokrat premagala ekipo iz Aiella in zapustila zadnje mesto na lestvici, kar daje celotnemu kolektivu nove spodbude za bodoče, K temu je treba omeniti, da bodo Štandrežci v prihodnjih štirih tekmah igrali kar tri pred lastnim občinstvom, kar pomeni, da ne bo- Močni sunki burje in mraz sta ovirala redni potek 12. kola nogometnega prvenstva 2. AL. Zaradi močne burje so morali eno tekmo odgoditi in to v Dolini med Bregom in Co-stalungo. Na vrhu lestvice (kljub tretjemu zaporednemu remiju) je še vedno ostal Libertas, kateremu so tokrat odščipnile točko Campanelle, ki s tem zaostajajo še vedno za dve točki za voditeljem lestvice. Nedeljski zavrtljaj pa je bil za naše' ekipe povsem neuspešen: do bore točke je prišel le Primorec, katerega je k remiju prisilila Edera. Do katastrofalnega poraza je na domačih tleh prišla Gaja proti Ed. Adriatici, ki je ie v prvem pglčasu nasula gajev-cem tri gole. V nadaljevanju pa so Tržačani zaokrožili izid na 5:0. Izid sam zgovorno priča, kak ■ so potekale stvari na igrišču. Nepričakovano je doma klo nila tudi Zarja, katero so pre senetile Zaide, ki so že v pr vem polčasu izkoristile edin stveno priložnost in nato po dvojile v nadaljevanju ter s tem zadale Bazovcem sedmi prvenstveni poraz. Omenimo naj še zmago Opi-cine nad Rosandro in ponoven uspeh (po treh zaporednih porazih in enemu remiju) Auri-sine, ki je v gosteh premagala Flaminio, ki tako ostaja o-samljen na repu lestvice. IZIDI 12. KOLA Campanell > - Libertas Opicina - Rosandra Gaja - Ed. Adriatica Flaminio - Aurisina Breg - Costalunga 2:2 2:0 0:5 0:1 te? - Costalunga (odg.) S. Marce - Op. Supercaffe 3:2 ^ ....... " " ‘ 0:2 1:1 Zarjg - Zaule Primorec - Edera LESTVICA Libertas 19, Campanelle 17, Ed. Adriatica 15, Costalunga in Opicina 14 Primorec, S. Mar-co in Aurisina 13, Rosandra in Zaule 11, Breg in Gaja 10, Zarja in Op. Surercaffč 9, Edera 7, Flaminio 5. PRIHODNJE KOLO (11. 12. 77) Zaide - Edera Onicina - Aurisina Flanrnio - Cairmnelle Ed. Adriatica Rosandra Bre Op. Supercaffe Primorec - Costalunga Libertas - Gsia S. Marcu - Zarja B. R. do smeli zamuditi vehke priložnosti, da si naberejo lepo število trčk. Srečanje se je pričelo precej sla bo za domačine, saj so gostje v prvih minutah igre zadeli vratnico, poleg toga pa jim sodnik ni dosodil pravične 11 metrovke. Pritisk AieMa dreti z vseh strani je bila obramba tokrat na mestu in je mirno odbijala vsak nasprotnikov napad. Nad vsemi se je tokrat izkazal vratar Plesničar, ki je nekajkrat rešil lastna vrata. Ko so gostje najostreje pritisnili na Plesriičarjeva vrata, so domačini podvojili. V protinapadu je dobil žogo Gomišček, ki je sam z desne strani ukanil negotovega vratarja. Tretji gol so Štandrežci dosegli z Gomiščkom nekaj minut kasneje v podobni akciji. Rudi Pavšič Edera — Primorec 1:1 (1:0) EDERA: Pintarelli, Based, Pa-gnut, Gardel, Luciano Denich, Valter Denich, Starace, Oldani, Vato-vani, Bonnes, Volo (v 17. min. p. p. Betagna). PRIMOREC: Meglica, Husu, Štoka, Čuk, Mauro Kralj n., Edvin Kralj, Valter Milkovič, Možina, Denich, Pavel Kralj, Mauro Kralj I„ 12 Pavatich, 13 Sosič, 14 Krasna. STRELCA: v 29. min p.p. Vato-vani, v 5. min. Mauro Kralj I. SODNIK: Cadinaro iz Tržiča. GLEDALCEV: približno 75. Primorec je odnesel domov zelo dragoceno točko, saj je bila dosežena v gosteh in proti ekipi, ki nujno potrebuje točke, da se reši kočljivega položaja na lestvici. Ekipi sta si bili enakovredni, tako da je rezultat pravičen. Treben-ci (čeprav so tokrat slabo igrali) bi lahko tudi tokrat zmagali, saj sq prejeli gol, ki je bi! povsem nepravilen. Vatovani je bil namreč celih pet 'metrov v off-sideu. Čakal je na podajo soigralca, nato pa je žogo nemoteno spravil v mrežo. V sološno začudenje je sodnik gol pri-znal, namesto da bi dosodil kazenski strel v korist Trebencev. Nato je spregledal še vrsto prekrškov nad Msurom Kraljem I„ predvsem s strani branilca Basoda. Trebenci