&0 Članki in razprave ARHIVI XVIII 19y5 Javni to: iec, ustvarjalec ari '.vskega grabiva, 1944-1977 4 JELKA M ELI K Sodno oblast v državi izvršujejo državni organi, ki jih imenujemo pravosodni organi. Sem sodijo predvsem sodišča, k naj bi bila od drugih driavn h organov, zakonodaj nh in upravnih, neodvisna. Samostojnost in nepovezanost naj bi bila čim večja, tako v organizacijskem kot tudi v funkcionalnem pogledu. Prvo pomeni, da organi ene oblasti ne postavljajo in ne razrešujejo drugih organov, drugo pa, da se eni organi nc morejo in ne smejo vtikati v poslovanje drugih. K?-zensko sudslvo je ¡¿redno pomemben del .,odstva vsake družbe, Kazenski sodni organi preiskujejo, obravnavajo in sodijo kazniva dajanja To so dejanj») ki najhuje ogrožajo pravni red neke dr žavc, ^reko kazenskega sodstva država varuje svoje najvažnejše ¿nterese. Način varovanja,, vrsto kazenskih sodnih organov, njihovo sestavo, pristojnost in način opravljanja nj.hove dejavnosti določijo države okvirno le v ustavah, podrobneje pa nredvsem v zakonih o kazenskem postopku ter v raznih organiz^ciiskih zakonih tistih državnih organov, ki v tem postopku nastopijo Kazenska sodišča opravljajo glavno nalogo v kazenskem pr stopku. sodijo V kazenskem postopku za kazniva dajanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, m takih je večina, pa nastopa še en pomemben državni organ, ki '.a s top" državo -državni tožilec ali državni pravdnik- Opravlja torej nalogo ozir ima iunkcijo pregona. V prvi Jugoslaviji je ščitil interes države po seben državn organ, ki jc bil od sodišč neodvisen in se jc sprva imenoval državni prav dnik Pristojen jc bil storiti vse potrebno za odkritje kaznivega dejanja in ukazati uvodne poizvedbe zahtevali prjiukavo- vi cz-ti in zastopati obtožho ter vložiti redna in izredna pravna sredstva. Organizacija državnega pravdništva je bila enaka organizaciji sodiše Tako so obstajali državn. nravdnik. višji državni pravdnik in vrhovni dr žavni pravdnik Vsak državni pravdni k jc imel določeno število namestnikov, ki so imeli pravico opravljati vsa uradna dejanja, za katera je bil pristojen državni javnem tožilstvu. Ljudski pravnik. 5-fi/l/ 1946. Mr. 173. Ura Jn! list SNOS v. dne 25. marca 1944, it.l Glej: Marjan V i voda: Nastanek in ta/.voj javnega tožilstva v ARHIV) XVIII 1995 Clan ki m ra/.pravc 61 Poudarjeno jc bilo, da se ustanova javnega tožilca bistveno razlikuje od starega dr avnega tožilstva -n tudi od tožilcev, ki so do tcaai peslo vali v skopu vojaških sodišč NOV m PO Slo-veni-e4 Novi organ jc hi i predvsem varuh sploš ne zakonitosti, toda tudi v kazenskem postopku i.u ^ bila poverjena še večj«* in močnejša vloga. Predvsem je imel v rokah kazensko preiskavo, vlagal jc obtožnico in zastopal obtožbo, parni na pravilno peslovarje sediiča v postopku sojenja, ■lagal pravna sredstva ter nadzoroval izvrševanje kavn. in sodeloval v pomiloslilvcnem postopku. ->oloceno c hilo, da posluje pri vsakem vojaškem ^odišeu javni tožilce, ki je podrejen'izktjuč no (ilavnemu javnemu tožilcu. Javne ložilcc in vršilec dolžnosti javnih tožilcev jc poslavljal in ra irC šJvrl