IVAN DIMNIK: Prosveta in zakon o taksah in pristojbinah-Osno\¦__. pouk je državen, obči in obvezen. Državni pouk se daje brez vpisnine, šolnine in drugib pristojbin. Ustava, člen 16, Za izpričevala učencem koneeni šolskega leta ali za potrdila med letom: 1.) osnovnih šol za vsak razred 5 Din. Pripomba: Vpis v višji razred se ne sme izvršiti brez izpričevala o dovršenem nižjem razredu. To pa ne velja za osnovne šole. Zakon o taksah in prlstoibinali, z dne 25.. X. 1923, tar. post. 311. Zadnji stavek k opombi tarifne postavke 311.* je bil pristavljen v načrt zakona šele tedaj, ko so se storili koraki s strani učiteljstva in je »Narodna Prosveta« opozorila na neskladnost te določbe z ustavo, katcra določa obvezen in brezplačen osnovni pouk v državi. Pravilnik k tarifnemu zakonu ne daje glede tarifne postavke 311. nobenih navodil. Tako je ostal ta člen v gotovem neskladu z ustavo še naprej. Je pa polno drugih tarifnih postavk, ki delujejo gotovo ovirajoče na narodno prosveto v državi in to, radi primeroma visokih taks. Tako določa novi zakon sledeče takse, ki zadevajo šolstvo in prosveto sploh: Plačati je: za izpite privatnih učencev na osnovnih šolah 20 Din, nižjih raz'redih srednjih šol 40 Din, v višjih razredih 60 Din (tar. post. 317.); za učiteljski izpit osnov., sred. in strok. šol 100 Din (tar. post. 307. in 308.); za prošnjo k izpitu 5 Din (tar. post. 1.); za pismeno odločbo o pripustu k izpitu 20 Din (tar. postavka 5.); za izpričevala učencem osn. šol 5 Din, niž. razr. sred. šol 5 Din,' viš. razr. sred. in strok. šol 10 Din, niž. tečajnih izpitov sred. Sol 20 Din, viš. tečajnih izpitov sred. šol in zrelostnili izpričeval na učiteljiščih 30 Din (tar. post. 311.); takse na univerzah se gibljejo za vloge in izpite od 30 Din do 1000 Din (tar. post. 312. do 318-.); za ponavljavni izpit za vsak predmet na strok. šolah a 20 Din (tar. post. 314.); naknadni izpit na strok. šolah za vsak predmet 30 Din (tar. post. 315.); za dovolitev ponavljalnega razr. izpita na sred. šolah za vsak predmet 10 Din, za izpit čez razred za eksterniste koncem leta za vsak predmet 30 Din (tar. post. 316.); za dovolitev. da smejo k zrelostnern izpitu oni učitelji, ki niso redno * Kdor želi »Zakon o taksah in pristojbinah«, Ka naroči lahko v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernava nl. 54. dovršili učiteljišča 30 Din (tar. post. 318.) — to velja tudi za privatne šole in zavode. Takse, ki tičejo drž. uradnike: za vse prošnje 5 Din (tar. post. 1.); za vsako prilogo 2 Din (tar. post. 2.); za prepise in izpiske 10 Din (tar. post. 42.); za overov-ljenje prve pole 10 Din, vsake nadaljne a 5 Din (tar. post. 43.); za prijavo k teoretičnemu izpitu po pragmatiki 10 Din, k drž. strok. izp. 20 Din, za izpričevalo teh izpitov 30 Din (tar. post. 9.); prošnja za državljanstvo 100 Din (tar. post. 51.); dekret državljanstva 400 Din (tar. post. 58.); če se izreče disciplinarna obsodba pri disc. sodišču 50 Din (tar. post. 48.); za izločitev uradnikov od disciplin. sodišča 50 Din (tar. post. 49.); za pritožbe 20 Din (tar. post. 6.); za vse pismene rešitve 20 Din; za rekurz na državni svet 100 Din; za izpiske rojstva itd. 10 Din. Takse, ki tičejo splošne prosvetne naprave: vsa prosvetna društva, če niinajo namena denarnega dobička so oproščena taks na vloge z odobritvijo min. za finance (čl. 5., toč. 5.); za dovolitev veselice. koncerta. predavanja itd. 5 Din (tar. post. 99.); na vstopnice: za gledališča, umet. koncerte, dirke 10%, za vse vrste zabave in razvedrila 20% (tar. post. 99 a) — koncerti in zabave, ki jih prireja šolska uprava ali šolska mladina v korist učencem dotične šole v šolskšh prostorih, niso zavezani taksi (tar. post. 99 a, prip. 4.); j.oučna predavanja, poučne in gospodarske razstave, večeri in vaje sokolskih in. gimnastično - špcrtnih društev so oproščene taks, če niso zvezane z njimi plesi in veselice (tar. post. 99 a, pri|5. 