so stopili na igrišče z namenom da odnesejo vsaj točko. Že od samega začetka so domačini skušali priti do zadetka, a je bila Primorčeva obramba vedno na mestu. Ko je Edera dosegla v 29. minuti svoj zadetek, so se Trebenci opogumili in začeli pritiskati na Pintarelli jeva vrata. Izredno priložnost je Primorec imel v četrti minuti drugega polčasa, ko se je žoga, ki se je odbila od prečke, zakotalila po gol črti v vratnico. Mauro Krali II. pa, ko se je prignal na njo, je bil prekaseo,, Pri^bni Mauro Kralj I. je minuto kasneje lepo ukanil vratarja gostov. Trebenci so do konca tekme še napadali, a so nerodno zastreljali vrsto ugodnih priložnosti. Domačini so se posluže vali nrotinapadov, ki so zanos!!1 i o brambo Primorca, ne pa solidnega vratarja Mavlice. Rezultat je o stal tako neodločen in je zadovoljil obe ekipi. Bruno Križmančič Zarja - Zau'e 0:2 (0:1) ZARJA: Puzzar, Cuccari, Ivo Gr gič. Metlika, Žagar. Samese, Dar ko Grgič, Marc, Rupini, Terčon, Ražem. ZAULE: Pauchie, Orfanri, Lego vich, Chirsich, Budicin. Fonda, Bo loena, Righier, Conseri, Solina, Sa vron. STRELCA: v 2.‘ min. p.p. Chir sich, v 27. min. d.p. Savron. Zarja ie nepričakovano klonila ža veljski ekipi. Glavno vlogo je to krat igrala mrz'a buria, ki je v prvem nolčnsu nihala gostom v hrbet. tem so se zarjani preveč odkrivali v zadnjih vrstah ter dopuščali nasprotniku, da je večkrat sprožil nevarne protinapade. V enem izmed teh je Savronu uspelo podvojiti. S tem je bilo praktično igre konec saj Zarji kljub ponovnim napadom ni preostalo drugega, kot da položi orožje. Kaal Gaja — Ed. Adriatica 0:5 (0:3) GAJA: Kante, Olenik, Botti, Križmančič, Vrše, Viviani, Branko Grgič, Zuzich, Visintin, Bolcich (Iztok Grgič), Zippo, 12 Olivieri, 14 Ri-smondo. EDILE ADRIATICA: Toppan, Pa-narella, Zacchigna, Leghisa, Zucca, Paoli, Russignan, Citta, Vinelli, Va-sootto, Smrekar, Fronda, Botteri. STRELCI: v 28. min. p.p. Zucca, v 33. min. p.p. Vascotto, v 35. min. p.p. Citta, v 1. min. d.p. Villini in v 22. min. d.p. Russian. SODNIK: Devetak iz Gorice. GLEDALCEV: okrog 100. Gajev J so na domačih tleh tokrat doživeli pravi polom, saj so tekmo proti tržaški ekipi Edile A-driatica izgubili kar s 5:0. Vzroke za tako visok poraz je treba iskati predvsem v neučinkovitosti celotne ekipe, ki je tokrat razočarala na vsej črti. če je gajevce zajela kriza ali ne, bomo videli že v naslednji tekmi, ki jo bodo igrali s prvo-uvrščenim Libertasom. Takega po- raza Gaja še ni utrpela, tudi ne ko je igrala v 3. AL. Kronika tekme je zelo skopa. Gostje so v prvem delu igre igrali z burje v korist (saj je bila ta tudi glavni protagonist srečanja). «Zele-no-rumeni» so pritisk gostov zdržali vse do 28. minute, ko ie Zucca lepo izkoristil napako obrambe Gaje in prvič ukandl vratarja Kante-ja. Od tega trenutka dalje se je za Gajo pričela prava drama, saj so pet minut kasneje gostje podvojili in kmalu nato še potrojTi, tako da so v pičlih osmih minutah dosegli kar tri gole. Ko pa je bilo v nadaljevanju igre pričakovati odločen pritisk domačih (ki so tedaj imeli burjo v svojo korist), so navijači doživeli takoj na začetku že spet Jiladno prho, saj so gostje že v prvi minuti dali četrti zadetek in s tem ie bilo praktično tekme že konec. Gaji ni preostalo drugega, kot da se bori za častni zadetek, toda zaman, kajti gostje so bili še enkrat uspešni in so tako zaokrožili končni izid na 5:0. d. kr. HOKEJ NA LEDU 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Derbi Olimpiji Tokrat je bil v Ljubljani že četrti derbi med hokejisti Olimpije in Jesenic. Po srditem boju so domačini zmagali s pičlim rezultatom 4:3 in so tako znižali prednost Jeseničanov na sami dve točki. V drugem prvenstvenem srečanju pa je na Jesenicah Kranjska gora prav tako z rezultatom 4:3 izgubila z Medveščakom. IZIDI Olimpija - Jesenice 4:3 (2:2, 0:1, 2:0) Kranjska gora • Medveščak 3:4 (0:0, 2:1, 1:3) LESTVICA 1. Jesenice '6; 2. Olimpija 14: 3. Medveščak 8; 4. Kranjska gora 2. Na vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Cetini je Sonja Milič žela še en prodoren uspeh, saj je zmagala tako med posameznicami kot v igri mešanih dvojic. Podrobneje bomo o tem še poročali. na Plesničarjeva vrata pa je bil; z?rPdi te~a 1e bila igra zelo neria zadnji opomin za domačine, ki so začeli prevladovati na igrišču. Čeprav je sredina igrišča delno šepala (manjkala sfa Lorenzon in Čevdek). so «belo-rdeči» igrali pretežno sredi igrišča gostov. Do go'a je prišlo o-koli 30. minute, ko je Marvin s kota presenetil vratarja gostov V drugem polčasu so gostje ostreje pritisnili in seveda s tem dovolili Juventini, da izkoristi hitre pro'ina-pade. Čeprav so gostje skušali pro- notitoa. Zau'e so v svojem prvem in eii-em napadu doseg’e gol, ki ie pHel dokaj nepričakovano in to iarrdi napake obrambe. Bnzovoi so po ?o'u začeli napadati, da bi dose tii remi. toda buria ter posegi Pauch'et-8 so to preprečili. S0mo *ovor Bazovcev se je nadaljeval tudi v drugem polčasu, toda nestrpnost in i:vč"ost sta negativno vplivali pri zaključevanju akcij, V napad so se podali tudi branilci a s Zmagoslavje domačih ekip Značilnost osmega kola prve jugoslovanske košarkarske lige je zmagoslavje domačih peterk, ki so v glavnem brez težav odpravile gostujoča moštva. Po tem osmem kolu je že prišlo do jasnejše slike na lestvici, saj je ostala Bosna sama na vrhu lestvice in je tako že po teh zavrtljajih potrdila, da je najresnejši kandidat za osvojitev državnega naslova, ki ji je lani za las ušel. Na drugem mestu so tri ekipe (Partizan, Ju-goplastika in Brest). Torej vse po pričakovanju. Tudi na spodnjem delu lestvice je stanje dokaj jasno. Novinec v ligi, splitski Dalvin, je zadnji z dvema točkama, pred njim pa sta češki Kvarner in skopjanski Rabotnički. Kot običajno so jugoslovanska moštva tudi v tem kolu dosegla več stotič,, kar zypet kaže, dobavite Ijem stroškov za bencin, slednji pa so njegovemu veličanstvu zaprii petrolejsko pipo. Večja (Nudiuoranje s i strani) mojulijski zakoni grobo erostran-sko kršitev 7. člana državne pogodbe, da pa so koroški Slovenci slej kot prej pripravljeni vnovič za četi enakopravna pogajanja za iz polnitev 7. člena. Nedeljsko protestno vožnjo, ki se je je udeležilo skoraj sto vozil iz vseh krajev koroškega dvojezičnega ozemlja, jg treba ocenjevati kot zaključek trste akcij,. s katerimi sla osrednji organizaciji Slovencev v teni Idu potrdili svojo strnjenost manjšina pa je z udeležbo v teh akcijah izrekla podporo obema osrednjima organizacijama. Gre za akcije, med katerimi je treba |xr-sebej omeniti aprilsko protestno vožnjo na Dunaj, majsko zborovanje. na katerem so v Celovcu pro testirali proti političnim procesom zoper slovenske aktiviste, nato pa še poletno akcije v Šentjakobu, v Rožu. v Dobrli vasi, Škocjanu in Pliberku, kjer so slovenski aktivisti sami postavljali dvojezične krajevne napise. Nedeljska protestna vožnja sc je odvijala z gesli, ki so pozivala k speštvanju človekovih pravic, k uresničitvi 7. člena državne pogodbe in k odpravi sedmojulijske zakonodaje. Gesla so pozivala tudi v boj zoper tiste, ki spodkopajo jo avstrijsko demokracijo, med drugim tudi tako, da slovensko manjšino na najrazličnejše načine terorizirajo, njene aktiviste pa postavljajo pred sodišče, (ms) večji meri in se vključevati v zadruge in konzorcije, trgovci, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, so se izoliral: in prepustili pobu .do sodržavljanom iz južnih pokrajin države, za gostince je u-goiovil ,da so v krizi in da bi zato bilo treba misliti na moderni-• zacijo obratov 'n na možnost odprtja novih lokalov v bližini ustanavljajoče se proste industrijske cone, Potem ko je še ugotovil da jc "-.delovanje sekcij za zunanjo trgovino v zadnjem času upadlo», ja izrazil mnenje, da bi industrija in bančništvo morali zadobiti svojo