Glavni javni tožilcc pri Predsedstvu N05 Vršilce dolžnosti javnih tožilcev nri iz--dnih bataljonskih sodiščih pa je postavljal Diviziji® javni tožilec oziroma javni tožilec pri v|*jem vojaškem sodišču (VVS) v pnmcru i-rednih bataljonskih sodišč v sestavu odreda Javni ložilei naj bi bili v svojem poslovanju neodvisni °d vojaških in upravnih oblasti. Jtv.ii tožilec in vršilci dolžnosti javnih ložil-ecu =o bili dolžni javnim tožilcem pri VVS vsa-^h petnajst am poročati o vsem svojem porlo-" anju, pa tudi o vseh pomanjkljive stih vojaškega kazenskega sodstva, na katere so naleteli. Tem porn ;ik,m naj bi dodajali tudi predloge za iz-bolj Janje kazenskega sodstva.5 Javni tožile: nai b" bili v svojem poslovanju neodvisni od vojaških ,n upravnih oblasti. Vršilci dolžnosti javnih loiileev pn brgadnih in od rednih sodiščih na so bili samo pome .:ni organi javnih tožilcev divizije ali področja in so se hislvcno razlikovali od jav-n"h lo^ilccv in vršilcev dolžnosti javnih ložilccv pri področnih vojaških sodiščih. To so hili večinoma ncpn,vniki, funkcionarji ali pripadniki hri-gad Ln odredov. ^■ačcla teh -navodil so ostala v praksi javnih tožilcev tudi po osvoboditvi in so postala sestavil. del novih pravnih predpisov,6 Toda kljub določbam, da jc Glavni javni te-ŽiVeč za svoje delo odgovoren le Predsedstvu SNOP, je iz njegovega arhivskega gradiva razvidno da jc bil odgovoren tudi Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije. Pomočilo ° dt;lu le temu jc cclo veliko bolj obširno in izčrpno kot njegova poročila SN"OS * Prvega septembra jc stopila \ Sloveniji v vezavo LVcdbu Vrhovnega Slaba NOV in POJ o vojaških sodiščih, na podlagi katere jc Glavm javn lozilcc z okrožnico dne 14. avgusta 1944 Sloveniji med naiodnoo;, /obodi Inu vojni j, Pnvnil fi/1 J64, M. Vi voda y 1964). str. 325. Navodila si, I. AS. Javni i loMIstm. Glavni javni lnJilec. .slalla 29; AS, Referat /a dislocirano arhivski) gradivu II. {prej IN?,), P SNOS, f. i(Xl : 7 M. Vivodu jy64). sir. 111). AS .Javni) tniilstvo, Glavni javni tniilci. skali a 2(1. ukinil funkcijo javnega tožilca pri vojaških sodiščih, ker ga ta uredba ni predvidevala. Ostala jc lc dolžnost jasnih tožilccv vlagau ovadbe pre iskovalc;;m pri vojaških sodiščih, kadar so zvedeli za kazniva dejanja, ki so ;padaia v pri stoj nosi vojaških sodišč. S tem se začne v raz vjju javnega tožilstva novo obdohjc. Prehod na področja nevojaškega sod.itva, lahko bi tudi rekli, rednega sodstv? Z Odlokom Predsedstva SNO^ o začasni ureditvi (ljudskih) sodišč in o narodnih sodnikih z dne 3. septembra 1944 je hilo določeno, da na ozemlju Slovenije izvršujejo narodna sodišča sodno oh last v vseh kazenskih zadevah, razen v tistih, ki so s po.schnimi določbam, pridržane vojaškemu kazenskemu sodstvu, kolikor tudi teh vojaška sodišča ne odstopijo narodnim sodiščem- Na podlag lega odloka .n Odloka o postavitvi in pristojnosti '^lavnega javnega tožilca pn Predsedstvu SNOS z dne 12 marca 1944-je hdal Glavni javni tožilce nova navodila." V uvodnih besedah je zap'sano, da posluje pri vsakem okrožnem narodnem sodišču javni tožilec, ki obenem posluje