4.). Taksa se plačuje tudi za vse oglase v časopisih, koledarjih, revijah: do 20 cm2 0.50 Din, do 50 cm2 1 Din, do 100 cm2 3 Din, preko 100 cnr 5 Din — za oglase se smatrajo tudi oznanila v uredniškem delti. s katerimi se naznanjajo zaroke, poroke. bioskopske predstave, nove knjige, kjer je naznačena založba in cene in vse drugo, kar itna značaj reklame. Taksam so podvržene tudi objave v uradnem listu (tar. post. 8.. toč. 3.). Takse so oproščeni uradni posli (člen 6., toč. 1.); vojaške vloge in dokumenti za časa vežbe (čl. 6., toč. 3.); vloge invalidov (čl. 6., toč. 6. in 7.); posli glede pokojnin v korist vdovam in sirotam drž. uradnikov (čl. 6., toč. 8.); prošnje, priloge in potrdila, ki se vlagajo in izdajajo zaradi zbiranja podatkov za reguliranje službenih let, pokojnine ali ob prestavlja- njti drž. uradnikov, kakor tudi za reguliranje pokojnin ali drugih prejemkov teh oseb (čl. 6., toč. 9.); vloge in vsi ostali dopisi državnih uslužbencev v uradnih poslih in pri disciplinskih in drugih kaznivih dejanjih, ki se obravnavajo po uradniškem zakonu; priznanice in vloge za denarne terjatve, ki jitn pripadajo po zakorni (čl. 12., toč. 12.) itd. Kakor vidimo, je davčni vijak privil zopet nekoliko pri prosveti. Dotaknil se je celo brezplačnega osnovnega pouka, ki je ob upeljavi splošne učne obveznosti skoro obsebi umeven, indirektno se je pa spravilo s pripombo k tarifni postavki 311. šolstvo v službo finančne uprave in se ustvarja s tem tudi nekak prejudic. Posebno občutne in mnogobrojne so takse na univerzah, teni občutnejše so za nadarjene revnejše sloje in so absolutno nasprotne principu, za katerega se obče borimo: da se nadarjenim odpre neovirana pot in se jim omogoči, da razvijejo svoj intelekt. Moderni pedagoški princip se bori proti izpitom; taksni zakon nam pa dokazuje, da je še dolga pot, predno bo prodrl ta princip tudi v laiških krogih. Kakor je važno za povzdigo široke ljudske prosvete osnovno šolstvo, tako važno smatramo tudi izvenšolsko prosveto za dosego istih ciljev, in skoro si ne moremo misliti dobrega uspeha šolstva brez podpore izvenšolske prosvete, ki izpopolnjuje in gradi pri širokih masah uspehe šolstva. Zato se nam zdi taksni zakon še premalo liberalen napram temu vprašanju. Že dolgo dobo se bori učiteljstvo, da bi doseglo olajšave pri prosvetnein delu glede taks in pristojbin. Naše šole so zidane žalibog tako, da se ne more vsa izvenšolska prosveta koncentrirati v njih. Zato se more učiteljstvo zatekati za prireditve v izvenšolske prostore. Naše oblasti tohnačijo ponavadi do pike natanko vse predpise in tako odje ponavadi davek še tistih par »soldov«. ki se dobe za revne šolarje s prireditvami v izvenšolskih prostorih. Pa tudi predpis. da mora biti dobiček le v korist revnhn šolarjetn, se nam zdi preozkosrčen. Koliko dobrodelnih in humanitarnih namenov je izven revnib učencev, ki se podpirajo s takimi prireditvami. in ki so tudi veli- kega vzgojnega pomena za mladino in široke mase, če se podpirajo s prireditvami potoin rnladine. Naša zahteva je, da mora dati tako železniško, kakor finančno ministrstvo učiteljstvu vso podporo, da se istemu olajša izvenšolsko prosvetno delo v svrho izvenšolske prosvetne povzdige širokih mas. Žalibog smo še daleč odstranjeni od tega ideala! Močen udarec široki ljudski prosveti so tudi takse na časopise, katerih tolmačenje je pri nas skoro še strožje nego predpis. Zato se ni čuditi, če doživljamo presenečenja, da se pobere več davkov nego nam jih predpišejo. Zaman je bil boj Novinarskega Udruženja, zaman oziri na kulturno in prosvetno povzdigo naroda, finančna praksa gre preko tega brezobzirno naprej! Ni potreba dokazovati. da vpliva davek tarifne postavke 8., toč. 3. tudi na trg inserentov, da se časopisi s tem draže in da s tem pada število naročnikov in z njimi čitateljev, ter da tako mesto da bi se širila in dvigala ljudska prosveta širokih mas, da pada. Predpisi tch pristojbin z njih pripombami so pa poleg finančnega bremena tudi močna tehniška ovira za poročevalsko službo listov, tako za dnevno časopisje, kakor za kulturne revije. Davščina na objavo cene in založništvo knjig, ki naj bi se potom časopisja razširile med široke plasti naroda, je močna ovira, ki je stavljena na pot ljudski prosveti in kulturni povzdigi v narodu. Ni potreba omeniti, da pade breme te davščine, kakor tudi breme obsmrtnih in podobnih objav v uredniškem delu Hsta vedno le na list, ker tvorijo ta poročila sestavni del poročevalske in informativne službe in ostaja pobiranje pristojbin za take vesti s strani uprave lista — le teorija. Ker vplivajo finančni zakoni tudi močno na razvoj prosvete in šolstvo ter tangirajo v mnogih ozirih tudi naše osebne in stanovske zadeve, bi želeli, da bi se tudi širši naš stanovski krog zanimal za take zakone in vprašanja in bi se oglašal o njih; da s tem demokracijo, ki jo propagiramo na zunaj, izvedemo najpreje v lastnih vrstah, s tem, da izvedemo princip sodelovanja vseh in ne le posameznikov pri takib vprašanjih.