strukturalno moč, kajti industrija je lahko osnova za nova delovna mesta in hkrati nova o-bl.ka kvalitetnejšega izživljanja slovenskega gospodarstva, bančništvo pa nam lahko pomaga, da s skupnimi močmi postopoma prekvalificiramo sedanje stanie našega gospodarstva v sodobnejšo obliko*. i Silvij V, včar je nato govoril o stikih predsedstva združenja s po litičnimi oblastmi, tako da se je doseglo imenovanje predstavnika SGZ v komisijo za posvetovanje o os’mskil) SftCIPSKlUHilV Bij dc želj*, nato je podčrtal stike s strokovnimi upravnimi ustanovami, nadalje odeJovanje s SKGZ, KZ, SLORI itd. Končno je poudaril, da se je dejavnost združenja tako povečala, da je bilo treba u-stanoviti krajevne pas ve to volivce v Bc-ljuncu, na Opčinah in v Nabrežini, v Gorici pa je zaživel pokrajinski odbor slovenskega združenja, . Svoje poročilo je Silvij Tavčar zaključil takole: (Prepričani smo. da bomo s skupnimi napori utrdili naše združenje tako, da bo lahko ustreglo svoiim članom in hkrati vodilo takšno gospodarsko politiko, da borna v koordinaciji z našo krovno organizacijo ter z valoriziranem našili strokovnih odborov. Slovenci zaživeli v naši dežel: kot enakopraven partner v novem poglavju zgodovine Trsta.* Tito končal obisk v Romuniji BEOGRAD — Jugoslovanski predsednik Tito je zaključil kratek prijateljski obis v Romuniji, kjer se je udeležil slovesne otvoritve del za gradnjo hidroenergetskega sistema (Džerdap 2» ter je imel izčrpne pogovore z romunskim predsednikom Ceausescom. O pogovorih so objavili dolgo uradno poročilo, ki med drugim pravn, da je srečanje med državnikoma poteklo (v prijateljskem ozračju, polnem medsebojnega razumevanja in spoštovanja*, ter poudarja ugoden razvoj odnosov in sodelovanja med o-bema državama in partijama. Tito in Ceausescu sta se tudi zavzela za uveljavljanje novih demokratičnih načel v odnosih med komunističnimi in delavskimi partijami, la načela pa So spoštovanje neodvisnosti in enakopravnosti, nevmeša vanje v notranje zadeve drugih, pravica vsake partije, da samostojno in suvereno gradi svojo strategijo in taktiko ter notranjo in zuiianjo politiko, da svobodno izbira poti boja za revolucionarne družbene preobrazbe v skladu s pogoji di'žave, pri čemer izhaja iz odgovornosti do delavskega razreda in ljudstva. Prav tako sta se predsednika izrekla za razyoj sodelovanja in mednarodne solidarnosti komunističnih partij ter vseh naprednih sil v boju za mir, varnost, demokracijo in socializem. Končno je v uradnem komunikeju rečeno, da je romunski predsednik sprejel povabilo, da obišče Jugoslavijo. PO MNENJU NAČELNIKA OPERATIVNE SLUŽBE DRUŽBE SI0T Požar hranilnikov dolinskega naftovoda ni resno ogrožal varnosti prebivalstva Nenavadno dejanje lastnika izposojevalnice avtomobilov: «popravil» je datum gistru, ker mu je policija povedala, da si je Codella izposodil avto za Včerajšnjo razpravo na procesu zaradi sabotaže dolinskega naftovoda bi lahko razdelili na dva dela: v prvem delu so sodniki preverjali okoliščine potovanja Ludovica Co-delle v Trst v januarju leta 1972, drugi del razprave pa je bil namenjen ugotavljanju morebitne nevarnosti, ki jo je teroristični dogodek predstavljal za prebivalstvo dolinske občine. Morda je bil prav ta drugi del važnejši, saj je na dejstvu, da je požar velikih hranilnikov pri Dolini predstavljal resno nevarnost za prebivalstvo osnovana obtožnica, ki trdi, da je šlo za atentat na državno varnost. Med pričami, ki so govorile o teh okoliščinah, so včeraj najprej zaslišali bivšega župana dolinske občine Dušana Lovriho; občina je že na dan sabotaže izdala tiskovno poročilo, v katerem je opozorila na nevarnost in opozorila, da je pripravila načrt za nujni poseg, če bo to potrebno. «Kasnejše ugotovitve, in še zlasti dolgo poročilo, ki sta vec re- dni ga pripravila izvedenca inž. Tassi-nari in arh. Costa, potrjujejo, da se nismo zmotili,* je včeraj poudaril Lovriha. Na