tudi pri vseh okra nih narodnih sodiščih svojega okrožja, da opravljajo avni tožilci svojo funkcijo neodvisno, torej spre-■emajo navodila in naloge, ki so zanje obvezna "zključno lc od Glavnega javnega tožilca in od njemu podrejenih organov, s čimer^ niihov položaj docela neodvisen od predsednikov sodišč ir sodiEč samih, Javni tožilci opravljajo poleg funkcije prejšnjih državnih tožilcev v kazenskih stvareh tudi funkcijo preiskovalnih sodnikov Javni tožilci so vanhi najstrožje zalvonitosti ter pravilnosti kazenskega postopanja pred narodnimi sodišči, zato jc njihovo poslovanje v kazenskem :odstvu zelo obširno. V poglavju z naslovom Poslovanje javnih tožilcev v kazenskem sodstvu pa najdemo določbe, skoraj enake onim iz navodil št. 1 Glavni javni tožilec jc končal svoje delovanje z Odlokom predsedstva AVNOJ o ustanovitvi in pristojnosti javnega tožilstva DFJ z d nt 3. 'februarja 1945. tako kot jc bilo lo predvideno v 6 členu njegovega'ustanovitvenega odloka, "'oda novi odlok je močne podoben odloku z dne \1 matea 19^.9 Prav tako so ostala v praksi javnih tožilcev tudi načela navodil in postala sestavni del novih pravnih picdpir.ov.10 Povojno obdobje v zgodovini javnega tožilstva zaznamuje najprej sprejetje /.vc/nc ustave 31. januarja 946 ter republiške ustave, k.1 jc bila ic posnetek zvezne, in nato zveznega Zakona o javnem tožilstvu z dne 22. julija 1946.12 Ustavne in ;:akonskc določbe so dodelile jav- Navodila Šl.Vl, AS Referat /a dislocirano arhiv.slo yradivo 1L P3NOS.r5lXi ' Ivan Justin. PtjvdmxJjc v SFR Jugoslaviji. Mariboi 1979. sir ]K2. 0 M Vivixla(l9M).Mr. 33Ü. 11 Uradni list FLRJ, lll/.M/KMfi. 12 Uradni list FLRJ.Si. «1/194fi. 62 Člankt in r^j£rr_vc ARHIVI XVIII L 995 ncmu tožilstvu sploícn nadzor glcde-pravilncga izvrševanja zakonov zveznih ministrstev in ni-rn pedrejerih upravnih organov do posameznih državljane v >vni tožilci so bili pristojni vlagati tožbe, redna in izredna pravna sredstva proti pravnomočnim odločbam ■ sodnih in upravnih organov, posredovati v sodnih in uoravnih postopkih. Javno tožilstvo je bilo tudi organ kazenskega pregona. ako Javno tožilstvo Federativne ljudske rc publike Jugoslavije kot tudi javra tožilstva posameznih ljudskih republik ter vsa okrokna in okrajna javna tožilstvr so bila organi ljud: ;kc skupščine in neodvisni od drugih organov državne oblasti Zgradba javnega tožilstva jc imela vrh v Javnem tr^ucu Fl,RJ, ki ga jc volila zvezna ljudska skupščina Imenoval jc javne tožilcc republik in njihove namestnike ter potrdil okrožne ■ n okrujne javne tožilce, ki so jih menevah rcDLbliíki javni tožilci. Organizaría tožilstva jc ustrezala organizaciji sodiSč. Višji javni tožilci so bili dolžni nižjim tožilcem dajati navodila in naloge ter razveljaviti, odpraviti, spremeniti in ustaviti izvršitev aktov nižjih tožilcev.'3 Spremembe v družbeni ureditvi, predvsem uvedba samoupravljanja so povzročile .spremembe vlog in nalog oblastnih organov. Posledica so bile ustpvnc spremembe leta 1953, ko sta bila sprejeta ustavni zakon o temeljih družbene in puliti jnc ureditve FLRJ in o zveznih arganih oblasti ter us'avni zakon