vprašanje predsednika Visallija pa jc pojasnil, da tistega dne prefektura ni imela za umestno, da izseli prebivalstvo. Kar pa zadeva škodo je Lovriha pojasnil, da občinska uprava sicer ni bila direktno zainteresirana; ne spominja se točno, kako je bilo z od škodnino zasebnikom, predvsem kmetovalcem, vendar pa so baje vsi že prejeli odškodnino. Načelnik operativne službe družbe SIOT inž. Marcucci je nato poročal o prvih posegih takoj i po sabotaži. Dejal je, da so saboterji dobro poznali tovrstne hranilnike, kajti naboje so postavili prav na ventil, ki je najkočjjivejša točka pri vsej napravi. Kar zadeva nevarnost je naglasil, da so se zavedali, da je skoraj nemogoče, da plameni dosežejo naseljeno področje, kajti goreči plini so se dvigali proti nebu z izredno hitrostjo in bi jih niti močan veter ne preusmeril proti Dolini. V NESREČI JE IZGUBILO ŽIVLJENJE STO LJUDI ŠE NEZNANI UGRABITELJI LETALA KI JE EKSPLODIRALO NAD MALAJZIJO Družba MAS zanika, da bi boeing preusmerila «japonska rdeča armada» Poveljnik tržaških gasilcev irjž. Casablanca pa je govoril o okoliščini, pri kateri je bilo ranjenih več gasilcev, med katerimi tudi on sam, in nekaj ijudi izven področja naftovoda. To se je pripetilo, ko se je zrušil hranilnik štev. 54 in so goreči hlapi preplavili obširno področje, delno tudi izven območja naftovoda. Poleg številnih gasilcev so tedaj sprejeli v bolnišnico še kakih pet civilistov. Prvi del razprave pa je bil, kot rečeno, namenjen preverjanju okoliščin v zvezi s potovanjem Codelle v Trst v drugi polovici januarja 1972. Codella je izjavil, da je prispel v Trst 24. januarja in to izjavo je potrdil včeraj. V nasprotju s to trditvijo pa je pričevanje upravnice penziona Corallo v Miljah Marije Galluz zi Coslovich, ki se včeraj sicer ni spominjala vseh podrobnosti, vendar je potrdila resničnost registracije v knjigi gostov in sestava o-drezkov, ki jih morajo gostinci dnevno posredovati policiji in iz katerih je bilo razvidno, da je Codella prispel v Trst 23. januarja. Okoliščina je pomembna predvsem zato, da sodnici ugotovijo, kaj je delal Codella ‘v Trstu. Po pričevanju Co-slovlcheve je Codella' sicer potrdil svoie dosedanje izave. vendar ie tudi ženska vztrajala. To vprašanje ostaja torej nerazčiščeno, čeprav je šlo morda le za banalno zamenjavo v datumu. Do protislovja je prišlo tudi pri TOREK, 6. DECEMBRA 1977 Kmalu predstavitev novega cestnega zakonika RIM — Medministrski odbor, ki je imel nalogo, da sestavi nov cestni zakonik, je zaključil is delom. Predsednik odbora za sestavo novega zakonika Lapicirella bo 22. decembra predložil novo besedilo ministru za javna dela Gullottiju in za prevoze Lattanziu. Novi zakonik obsega 200 členov, približno 50 več kot dosedanji, ki je stopil v veljavo leta 1959. Med mnogimi novostmi bo prav gotovo najmanj dobrodošla tista, ki predvideva občutno zvišanje denarnih kazni, kj bodo po novem zakoniku šle KUALA LUMPUR - Potniško letalo malajzijske družbe »MAS*. ki se je v nedeljo popoldne razletelo nad južno obalo Malajzije, pri čemer je izgubilo življenje sto ljudi, naj ne * bi preusmerili pripadniki «japonske rdeče armade*. Tako zatrjuje podpredsednik letalske družbe Sulajman Sujak, ki se lahko o-slanja edinole na kratko obvestilo kapetana Ganjoora singapurskemu letališču,, v .katerem sporoča, da je v težavah. Niti besede pa ni o številu, ugrabiteljev, njihovi narodnosti in politični pripadnosti, tako da preiskovalci nimajo nikakršnih natančnejših podatkov. Sum od japonske ekstremistične organizacije odvrača tudi japonsko veleposlaništvo v Kuaia Lumpurju. Prve preusmeritve, ki se je končala tako tragično, ne bi zakrivili pripadniki «vdeče armade*, ker (boeing* nikakor ne bi mogel poleteti do držav Bližnjega vzhoda. Po pre-soii japonske policije naj bi bilo to dejstvo «razooznavni znak*, kajti japonski skrajpežj so doslej letala usmerjali proti tistemu področju, kjer