o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti LR Slovenije. l1 Noj Zakon o javnem tožilstvu jc sledil v naslednjem letu, 26 novembra 1954.' Funkciin javnega tožilca kot iplošnega varuha zakonitosti sc jc zmanjšala že z Zakonom o upravnih sporih in z ustanovitvijo javnega nrav ibiumlstva v letu 1952.15 Zveznega javnega tožilca jc poslej postavljal Zvezni izvršni svet in njegove smernice so bile za tožilstvo obvezne. Z Zakonom o ka ženskem postopku16 pa jc b-la -manj s a na vloga tožilstva tudi \ preiskovalnem delu kazenskega postopka. Po novem zakonu jc bil javni tožilcc predvsem 'državni organ, ki opravlja funkcijo kazen-ikega pregona" Sicer pa jc javno tožilstvo ostalo centraliziran in hierarhične urejen dría/ni organ. Na Slovenskem so torej delovali; zvezno, rcpib-liško, okrožna in okrajna javna tožilstva kot njegove organizacijske enote Območje okrožnih in okrajnih javnih tožilstev jc določal Zvezni izvršni »vet.17 ' Glej: Jernej Slanic. Beseda k zilatnu o javnem toiilsivn. Ljudski pravnik*?.. I i" 46, sir. 173-17 ler tvai Justin \1979). str. IN2-IN3. 14 Uradni lisi F^RJ, it. 73/1953; Uradni list LRS. i!. 3/19m. 15, Uradni list FlRJ, it. 23/1952 ler it. W1952. 16 Urjdni lisi F^Rj. Si. ^0/1953. ' Več o tem glej: Josip Glovevnik: C značaj" ja«neg?i toiilsiva kot dr?_avnega oriana in p njegovi organi/.ar-ij i, Javna oprala 11/1960, tir S7-71. Tutn novi ustavi v letu 1963 jc sledil nov Zakon o javnem tožilstvu v letu 196 >.18 Zakon oprcdcljrjc javno tcžilstvc kot "samostojen organ, ki opravlja ka^.cnsb pregon, uponblia z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva za enotno uporabe iakona in varstvo zakonitosti in izvršuje dru^c z zakonom določene piavice in dolžnosti'" (l. Člen) in pouoarja 'glavna p.-avica in glavna dolžnost javnega tožilstva jc prega njanjc storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov* () i člen). Večje spremembe v organizaciji javnega tožilstva pa sta prinesli zvezna in republiika ustava leta 1974 ter na /ijum podlagi sprejeti zvezni za kon o javnem tožilstvu in predvsem prvi republiški Zakon o javnem tožilstvu ,tri lete kasneje.19 Nova opredelitev federacije m republik-jc .mela seveda za posledico tudi novo ureditev javnega tožilstva Z vezna.usta va jc urejaia le tista osnovna načela ureditve tožilstev ki so bila po; trebna z z skladnost ustavnega sistema, Javno tožilstvo odslej ni bilo vcc enoten organizem za vso državo. Odr.csi nadrejenosti in podrejenosti ostajajo izključno v okviru republike. \ Sloveniji so zaradi spremembe v organizaciji sodiši delovali: republiški višji, in temeljni javni tožilcc Siecr pa je javno tožilstvo ostalo monokratičen organ, knr pomem, oa ga vodi ena oseba ki pa ima namestnike Tudi po novih predpisih jc javno tožilstvo predvsem organ kazenskega prego n? Njegove .naloge v kazenske m postepku jc konkretiziral poleg zakona o tožilstvu šc zakon o kazenskem postopku. Tožilce je ime) pomembne dolžnorti pri odkrivanju kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov, izsleditvi storilcev in usmerjanju predhodnega postopka. Kasneje jc /.astopal ohtožnico oziroma obtožr. predlog ter določene predloge, v postopku zoper mladoletnike in končno vlagal redna in i;:rcdna pravna sredstva zoper odločbe sodišča.