so lahko računali na dovoljenje za pristanek in na politično pripravljenost za morebitna pogajanja. Malajzijski «boeing 737*, ki je letel na progi Penang (turistično središče) — Kuaia Lumpur. pa ni i-1 m?! v zalogi dovolj kuriva, da bi šel dlje kot do Singapura. o čemer so bilj prav gotovo obveščeni tudi preusmerjevalci. Uganka, kdo IIIIIIMIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIllllllllllIllUimrtltllilllllTlIMIIIlH lllll lllll MII tli im lllllif mil lili PREISKAVA 0 UGRABITVI GIAMPIERA CRES PIJ A in zakaj je preusmeril potniško letalo, še ni rešena. Prav tako je še skrivnost, kako je do nesreče prišlo. Ugibanj je več: nekateri zatrjujejo, da je prišlo v letalu do streljanja. drugi sc nagibajo k domnevi, da je nesrečo zakrivila okvara, nazadnje se še marsikdo sprašuje, če se je letalo raz)etelo«v zraku ali če je kam treščilo. Ostanki letala in ljudi, ki so se nahajali"'v njem, so se 'razleteli vse okoli vasi Kampung Ladang, ki je precej oddaljepa od vseli večjih središč in glavnih poti. Prebivalci poročajo, da so v zgodnjem nedeljskem popoldnevu najprej slišali manjšo eksplozijo, nato šele grozoviti tresk. Ko so prihiteli na gozdnato področje, kjer so se razleteli letalski o-stanki, so bili priče strašnemu prizoru: od 93 potnikov in od sedmih članov posadke namreč ni ostalo skoraj nič. Naloga reševalcev je bila zato brezupna, izredno težka pa je tudi obveza preiskovalcev, da Drepozna.io vse žrtve. Družba «MAS» še- ni javila imen ljudi, ki bi morali biti ob nesreči na letalu, češ da bo najprej obvestila svojce. Uradno oa so potrdili vest, da sta med žrtvami malajzijski minister za poljedelstvo in kubanski veleposlanik v Tokiu ter javili, da sta med njimi zelo verjetno tudi dva strokovnjaka svetovnega bančnega zavoda. Tujih državi ianov, je še sporočila letalska družba, naj bi bilo približno dvajset, ostali pa naj bi bili glavnem domači gosti malajzij-skega letoviščarskega kraja, ki so se po dopustu vračali domov, (bp) Lombardijski industrijec v zaporu zaradi sodelovanja z Vallanzascovo tolpo Aretirani Bruno Broglia je s Cres pije m solastnik tekstilne industrije MONZA (Milan) — Nepričakovan razplet v preiskali o ugrabitvi in-dustrijca Giampiera Crespija iz Le-gnana, ki je bil ugrabljen 15. junija in izpuščen mesec dni pozneje proti odkupnini dveh milijard lir. Karabinjerji iz Monze so na ukaz sodnika Rossinija aretirali industrij-ca Bruna Broglio, ki je s Crespijem solastnik podjetja (Industrie riuni-te foderami*. Broglia, ki je doživel že dva infarkta, je bil zaradi srčnega napada takoj ,po aretaciji sprejet na zdravljenje v civilno bolnišnico v Alessandrii. Crespi je bil kot rečeno ugrabljen sredi poletja in izpuščen mesec dni pozneje. Pogajanja med družino in ugrabitelji so bila dolgo trajna in napeta, preiskava karabinjerjev. ki je sledila osvoboditvi in-dustrijca, pa hitra in uspešna. Konec julija so orožniki aretirali tatu. ki je banditom priskrbel avto, v za četku oktobra pa so prišli na sled industrijčevim ječarjem ter (rešili* dober del odkupnine. Med aretiranimi sta bila tudi pribočnika Re nata Vallanzasce Antonio Rossi in Enrico Merli. Zaenkrat ni znano na osnovi ka kšnih dokazov ,je sodnik Rossini podpisal zaporni nalog za Broglia. obtožba v zapornem nalogu, pa je huda: sodelovanje pri ugrabitvi. O benem pa sodnik namiguje celo na morebitne vezi med aretiranim in-dustrijcem in Vallanzascovo tolpo. Z navedenim slika zapletenega primera ugrabitve še ni popolna. Preiskovalci namreč sumijo, da je s tem primerom povezana tudi smrt Salvatoreja Primerana, milanskega delavca, čigar truplo so našli sredi junija pri Lainateju. Na kakšnih temeljih sloni domneva, pa ni bilo mogoče zvedeti spričo neprodime molčečnosti sodnika in karabinjerjev. Morda bo skozi špranje preiskovalne tajnosti pronicnilo kaj več v prihodnjih dneh, ko bo dr. Rossini zaslišal aretiranega industrijca. Kaže