™ Javne tožilstvo jc bilo.-nedvomno zelo po memben državni organ in ga moramo zato šteti med važnejše ustvarjalce arhivskega gradiva. Način njegovega.delovanja jc rr.ocno vplival na življenje ljudi, njegovi konkretni ukrepi.pa so obrnili usode mnogih posameznikov. Med dokumenti, ki tvorijo zapuščino javnih tožilcev, naj demo veliko podatkov, k: histveno pripomorejo k osvetlitvi pomembnega ubdobja v slovensk1 zgodovini, nepesredno pred koncem ^ruge svetovne vojne in po njej. Arhivisti sc moramo teh dejstev zavedati tako pri valorizaciji kot pri strokovni obdc'avj arhivskega gradiva ji vnih tožilcev. lii Uradni list SFRJ. Si. 7/1965 11 U:adni lisi SRS, StJ 1P/I977. 20 Več o tem: tvan Justin (1979). str. 185-202 Članki m razprava_ _63 A£HWI XvIII [995 ZUSAMMENFASSUNG DER STAATSANWALT AIS SCHÖPFER VON ARCHIVGUT 1944 1977 Der Beilrag bietet eine kurze Übersieht über die Ent-w-klung der Staatsanwaltschaft in Slowenien von 1944, als "U der Verordnung des Präsidiums der SISOS (Knegs-regienwg) ein Ueneralrtaatsanwalt ernannt w'iide, bis ¿977, als das letzte Gesetz Jbcr die Staatsanwaltschjft erlassen ^uide. Die Kenntnis der Tätigkeit und Geschäftsführung der Staatsanwälte sowc ih>-cr Organisation ist bei der Bc irteiluig und Fachbcarbcitung ihre' Ar^hi^gutes vor allem deswegen von grundlegender Bedeutung, weil die Staatsanwaltschaft Zweifel söhne zu den wichtigsten Schöpfe m vcn A.'chivgut gezahlt werden krnn. Unter den Dokumenten aus Nachlaß der Staatsanwälte iinaet man viele Atifabcn, die wesentlich zur B.tcuchtun^ dieses wichtigen Zeitabschnitts in dej- slowenischen Geschichte beiüagen. SUMMARY ATTORNEY GENERAL - A MaKER OF ARCHIVAI, MATERIAL BFTWHEN 1944 1977 The artiJe presents a short survey of the development of the office of the Attorney Générai from 19*14, when an attorney general war ;ippoi itcd by the Deere of the Presidency of the Slovene National Liberation Council lo Î917, when Uic last bill on the respnnisbilities of the Attorney Cenei. ' was issued. A knowledge about the activités and rpcrations of attorney generals is ^cry im poruini fcr the valorisation r.nd professional research or their records, particularly, because the ofïïcc of an attorney genera] is undoubtedly a very influential authrrity of a country Its ofnee is one of the most ii.iportani nakers of archival material. The documents of attorney generals art therefore r.n essential .source of information for an elu cidation of an impor.ant period in Slcvene history. J$r '¿a,ft, A* i liwj» ta^-W w«- *** M.ji' S /1 r m Jf M&VTV ; * ~ k—T-- /^T» -£<10, A* A' -f y'< . W ¿^^¿MfM&itot-Jrft*. r~t- fh^c'' J-ÎÎ'îÂL UM- ( /l- ■ * I1-/W Ivyr 4 •^VlVf'*^. vml^it^t fJt* i r* liy» (¿XOd-c^n* ¿-TV, «¿^ywwWliwi^ Okrožnica tolminskega okrajnega glavarstva dre 6 avgusta 1872 o zbtnmiu pomoči za ne srečnega Antona To/barja, ki je bti v boju z medvedom hu dc ranjen, vendar je prež.tvel. Pokrajinski arhiv v Gt> rici. Občina Sv. Lttcij'i, t.e. 10, 214/i8i2