namreč, da je zdravstveno stanje Broglie zadovoljivo in da so ga sprejeli na zdravljenje v bolnišnico, kjer ga karabinjerji stražijo noč in dan. le iz previdnosti. Pozno zvečer so karabinjerji na ukaz sodnika Rossinija aretirali še ravnatelja zavoda «Banca di Legna-no» Alberta Lazzarinija in njegovega pomočnika Luigi ja Caironija. Oba sta obtožena sodelovanja pri ugrabitvi, saj naj bi v aferi imela zelo pomembno vlogo. Omeniti velja tudi dejstvo, da se je Lazzarini ponudil za »posrednika* med družino Crespi in ugrabitelji, (vt) LONDON — Pet članov, posadke ribiške ladje (Boston Sea Ranger* ie utonilo, ko je velik val zajel la djo in jo dobesedno povlekel za se boj. Do nesreče je prišlo pred obalo Cornivalla. Reševalci so najprej nušlj trupla treh mornarjev, oba pogrešanča pa so izsledili komaj nekaj ur kasneje. Zagovornika vztrajata: Balbo ni izsiljeval MILAN — Zagovornika Giuseppa Balba, bivšega Žamberlettijevega tajnika, ki je vpleten v afero montažnih hiš v Maianu, sta sklicala včeraj tiskovno konferenco, da bi pojasnila položaj svojega klienta. Odvetnika Palmieri in Di Nitto sta v uvodu zopet 'poudarila, da tekoči račun pri «Banco di Roma* ni bil last njihovega klienta pač pa potovalnega urada, ki ga je Balbo upravljal. V isti sapi sta branilca tudi obtožila savonskega sodnika Acquaro-neja, da je skušal «utesniti proces* in da je pospešil postopek «z namerno kršitvijo zakona*. napredka. S tem namenom je pozval prisotne, ki se zanimajo za nova področja proizvodnje in de lovanja, da dajo na razpolago svoje izume slovenskim gospodarstvenikom, da jih bi tako koristili in doprinesli k razvoju tukajšnjega gospodarstva. Dr. Alojz Berce je v svojem posegu pozval prisotne gospodarstve nikc, da bi sodelovali z listom Gospodarstvo, ki je pagg^.gvpjjh sjiecifičnih problemov v velikih težavah zaradi hitrega naraščanja con. List pa je veliko bogastvo, saj že trideset let prinaša podjetnikom novice iz sveta njihovega delovanja. Diskutantom je v imenu predsedstva občnega zbora, ki so ga sestavljali S. Bole, B. švagelj, S. Tavčar, V. Nanut, M. Klobas, A. Berce, I. Terpin, A. Semen in D. Nanut, odgovoril dosedanji predsednik Stanislav Bole in se jim zahvalil za izčrpne in zanimive posege. Slettile so volitve novega deželnega glavnega odbora, ki so ga člani izvolili na tajnem glasovanju. Volivna komisija, kj so jo sestavljali: Radoš Možina. Rado An-dolšek in Hadrijan Koršič, je nato- prebrala imena novoizvoljenih članov glavnega odbora, ki se bodo sestali na prvi seji v kratkem, da si izvolijo predsedstvo in porazdelijo funkcije. ka izposojevalnice avtomobilov iz Štarancana. Colombo je dejal, da je 25. januarja 1977 posodil avto Co-delli okoli 13. ure in da mu ga je mladenič še istega dne vrnil: prevozil je skupno 287 km. Codella pa je vedno trdil, da je vrnil avto na slednjega jutra itv da ni prevozil toliko kilometrov. Sicer oa se je Cblombovn nričevanje zaključilo dokaj nenavadno; prod časom mu je namreč policija dejala, ila ie imel Codella verjetno avto več dni; ko je Colombo prejel v soboto poziv na zaslišanje, se je spomnil te prinom be in krntkomalo v registru «nopra-vil* datum vrnitve avtomobila v 28. januar, s tem pa je Pidi izbrisal prvotni zapis, ki je bil po njegovih trditvah 25. januar. Vprašanje ie, v kolikšni meri bodo sedaj sodniki lahko upoštevali njegovo nričevanje. Včeraj so zaslišali tudi predstavnika družbe Alitalia na letališču v Ronkali, ki pa ni posredoval sodnikom nobenih koristnih podatkov. Končno pa je predsednik Visnlli prebral iziave Salvatoreja Dj Malte iz Lamceduse. ki je pred časom potrdil nreiskovalnemu sodniku, da je od 3. do 17. avgusta 1972, Codella preživljal počitnice^ na otoku v Sredozemskem morju. Jasno je torej, da Codella ni sodeloval pri terorističnem dejanju, oziroma pri izvedbi samega. Sicer pa mu tudi obtožnica nalaga odgovornosti samo pri Pripravi sabotaže. Vendar pa iz dosedanje razprave ni razvidno, v kolikšni meri bi bila ta obtožba lahko utemeljena. BOJAN BREZIGAR ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 Filo diretio Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Ob petih z Romino Povver 17.05 Vabilo h glasbi •47.25 Pink Panter, risanka 17.45 Problemi prof. Popperja 2. epizoda 18.00 Argumenti, vzgojna oddaja 18.30 DNEVNIK’ 1 - Kronike 19.05 Programi pristopanja 19.20 LASS1E. TV film 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 L1GABUE, 3. in zadnje nad. 21.55 Kako je Yu Kung odmaknil gore Vtis iz nekega mesta: Šan-ghai. Filmske premiere Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidini, slišim, govorim Zgodilo se bo jutri 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 K šolskemu okraju 17.00 Program za mladino Gorila Lilla, risanka 17.10 Trideset minut mladi Aktualni tednik 18.00 Otroci danes Kako vidijo odrasli otroka 18.25 Iz parlamenta in Športne vesti 18.45 Dober večer s Silvanom Muppel • show Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Odeon 21.30 IL GIORNO DELLA CIVET-■TA. rilm Ob koncu srečanje z režiserjem filma Damianom Da-mianijem Kino jutri „ Ob zaključku DNEVNIK * ' Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.30 - 10.00 - 14.30 TV v šoli' Nemščina, Računstvo. Glas bena vzgoja, Pri rodoslovje 16.05 Šolska TV 17.20 Potovanje okrog sveta 17.35 KRMAR, serija Zgodbe 0 psih 17.55 OBZORNIK 18.10 V gosteh pri «Majolki» 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Diagonale, dok. oddaja 20.35 G. E. Ciancier: Črni krtin 21.45 Obrazi jazza. dok. oddaja 22.20'DNEVNIK 22.35 Nogomet: LIVERPOOL - HAMBURGER SV, posnetek i* u vernoola 1 Koper 19.30 Odprta meja 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.30 Nogomet-LIVERPOOL - HAMBURGER. prenos 22.15 KOŠČEK MODRTNE. f'im V' glavnih vlogah i£r!lJ ' Sklney Poitier in Shell«' Winters. Film jc režiral UU.v Green. Zagreb 19.30 DNEVNIK ' 20.00 V središču, aktualna oddaj 20.50 Akcije: Varstvo okolja 21.00 NEMČIJA LETA 0. «1® 22.15 DNEVNIK ŠVICA 18.05 Program za mladino 19.10 DNEVNIK 20.45 INTRIGO PERICOLOSO film 22.15 Evrokomunizem 23.15 športne vesti TRST A 7.00. 8.00. 9.(K), 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poro- čila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Tjavdan, glasba in kramljanje; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Primorske žene v Egiptu; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba: 13.35 Od melodije do melodije: 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Mo tivi iz filmov in revij; Kulturna beležnica; 15.35 Top lestvica; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Operna sezona: 17.40 Glasbena panorama; 18.10 Problemi slovenskega jezika: 18.25 Klasični album; 19.30 Jutrišnji spored. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za' dobro jutro: 8.32 Operni zbori in baleti: 9.00 Glasbeni svet: 9.32 Plošče; 10.00 Z nami jc...: 10.15 Folk ansambel Baiardi: 10.32 Popevka dneva: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim: svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikrofonom; 14.10 Popevke; 14.33 Operne arije; 15.00 Učimo se slovnice; 15.10 Glasbeni program: 16.05 Folk glasba: 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasite: 19.33 Cra^1. 20.00 Večerni koncert: 20.32 R°" party; 21,00 Večerni sestane*- 22.45 Resna glasba. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00. 5.15 11.00. 12.00. 13.00, 14.00. 15.00- M00; 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; Danes za vas: 6,20 Rekreacij' 6.50 Dobro jutro, otroci!: 7.20 B seda na današnji dan; 8.08 G®6 na matineja; 9.05 Radijska ’ 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 K°_j’ kam, kako in po čem:* 10.45 . ristični napotki; 11.03 Premena0., koncert; 12.10 Danes smo izlFaJJ’ 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 dorhače; 13.20 Zabavna gla£: