(U L£> ZZ ^B K jc 01 ^ d| N = oc = L 3 Si-1 > O) flj < >(0 a; IO PODNEBJE Najmanj padavin je bilo na Krasu, največ pa na Bloški planoti ko™ I Mrli 'OOip-i POMLAD Povprečna temperatura je presegla dolgoletno povprečje, vendar je ostala znotraj meja običajne spremenljivosti DAN PODNEBNIH SPREMEMB Poleg omejevanja izpustov toplogrednih plinov je nujno tudi prilagajanje na podnebne spremembe VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2006.................................................................................................................3 Razvoj vremena v maju 2006....................................................................................................................21 Podnebne razmere v pomladi 2006 ..........................................................................................................28 Meteorološka postaja Opatje selo.............................................................................................................40 DAN PODNEBNIH SPREMEMB - 15. MAJ 42 AGROMETEOROLOGIJA 46 HIDROLOGIJA 52 Pretoki rek v maju......................................................................................................................................52 Temperature rek in jezer v maju................................................................................................................56 Višine in temperature morja v maju...........................................................................................................58 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v maju 2006...........................................................................62 ONESNAŽENOST ZRAKA 65 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 74 POTRESI 78 Potresi v Sloveniji - maj 2006................................................................................................................... 78 Svetovni potresi - maj 2006...................................................................................................................... 80 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 82 Fotografija z naslovne strani: Topli sončni žarki maja vzpodbudno vplivajo na vsa živa bitja (Fotografija: Matej Bulc). Cover photo: In May warm sun rays stimulate all living beings (Photo: Matej Bulc). UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽE KNEZ JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v maju 2006 Climate in May 2006 Tanja Cegnar Zmajem se izteka meteorološka pomlad. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z julijsko, v povprečju temperatura od začetka do konca meseca še narašča. Vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj celo ljudski pregovor o ledenih možeh omenja občutno ohladitev ob koncu prve polovice maja. Skoraj vsako leto nas doseže močan prodor hladnega zraka, a le izjemoma ohladitev sovpada z ledenimi možmi. Maj je tudi mesec košnje, a večdnevna suha obdobja so redka, saj je ozračje pogosto nestabilno in kopasti oblaki radi zrasejo do velikosti, ko se iz njih usuje ploha ali razvije nevihta. Tako kot aprila je tudi maja povprečna mesečna temperatura presegla dolgoletno povprečje, vendar ostala v mejah običajne spremenljivosti povprečne majske temperature zraka; le v manjšem delu Prekmuija je bila povprečna temperatura nekoliko nižja kot običajno. Največ padavin je bilo maja na Bloški planoti, najmanj pa na Krasu in v Vipavski dolini. Dolgoletno povprečje padavin so najbolj presegli v Prekmurju in na Bloški planoti, kjer je bilo padavin več kot dvakrat toliko kot običajno. Manj od dolgoletnega povprečja je bilo padavin na Krasu, v Vipavski dolini, celotnem Posočju in severnem delu Gorenjske. V pretežnem delu države je sonce sijalo nekoliko več časa kot običajno, le na Obali, Koroškem, v Beli krajini in večjem delu Dolenjske dolgoletnega povprečja niso dosegli. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2006 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, May 2006 Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. V prvi polovici meseca povprečna temperatura ni pomembneje odstopala od dolgoletnega povprečja, le na Primorskem so nekoliko izstopali topli 3., 4. in 5. maj. V začetku druge polovice meseca so prevladovali nadpovprečno topli dnevi, z negativnim odklonom je izstopal 24. maj. Izrazito pod Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolgoletno povprečje se je temperatura spustila zadnje tri majske dni, najbolj je od dolgoletnega povprečja odstopal 30. maj. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 15,5 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši maj 2003, takrat je bila povprečna temperatura 18,3 °C, z 18,1 °C mu je sledil maj 1958, maja 1986 je bila povprečna temperatura 17,6 °C, opazno toplejša od letošnjega sta bila tudi maja 2001 in 2002 s povprečno temperaturo 17,2 °C. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, z 12,1 °C mu je sledil maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 9,8 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila jutra maja 1957 s 6.3 °C, najtoplejša pa leta 1986 z 12,1 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 21,4 °C, kar je 1 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil maj 2006 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 0,7 °C, pozitivni odklon 0,9 °C od dolgoletnega povprečja je bil v mejah običajne spremenljivosti. Doslej najhladnejši je bil maj 1991 z -3,7 °C, -2,9 °C je bilo maja 1970, maja 1980 je bilo -2,5 °C, -2,4 °C pa leta 1957. Najmanj hladen je bil s 3,8 °C maj 1958, sledil mu je s 3,4 °C maj 2003, maja 1999 je bila povprečna temperatura 3,0 °C, maja 1986 pa 2,9 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 20 hladnih dni, v Ratečah en, drugod po državi hladnih dni ni bilo. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja tako toplih dni navadno še ne pričakujemo. Na Bizeljskem je temperatura dosegla 30 °C, drugod po državi vročih dni ni bilo. Tudi letos se temperatura v Ljubljani maja ni dvignila do 30 °C, od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici samo osem majev, ko se je živo srebro dvignilo na vsaj 30 °C (slika 3), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Na Bizeljskem je bilo 11 toplih dni, 9 v Črnomlju, 8 v Vipavski dolini, po 6 v Celju, Mariboru in Godnjah, po 5 v Murski Soboti in Kočevju, dva v Slovenj Gradcu, v Postojni se živo srebro ni dvignilo tako visoko. V Ljubljani je bilo maja 7 toplih dni, kar je nad dolgoletnim povprečjem, ki znaša dva dni manj. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 6 majev brez toplih dni, od tega največ maja 2003, ko jih je bilo kar 20. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo LJUBLJANA LJUBLJANA u iM d 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število vročih dni v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in May and the corresponding mean of the period 1961-1990 Slika 4. Število toplih dni v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in May and the corresponding mean of the period 1961-1990 E 24 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) majska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in May and the 1961-1990 normals Na Kredarici je bilo najhladneje zadnji majski dan, izmerili so -9 °C. V preteklosti so maja na Kredarici izmerili že občutno nižjo temperaturo, tako je bilo maja 1957 kar -15,8 °C, maja 1970 so izmerili -13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z -13,7 °C in maja 1962, ko je bilo -13,6 °C. Zadnjega maja je bila izmerjena najnižja temperatura tudi v Postojni, bila je ena °C, pa tudi v Vipavski dolini, tam je bilo od 5 do 5,5 °C, v Ratečah se je zadnjega maja ohladilo na -1,8 °C, v Lescah pa na 1,6 °C. V Godnjah je bilo najhladneje predzadnji dan maja, prav tako v Ljubljani, kjer je bila najnižja temperatura 5,3 °C. V preteklosti so v Ljubljani maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (-2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat -1,2 °C), 1952 (-1,1 °C), 1969 in 1978 (obakrat -0,4 °C). V Ljubljani je bila najnižja izmerjena temperatura že petnajsto leto zapored nad dolgoletnim povprečjem. Na Obali je bilo najhladneje 5. maja, temperatura se je spustila na 5 °C. V vzhodni polovici države je bilo najhladneje med 2. in 5. majem, v Slovenj Gradcu so izmerili 0,8 °C, drugod pa je bila temperatura med 2 in 6 °C. Najvišjo temperaturo so v visokogorju izmerili 18. maja, na Kredarici je bilo 10,3 °C. V preteklosti so maja že izmerili višjo temperaturo, maja 2003 in 1967 je bilo 14 °C, leta 1969 pa 13,8 °C. 18. maja je bilo najtopleje tudi v Kočevju, izmerili so 27,4 °C, v Lescah pa je bilo najtopleje že dan prej, živo srebro se je dvignilo na 25,2 °C. V Biljah je bilo 22. maja 26,2 °C, večina krajev je bila najtoplejših 23. maja. Le na Bizeljskem so izmerili 30 °C, drugod je bila najvišja temperatura v maju 2006 nižja. Na Letališču Portorož so izmerili 27,5 °C, maja 2003 so izmerili celo 32,8 °C, maja 1953 pa 31,2 °C. V Črnomlju ostaja najvišja temperatura 33,7 °C iz maja 1958, maja 2005 je bilo 32,8 °C, maja 2006 je bila najvišja temperatura 29,4 °C. V Ljubljani je bila najvišja izmerjena temperatura že petnajsto leto zapored nad dolgoletnim povprečjem, izmerili so 27,4 °C, v preteklosti je bilo najtopleje maja 1999 z 32,4 °, maja 2005 je bilo 31,7 °C; pa še nekaj majev je bilo, ko je temperatura presegla 30 °C. V Murski Soboti so lani izmerili 31.8 °C, maja 1958 je bilo najtopleje, izmerili so 32 °C, 28. maja 2006 pa so izmerili 26,7 °C. 25 5 20 4 3 2 5 0 0 34 32 30 28 ■S 26 22 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 10 O to 5 13 1o O 30 n 25 20 15 ' 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan o 30 25 _ 20 ra 1 15 ro CD 25 20 15 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 11. Število padavinskih dni v maju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 11. Number of days in May with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 0 5 Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Kneških Ravnah in Slovenskih Konjicah, našteli so jih 14. Po 13 takih dni je bilo v Logu pod Mangartom, Kobaridu, na Kredarici in v Mariboru. Samo šest takih padavinskih dni je bilo na Obali. Maja je v Ljubljani padlo 177 mm padavin, kar je 46 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. Najobilnejše padavine so bile maja 1962 (254 mm), 234 mm je padlo maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955, 199 mm pa maja 1982. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - maj 2006 Table 1. Monthly meteorological data - May 2006 Postaja NV RR RP Padavine in pojavi SD SSX DT SS Kamniška Bistrica 601 189 98 12 0 0 0 Brnik 384 143 123 7 0 0 0 Jezersko 740 139 82 11 0 0 0 Log pod Mangartom 650 156 70 13 0 0 0 Soča 487 174 83 12 0 0 0 Žaga 353 161 58 11 0 0 0 Kobarid 263 128 53 13 0 0 0 Kneške Ravne 752 150 57 14 0 0 0 Nova vas 722 272 235 8 1 31 1 Sevno 515 190 177 9 0 0 0 Slovenske Konjice 730 176 191 14 0 0 0 Jeruzalem 332 163 187 11 0 0 0 Lendava 345 154 196 12 0 0 0 Veliki Dolenci 195 181 214 11 0 0 0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (mm) RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) DT - dan v mesecu SD - število dni s padavinami > 1 mm Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah in snežni odeji za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Maj se je iztekel z izrazito ohladitvijo in ponekod obilnimi padavinami, 30. maja je sneg ob močnih padavinah pobelil tudi Bloško planoto, na sliki snežna odeja v vasi Zakraj na Bloški planoti, nadmorska višina 760 m (foto: Iztok Sinjur). Figure 13. Snow cover on 30 May 2006 on Bloška planota in village Zakraj, 760 m a.s.l. (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 14 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Odklon od dolgoletnega povprečja je le v Mariboru dosegel 10 %, drugod pa je bilo odstopanje od običajnih razmer manjše. V pretežnem delu države je sonce sijalo nekoliko več časa kot običajno, le na Obali, na Koroškem, v Beli krajini in večjem delu Dolenjske dolgoletnega povprečja niso dosegli. Na Kredarici je bilo 172 ur sončnega vremena, kar je 8 % več kot običajno. Kot običajno je bila najbolj sončna Obala, kjer je sonce sijalo 248 ur, kar je 2 % manj od dolgoletnega povprečja. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 14 12 10 8 6 4 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 30 10 0 .............................. 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E 40 E 30 >0 T3 § 5 20 10 0 14 12 +10 3 8 W .Q O 6 Si >o 4 I 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan r 14 12 10 "o 8 w ■Q O 6 Si >o C o 4 w 2 0 14 12 -- 10 ^ ■3 8 CO .Q O 6 Si >o C 4 ° 4 tn 2 0 60 n 50 ^ 40 JE Si 30 S 20 10 0 14 12 10 0 8 ^ .Q O 6 o 4 S 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 50 "E 40 (D E 30 > ro ■o ro 20 10 0 14 12 -- 10 -j? 3 8 (jn .o o 6 Si >o 4 ° 4 tn 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 15. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2006 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 15. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2006 Na sliki 15 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 40 20 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 350 300 250 J 200 J 150 >w 100 50 0 LJUBLJANA Slika 16. Število ur sončnega obsevanja v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in hours in May and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Ljubljani je sonce sijalo 213 ur, kar je dva odstotka več kot v dolgoletnem povprečju. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena maja 1958 (303 ure), med bolj sončne spadajo še maji 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur) ter 1997 (282 ur). Najbolj sivi so bili maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami, 149 ur je sonce sijalo maja 1957. LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 17. Število jasnih dni v maju in povprečje obdobja Slika 18. Število oblačnih dni v maju in povprečje 1961-1990 Figure 17. Number of clear days in May and the mean value of the period 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 18. Number of cloudy days in May and the mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Krasu in Obali ter v Zgornjesavski dolini, v Portorožu in Ratečah je bilo po 5 jasnih dni. Po 4 jasni dnevi so bili na Bizeljskem in v Lescah. Na Kredarici in v Postojni maja 2006 ni bilo jasnega dneva. V Ljubljani je bil en jasen dan, kar manj od dolgoletnega povprečja (slika 17); od sredine minulega stoletja je bilo deset majev brez jasnega dneva. Po sedem majskih jasnih dni je bilo v letih 1976 in 1979. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine; so pogostejši od jasnih dni. Največ jih je bilo na Kredarici, in sicer 10; 9 oblačnih dni je bilo v Kočevju. Po 8 jasnih dni so našteli v Celju in Mariboru ter Murski Soboti. Najmanj oblačnih dni je bilo na Krasu in Obali, bilo jih je 5. V Ljubljani je bilo 7 oblačnih dni (slika 18), kar je dva dni manj od dolgoletnega povprečja. V majih 1958, 1973 in 2000 sta bila le dva oblačna dneva. Po 17 oblačnih dni je bilo v majih 1951 in 1957. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 5 in 6,5 desetin, najmanj oblakov je bilo na Obali in Krasu, kjer so oblaki v povprečju prekrivali polovico neba, največja povprečna oblačnost pa je bila na Kredarici, kjer so oblaki v povprečju prekrivali dobrih 7 desetin neba. 20 10 15 5 10 5 0 0 12 235348234848535348535302235353 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - maj 2006 Table 2. Monthly meteorological data - May 2006 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 13,0 0,5 19,4 7,1 25,2 17 1,6 31 0 1 149 199 5,9 7 4 122 99 9 3 0 0 0 0 Kredarica 2514 0,7 0,9 3,3 -1,5 10,3 18 -9,0 31 20 0 599 172 108 7,2 10 0 159 94 13 2 20 31 495 1 751,2 5,4 Rateče-Planica 864 11,2 1,0 17,8 4,6 24,3 28 -1,8 31 1 0 225 189 100 5,4 7 5 101 70 12 2 2 1 4 1 917,7 9,3 Bilje 55 16,2 0,5 22,3 10,5 26,2 22 5,0 31 0 8 9 229 104 5,4 6 2 104 95 8 7 2 0 0 0 1009,8 12,8 Slap pri Vipavi 137 15,7 0,5 22,4 10,1 27,0 23 5,5 31 0 8 20 5,6 6 3 97 82 7 1 0 0 0 0 Letališče Portorož 2 16,8 0,6 22,3 10,8 27,5 23 5,0 5 0 4 18 248 98 5,1 5 5 105 135 6 6 0 0 0 0 1015,9 13,2 Godnje 295 14,8 0,5 21,4 9,6 26,0 23 5,5 30 0 6 66 238 4,8 5 6 73 64 7 2 0 0 0 0 Postojna 533 13,4 1,3 19,1 7,1 24,5 23 1,0 31 0 0 96 213 108 6,0 6 0 194 146 7 2 1 0 0 0 Kočevje 468 13,1 0,3 20,6 7,1 27,4 18 1,2 5 0 5 144 6,1 9 1 190 154 11 0 8 0 0 0 Ljubljana 299 15,5 0,9 21,4 9,8 27,4 23 5,3 30 0 7 59 213 102 5,8 7 1 177 146 7 2 6 0 0 0 982,2 11,5 Bizeljsko 170 15,4 0,7 22,3 9,0 30,0 23 4,6 2 0 11 57 5,8 7 4 157 164 11 1 4 0 0 0 Novo mesto 220 14,9 0,6 21,2 9,2 28,6 23 3,7 5 0 7 61 202 95 6,2 7 1 182 191 12 7 8 0 0 0 990,7 12,2 Črnomelj 196 15,7 0,7 21,7 9,2 29,4 23 3,0 5 0 9 38 5,6 7 2 144 140 9 4 4 0 0 0 Celje 240 14,7 0,6 21,4 8,2 28,3 23 2,6 5 0 6 77 206 106 6,1 8 2 179 185 12 7 5 0 0 0 988,7 11,8 Maribor 275 15,2 0,6 20,7 9,8 27,6 28 5,4 2 0 6 64 227 110 6,3 8 2 128 135 13 7 0 0 0 0 984,1 12,0 Slovenj Gradec 452 13,1 0,3 19,5 6,5 25,5 23 0,8 5 0 2 149 188 92 6,4 7 1 157 153 12 5 4 0 0 0 10,6 Murska Sobota 188 14,9 0,4 20,9 9,0 26,7 28 3,5 5 0 5 73 225 102 6,2 8 1 168 230 11 5 2 0 0 0 994,9 12,2 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - maj 2006 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - May 2006 Postaja T povp Tmax Tmax .dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax II Tmax . dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax III Tmax .dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 14,5 20,8 24,7 8,4 5,0 7,0 2,6 18,1 23,3 26,1 11,6 9,2 10,2 8,0 17,8 22,8 27,5 12,3 7,3 11,1 5,9 Bilje 14,6 21,2 24,2 8,8 5,3 7,6 3,6 17,4 23,2 25,6 11,4 7,0 10,2 6,2 16,4 22,5 26,2 11,1 5,0 10,8 3,1 Slap pri Vipavi 14,3 21,5 24,0 8,9 7,0 7,6 5,0 16,8 23,5 26,0 10,4 7,0 8,9 5,5 15,9 22,3 27,0 10,9 5,5 10,3 4,0 Postojna 11,7 17,6 20,0 5,2 2,0 3,0 0,0 15,0 20,4 24,2 7,4 3,0 5,1 0,4 13,5 19,4 24,5 8,5 1,0 6,6 0,0 Kočevje 10,6 18,3 20,8 4,7 1,2 3,7 0,0 15,0 22,6 27,4 8,5 3,6 7,3 2,4 13,7 20,9 26,6 7,9 2,0 7,8 1,2 Rateče 9,1 16,1 19,0 2,5 0,0 -0,3 -5,0 12,9 20,0 24,0 5,6 0,6 2,6 -3,2 11,6 17,5 24,3 5,5 -1,8 4,3 -5,4 Lesce 11,4 17,5 20,4 4,9 3,0 3,6 1,0 14,2 21,4 25,2 8,2 5,0 6,7 3,3 13,4 19,2 24,4 8,0 1,6 7,7 0,1 Slovenj Gradec 10,5 17,9 20,0 3,7 0,8 1,5 -1,6 14,6 21,0 24,7 7,4 2,4 5,7 -0,5 14,0 19,7 25,5 8,2 2,3 7,2 -0,2 Brnik 11,1 19,1 21,9 3,8 1,7 15,6 22,5 26,5 7,7 3,8 14,1 20,9 26,6 8,2 3,2 Ljubljana 13,4 19,6 21,9 7,7 5,8 3,8 0,8 17,2 22,7 26,1 11,5 7,3 7,5 3,2 15,7 21,9 27,4 10,3 5,3 8,6 3,1 Sevno 11,8 17,0 18,9 7,4 4,1 5,0 2,5 15,6 21,1 25,0 11,2 8,6 8,9 6,3 13,8 19,9 25,5 9,4 2,5 7,8 0,9 Novo mesto 12,2 18,3 20,0 6,5 3,7 3,9 0,2 16,8 23,2 26,9 10,5 6,6 8,0 2,7 15,6 22,0 28,6 10,3 5,6 9,1 3,7 Črnomelj 13,1 19,5 22,0 6,4 3,0 4,9 1,0 17,3 24,1 28,0 10,4 4,5 8,4 3,5 16,8 21,6 29,4 10,8 5,5 9,8 4,5 Bizeljsko 13,2 21,0 23,6 6,5 4,6 5,0 3,2 17,3 22,6 28,2 10,4 5,0 9,7 4,0 15,7 23,3 30,0 9,9 5,2 10,2 5,0 Celje 12,1 19,4 21,2 5,6 2,6 3,5 0,0 16,7 23,1 27,4 9,0 4,0 7,2 1,7 15,3 21,8 28,3 9,9 4,7 9,0 2,5 Starše 13,0 19,3 21,3 6,2 4,1 3,1 1,0 17,1 23,2 26,9 10,2 4,7 6,8 1,2 15,4 21,1 28,4 10,8 4,5 7,3 0,9 Maribor 12,9 18,7 21,1 7,7 5,4 17,1 22,8 26,9 10,9 7,1 15,5 20,6 27,6 10,8 5,6 Jeruzalem 12,7 17,8 20,0 7,4 4,0 5,7 4,5 16,7 22,5 25,5 11,6 8,0 9,8 5,5 14,8 20,7 28,0 10,8 5,5 10,2 4,5 Murska Sobota 12,7 19,3 21,8 5,8 3,5 3,8 1,0 16,7 23,0 26,2 10,0 6,4 8,4 3,0 15,4 20,5 26,7 10,9 5,4 9,8 2,4 Veliki Dolenci 12,6 18,1 20,5 6,3 1,6 2,9 0,5 16,1 21,5 24,6 10,0 7,4 6,7 2,4 14,4 19,1 24,8 9,9 4,5 9,6 3,0 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - maj 2006 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - May 2006 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1. 2006 I. II. III M RR p.d. RR M. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 36,8 4 0,6 2 67,6 4 105,0 10 401 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 36,7 4 8,1 2 59,3 6 104,1 12 439 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 19,6 3 6,1 2 71,3 5 97,0 10 501 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 28,1 4 0,2 1 165,6 5 193,9 10 665 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 32,3 3 11,7 3 146,2 5 190,2 11 564 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateče 19,9 3 29,5 5 51,2 7 100,6 15 476 4 1 0 0 0 0 4 1 Lesce 10,0 3 21,7 2 90,6 7 122,3 12 430 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 10,9 5 34,3 5 112,1 8 157,3 18 403 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 15,3 3 15,4 2 112,2 4 142,9 9 505 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 11,8 2 1,0 2 164,2 5 177,0 9 520 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 17,2 3 4,1 2 169,0 6 190,3 11 463 0 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto 30,5 5 18,6 3 133,3 5 182,4 13 486 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 22,3 4 9,6 3 112,3 5 144,2 12 560 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 14,0 4 12,2 2 130,8 5 157,0 11 433 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 15,4 4 28,8 4 134,3 6 178,5 14 457 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 9,9 4 34,7 4 108,4 7 153,0 15 373 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 23,3 4 29,9 6 74,5 7 127,7 17 359 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 17,9 4 29,1 4 115,6 5 162,6 13 456 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 12,8 4 63,7 4 91,5 7 168,0 15 379 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 11,4 3 96,1 4 73,4 8 180,9 15 347 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 Dmax s.d. ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7.uri - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) - snow cover (cm) - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. maja 2006 600 400 200 LJUBL JANA r- 0 1.1.06 1.2.06 1.3.06 1.4.06 1.5.06 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica SSW 0 7 m/s 01 % SSE 2 2 m/s S 0 9 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje Slika 19. Vetrovne rože, maj 2006 Figure 19. Wind roses, May 2006 4 6 % N 15 m/s 5 0 % N 0 8 m/s 4 0 % N 2 8 m/s 4.6 % NNW i6 m/s 5.1 % NNE i 9 m/s 3 2 % NNW 0 2 m/s 4 2 % NNE 0.8 m/s 9 3 % NNW 4 3 m/s 2.1 % NNE 3.1 m/s ,,.,,20 8 % NW i 7 m/s MC 3 3 % NE 1.8 m/s 3 6 % NW 0 9 m/s 4.0 % NE 0.8 m/s MC 2 6 % NE 2.8 m/s 14.7 % WNW i 8 m/s CMC 3 0 % ENE 1.1 m/s 3.2 % WNW i 0 m/s 5.9 % ENE 0 9 m/s i85 % WNW 6 5 m/s ENE 3 4 m/s ., » 3 6 % W i 3 m/s 3.0 % E i 3 m/s .„, 3 7 % W i 9 m/s 9.4 % E i0 m/s 4.0 % W 8.2 m/s 3.9 % E 3 2 m/s i 8 % WSW i8 m/s CCC 3 6 % ESE i.4 m/s ccc ii 5 % ESE 0.9 m/s 0.6 % WSW 2 1 m/s i00 % ESE 3.2 m/s WSW 2.3 m/s 0.9 % SW i.6 m/s 5.2 % SE i.7 m/s _.,.i3 6 % SW 2.0 m/s 5 9 % SE 0.9 m/s i72 % SE 4.4 m/s SW 2.2 m/s SSW 2 4 %/s i3.8 % SSE 2.0 m/s 7 8 % SSW i 0 m/s ccc 5 3 % SSE 0.9 m/s 9.3 % S 2 4 m/s 4.3 % S ii m/s m i 3 % N i 6 m/s N i0 m/s N 3 5 m/s 0 5 % ' ---------0 9 % NNW 15 %/s NNE i 3 m/s NNE 33 %/s NNW NNE i 5 m/s NNW 20 m/s i 3 % NW i 0 m/s me i 4 % NE i 7 m/s 3 3 % NW i i %/s i0 3 % NE 2.3 m/s MC 2 i % NE 5.0 m/s 3.9 % WNW i" %/s CMC 5 8 % ENE 2 i m/s 5.0 % WNW i 0 %/s i0 0 % ENE 22 m/s 6 5 % WNW 34 m/s CMC 2 7 m ENE 5.2 m/s .„, 4 9 % W i 8 m/s 24.8 % E 2 i m/ KA, 9 6 % W i 4 m/s 4 0 % E i 4 m/s 2.6 % E 3 3 m/s 4.8 % WSW 2 i m/s 22.5 % ESE 2.i m/s i0 3 % WSW i 5 m/s ESE 2 0 % ESE i.4 m/s 3.5 % WSW 3 6 m/s CCC 22 i % ESE 3.3 m/s 5.4 % SW 4.4 m/s 25 7 % SE 3.3 m/s 8.5 % SW 2 5 m/s cc 42 % SE i.0 m/s SSW 5 5 m/s ccc 5i% SSE 3.7 m/s ccc 20 % SSE i.3 m/s SSW 2.9 m/s SSE i.6 m/s 5 4 % S 45 m/s S 2 6 m/s i6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 19) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 48 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 30. maja dosegel 20,2 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 8 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je dosegel 18,2 m/s predzadnji majski dan. V Biljah sta vzhodjugovzhodnik in vzhodnik skupno pihala v 47 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 29. maja dosegel 17,7 m/s, bilo je devet dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši jugozahodnik, pihal je v 14 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je bil 13. maja 13,6 m/s; v devetih dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 12 dneh presegel 20 m/s, od tega štiri dni tudi hitrost 30 m/s, v sunku je 28. maja dosegel hitrost 40,2 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 49 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa 27 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 35 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa skupno 28 % terminov. Sunek vetra je 22. maja dosegel 17,3 m/s; bili so trije dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 46 % vseh primerov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku je skupaj pripadlo 20 % vseh terminov. Največja izmerjena hitrost je bila 26,5 m/s 30. maja, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 30. maja dosegel hitrost 20,2 m/s, bilo je 19 dni z vetrom nad 10 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 9 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 30. maja dosegel 19,4 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, maj 2006 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, May 2006 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -0,5 1,7 0,5 0,6 137 3 231 135 123 107 70 98 Bilje 0,5 1,4 -0,4 0,5 106 28 129 95 143 101 77 104 Slap pri Vipavi 0,4 1,2 -0,2 0,5 48 19 153 82 Postojna 0,9 2,6 0,5 1,3 70 0 354 1 46 Kočevje -1,0 1,8 -0,1 0,3 84 29 326 154 Rateče 0,3 2,3 0,4 1,0 46 63 96 70 115 110 77 100 Lesce 0,0 1,3 0,0 0,5 27 56 192 99 Slovenj Gradec -1,0 1,5 0,3 0,3 37 111 266 153 110 97 72 92 Brnik -0,8 1,9 0,0 0,4 47 41 249 123 Ljubljana 0,1 2,2 0,2 0,9 34 3 334 1 46 119 106 83 102 Sevno -0,2 2,0 -0,1 0,6 58 12 401 178 Novo mesto -0,7 2,1 0,5 0,6 112 58 366 191 107 105 76 95 Črnomelj -0,6 1,9 0,9 0,7 68 30 292 1 40 Bizeljsko -0,2 2,2 0,3 0,7 47 41 363 164 Celje -0,6 2,2 0,3 0,6 60 86 356 185 129 107 86 106 Starše -0,3 2,1 0,0 0,6 41 125 318 178 Maribor -0,4 2,0 0,0 0,6 87 96 205 135 138 113 85 110 Jeruzalem -0,7 1,5 -0,6 0,1 71 98 361 187 Murska Sobota -0,5 1,8 0,0 0,4 61 268 324 230 125 116 71 102 Veliki Dolenci -0,2 1,4 -0,7 0,2 42 412 216 214 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec V prvi tretjini maja je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi blizu dolgoletnega povprečja, odkloni navzgor in navzdol niso presegli ene stopinje C. Dolgoletno povprečje padavin je 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bilo preseženo le na Obali, Goriškem in v Novem mestu, drugod je bilo padavin opazno manj kot običajno. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno; na Koroškem je bilo dolgoletno povprečje preseženo za desetino, na Goriškem in v Mariboru pa je bilo sončnega vremena približno dve petini več kot običajno. Osrednja tretjina meseca je bila povsod nekoliko toplejša kot običajno, odklon je bil med 1 in 3 °C, v večini krajev pa ni dosegel 2 °C. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, na Obali, v Postojni in Ljubljani ni bilo omembe vrednih padavin. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v Staršah, v Murski Soboti je padlo 268 % običajnih padavin, na Goričkem pa štirikratna običajna količina. Na Koroškem so nepomembno zaostajali za običajnim trajanjem sončnega vremena, drugod je bilo le-to preseženo, na Mariborskem za dobro desetino, v Murski Soboti pa za 16 %. Zadnja tretjina maja je bila temperaturno spet zelo blizu dolgoletnemu povprečju, negativni in pozitivni odkloni niso nikjer dosegli ene stopinje C. Padavin je bilo toliko kot običajno le v Ratečah, drugod po državi so bile padavine obilne. Trikratno dolgoletno povprečje padavin so presegli v Murski Soboti, Jeruzalemu, Staršah, Celju, na Bizeljskem, v Novem mestu, Ljubljani, Kočevju in Postojni. V Sevnem na Dolenjskem je padlo štirikrat toliko dežja kot običajno. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno, sonce je sijalo 70 do 90 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Na Kredarici je bila 1. maja snežna odeja debela 495 cm. Maja 2001 so namerili 650 cm debelo snežno odejo, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu maju. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm). Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 (obakrat 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1957 (183 cm). 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 20. Največja višina snega v maju Figure 20. Maximum snow cover depth in May 600 500 400 i- o m 300 s_ > 200 100 0 KREDARICA Slika 21. Dnevna višina snežne odeje v maju 2006 Figure 21. Daily snow depth in May 2006 Odkar imamo meteorološka opazovanja in meritve na Kredarici se je samo maja 1958 zgodilo, da snežna odeja ni prekrivala tal ves mesec. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan V nižinski svet v notranjosti države lahko ob zelo močnih prodorih hladnega zraka res izjemoma prinese kakšno snežinko. Maja 2006 snežne odeje v nižini ni bilo, se je pa ob zadnjem prodoru hladnega zraka meja sneženja 30. maja spustila zelo nizko, na Bloški planoti je snežilo in zadnji dan maja so v Novi vasi na Blokah (nadmorska višina 722 m) beležili prisotnost snežne odeje. V Ratečah so 1. maja zabeležili 4 cm snega, to je bil tudi edini dan s snežno odejo v maju. Od sredine minulega stoletja so v Ljubljani maja snežno odejo zabeležili štirikrat: kar 13 cm snega so namerili 6. maja 1957, 8 cm ga je bilo 20. maja 1969, en cm 14. maja 1978 in 8 cm 3. maja 1985. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 22. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 22. Number of days with thunderstorms in May Število dni z nevihto maja hitro narašča in doseže vrh junija in julija. Največ neviht in grmenja v okolici meteorološke postaje so maja 2006 zabeležili na Goriškem, v Novem mestu, Celju in Mariboru, bilo je po 7 takih dni. Šest nevihtnih dni je bilo na Obali, po 5 v Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Na sliki 22 je prikazano število dni z nevihto v maju in povprečje 1961-1990 za mesti Ljubljana in Novo mesto. Na Kredarici so zabeležili 20 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju in Novem mestu je bilo 8 dni z meglo, v Celju je bilo 5 dni z meglo, po 4 dni so meglo zabeležili v Slovenj Gradcu in Črnomlju in na Bizeljskem. V Murski Soboti, Ratečah in Biljah sta bila po dva dneva z meglo, brez megle so bili v Lescah, zgornje Vipavski dolini, na Obali in Krasu ter Mariborskem. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo 6 dni z meglo, kar je dan več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja so bili štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo dvanajst dni z meglo. 15 Slika 23. Število dni z meglo v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Number of foggy days in May and the mean value of the period 1961-1990 10 £= TD O > 1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 20 Razvoj vremena v maju 2006 Weather development in May 2006 Janez Markošek 1. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sprva na vzhodu še dež Vremenska fronta, ki je prej več dni povzročala oblačno in deževno vreme, se je iznad Slovenije pomaknila proti vzhodu. Nad naše kraje je od zahoda pritekal nekoliko bolj suh zrak. Zjutraj je bilo v vzhodni Sloveniji še oblačno s padavinami. Čez dan se je povsod delno razjasnilo, v jugovzhodni Sloveniji šele popoldne. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 19 °C. 2.maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod dež, zjutraj po nekaterih nižinah megla Nad nami je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska, vremenska fronta je bila vzhodno od nas. V višinah je prevladoval jugozahodni veter (slike 1-3). Oblačnost se je spreminjala. Zjutraj in dopoldne je v jugovzhodni Sloveniji občasno rahlo deževalo, po nekaterih nižinah drugod po Sloveniji je bila megla. Popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20 °C. 3.-5. maj Delno jasno z zmerno oblačnostjo, burja Iznad severovzhodne Evrope je proti Alpam, Balkanu in Jadranu segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severnimi do vzhodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Prvi dan je bila zjutraj po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Drugi in tretji dan je bilo vetrovno, pihala je burja, v notranjosti Slovenije pa severovzhodni do jugovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 6.-8. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad severno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad Alpe in zahodni Balkan; zadnji dan je v svojem južnem delu oslabelo. V višinah je bilo vzhodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka. Zjutraj in del dopoldneva je bilo pretežno jasno, sredi dneva in popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile krajevne plohe in nevihte, najmanj jih je bilo zadnji dan obdobja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23 °C. 9. maj Oblačno s padavinami, deloma plohami in nevihtami, na severovzhodu delno jasno in suho Nad severno Italijo in severnim Jadranom je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo tam manjše jedro hladnega zraka (slike 4-6). V noči na 9. maj se je v zahodni in osrednji Sloveniji pooblačilo, zjutraj je tam že rahlo deževalo. Čez dan je bilo v severovzhodni Sloveniji delno jasno in v Prekmuiju do večera suho vreme. Drugod je bilo oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 °C v severozahodnih krajih do 21 °C v Pomurju. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno krajevne padavine, deloma plohe in nevihte Plitvo ciklonsko območje se je pomaknilo nad Balkan, v višinah je s severnimi vetrovi še pritekal razmeroma hladen in vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale so se krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22 °C. 11.-12. maj Pretežno jasno, občasno delno oblačno, prvi dan na zahodu posamezne plohe in nevihte Nad zahodno, srednjo in južno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. Veter v višinah se je iz severne obračal na zahodno smer. Pretežno jasno je bilo, čez dan in popoldne občasno delno do zmerno oblačno. Prvi dan popoldne so bile v zahodni Sloveniji posamezne plohe in nevihte. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 25 °C. 13. maj Zjutraj pretežno jasno, čez dan od zahoda naraščajoča oblačnost, jugozahodnik Nad Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in postopno bolj vlažen zrak. Zjutraj je bilo še pretežno jasno, čez dan je oblačnost od zahoda naraščala. Zvečer so bile v skrajni severovzhodni Sloveniji posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 26 °C. 14. maj Pretežno oblačno s pogostimi plohami in nevihtami Območje visokega zračnega pritiska je nad Alpami, Balkanom in Jadranom nekoliko oslabelo. V višinah se je prek Alp proti vzhodu pomikala dolina s hladnim zrakom (slike 7-9). Prevladovalo je pretežno oblačno vreme. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, del Prekmurja je zajelo neurje. Najvišje dnevne temperature so bile od kraja do kraj zelo različne, od 14 do 23 °C je bilo. 15. maj Delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj po nekaterih nižinah megla Nad srednjo Evropo, Alpami in osrednjim Sredozemljem se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in razmeroma suh zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 24 °C. 16.-17. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Plitvo območje nizkega zračnega pritiska se je prek severnega dela zahodne in srednje Evrope pomikalo proti vzhodu. Vremenska fronta je oplazila naše kraje. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Prvi dan zvečer so bile krajevne plohe in nevihte le v vzhodni Sloveniji. Drugi dan so se pojavljale tudi drugod in sicer že sredi dneva ter nato popoldne. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28 °C. 18. maj Delno jasno, popoldne in zvečer pretežno oblačno Nad severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad Alpami pa še šibko območje visokega zračnega pritiska. Veter v višinah se je popoldne obrnil na jugozahodno smer, pritekal je vse bolj vlažen zrak. Sprva je bilo delno jasno, čez dan je oblačnost naraščala. Popoldne in 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zvečer je bilo pretežno oblačno, na nebu so bili predvsem srednji in visoki oblaki. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28 °C. 19. maj Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad severno polovico Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Severno od Alp se je proti vzhodu ob zahodnih do jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala hladna fronta, ki je oplazila tudi naše kraje. Na Primorskem je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, drugod je bilo pretežno oblačno. Popoldne so bile krajevne plohe in nevihte, ki so jih na širšem območju Slovenske Bistrice spremljali močni nalivi. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 28 °C. 20.-21. maj Pretežno oblačno, občasno v severni in vzhodni Sloveniji rahel dež, jugozahodnik Nad severno in zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta je dosegla Alpe in se bližala Sloveniji. V višinah je pihal zahodni do jugozahodni veter, s katerim je pritekal precej vlažen zrak (slike 10-12). Prvi dan je bilo na Primorskem precej jasno, pihal je jugo. Proti večeru se je pooblačilo. Drugod je prevladovalo oblačno vreme, predvsem v severni in vzhodni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Drugi dan je povsod prevladovalo oblačno vreme, spet je občasno rahlo deževalo predvsem v severni in vzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 13 °C, ob morju in v jugovzhodni Sloveniji pa do 24 °C. 22. maj Delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj megla, čez dan jugozahodnik Nad severno, srednjo in zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je od zahoda dosegla Alpe. Pred njo je z jugozahodnim vetrom pritekal topel in še razmeroma suh zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Čez dan je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 29 °C. 23. maj Čez dan pooblačitve, popoldne krajevne plohe, vetrovno Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je prek Alp bližala Sloveniji. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal precej topel in postopno bolj vlažen zrak. Zjutraj je bilo še delno jasno, popoldne se je pričelo oblačiti in do večera se je povsod pooblačilo. Popoldne so bile krajevne plohe. V večjem delu Slovenije je pihal jugozahodni veter, popoldne pa je v severovzhodni Sloveniji zapihal severni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 pa do 30 °C, kolikor so izmerili v Posavju. 24. maj Oblačno in deževno, severovzhodnik, burja, hladno Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad severno Italijo in se prek severnega Jadrana pomikalo proti vzhodu. Hladna fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 13-15). V nižjih plasteh ozračja je že kmalu zapihal severovzhodni veter. Že v noči na 24. maj ter nato čez dan je bilo oblačno in deževno. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najmanj dežja je padlo na Obali, največ, med 40 in 70 mm, v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 13 °C, na Primorskem od 16 do 20 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25.-26. maj Delno jasno, občasno pretežno oblačno Iznad jugozahodne Evrope je proti Alpam, Jadranu in Balkanu segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z močnimi zahodnimi do severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Topleje je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 21 do 26 °C. 27. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad severno polovico Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je prek Alp ob močnih zahodnih vetrovih pomikala proti vzhodu in oplazila tudi Slovenijo. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26 °C. 28.-30. maj Jugozahodnik, pooblačitve, nevihte, dež, ohladitev, sneg, burja Nad severno Evropo je bilo še vedno območje nizkega zračnega pritiska. Drugi dan je sekundarno ciklonsko območje nastalo nad severno Italijo, se nato 30. maja pomaknilo nad Balkan in se še poglobilo (slike 16-18). Hladna fronta je bila prvi dan nad Alpami, nato se je zelo počasi pomikala prek Slovenije. V višinah je sprva pihal močan zahodnik, drugi dan se je zahodno od nas dolina izostrila in veter se je obrnil na jugozahodno smer. Ko se je območje nizkega zračnega pritiska pomaknilo nad Balkan, je v nižjih plasteh ozračja zapihal hladen severovzhodnik. Prvi dan je bilo sprva delno jasno, čez dan se je v severni Sloveniji pooblačilo, zvečer so bile tam že padavine in nevihte. Ponoči so se razširile nad vso Slovenijo. Drugi dan je bilo oblačno s padavinami in nevihtami. Tudi 30. maja je deževalo, zapihala je burja. Ohladilo se je, predvsem ponekod na Notranjskem je snežilo do nižin. Padlo je od okoli 30 mm padavin na Primorskem in v severozahodni Sloveniji, do okoli 120 mm ponekod na Notranjskem. Marsikateri vodotoki so poplavljali, utrgalo se je precej zemeljskih plazov. 31. maj Delno jasno, nato spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami Nad vzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bila nad Alpami dolina s hladnim zrakom. Zjutraj je bilo delno jasno, čez dan pa spremenljivo do pretežno oblačno. Sredi dneva, popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte. Zjutraj je bilo zelo hladno, v Ratečah se je ohladilo do -2 °C. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 18 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 5. 2006 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on May, 2nd 2006 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9. 5. 2006 ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on May, 9th 2006 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 2. 5. 2006 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on May, 2nd 2006 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 9. 5.2006 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on May, 9th 2006 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 5. 2006 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on May, 2nd 2006 at 12 GMT 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 5. Slika 8. Satelitska slika 14. 5. 2006 ob 14. uri 2006 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on May, 14th 2006 at 12 GMT Figure 8. Satellite image on May, 14th 2006 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 5. 2006 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on May, 14th 2006 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 5. Slika 11. Satelitska slika 20. 5. 2006 ob 14. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 5. 2006 ob 14. 2006 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on May, 20th 2006 at 12 GMT Figure 11. Satellite image on May, 20th 2006 at 12 GMT uri Figure 12. 500 mb topography on May, 20th 2006 at 12 GMT 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 5. Slika 14. Satelitska slika 24. 5. 2006 ob 14. uri 2006 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on May, 24th 2006 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 5. 2006 ob 14. Figure 14. Satellite image on May, 24th 2006 at 12 GMT uri Figure 15. 500 mb topography on May, 24th 2006 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 5. Slika 17. Satelitska slika 30. 5. 2006 ob 14. uri 2006 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on May, 20th 2006 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 5. 2006 ob 14. Figure 17. Satellite image on May, 30th 2006 at 12 GMT uri Figure 18. 500 mb topography on May, 30th 2006 at 12 GMT 27 Podnebne razmere v pomladi 2006 Climate in spring 2006 Tanja Cegnar "X" meteorološki pomladi prištevamo mesece marec, april in maj. Uvodoma na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, glavnina prispevka pa je namenjena A ^^trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Tako kot zimski meseci je bil tudi marec hladnejši od dolgoletnega povprečja, vendar je povprečna mesečna temperatura ostala v mejah običajne spremenljivosti. Obilno sneženje je 5. marca lomilo veje dreves in povzročalo težave v prometu. Snežna odeja je v Ljubljani skopnela šele 20. marca, v Zgornjesavski dolini pa se je obdržala do konca meseca. Marec se je začel z mrzlim, zimskim vremenom; sredi meseca je bila razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo z izjemo Primorske majhna, v zadnji tretjini meseca pa smo spet imeli za pomlad običajen izrazit dnevni potek temperature. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, največ v Julijcih in Zgornjem Posočju. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin primanjkovalo na severovzhodu države, pomembno pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Julijcih. Na severozahodu in v Celju je sonce sijalo več časa kot običajno, drugod je bilo sončnega vremena manj kot v dolgoletnem povprečju. Relativni primanjkljaj je bil največji na Dolenjskem, v Beli krajini, na Kočevskem, v osrednji Sloveniji in delu Koroške. Po vrsti mesecev, ki so bili hladnejši od dolgoletnega povprečja, je bila povprečna mesečna temperatura aprila 2006 spet povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem. Največji je bil odklon v Julijcih in spodnjem Posavju, dosegel je mejo običajne spremenljivosti aprilske temperature zraka. Najbližje običajni aprilski temperaturi so bili v Zgornjesavski dolini od Lesc do Rateč. Največ padavin je bilo v severozahodni Sloveniji, kjer so ponekod namerili skoraj 190 mm. Najmanj padavin je bilo na Obali, kjer je padlo le 50 mm, med 50 in 60 mm pa so namerili v Vipavski dolini in na Krasu. Dolgoletno povprečje aprilskih padavin so presegli v vzhodni polovici Slovenije, na Ljubljanskem in Notranjskem območju ter v Zgornje-savski dolini. Za dolgoletnim povprečjem padavin so najbolj zaostajali v Vipavski dolini in na Krasu s slabo polovico običajne količine padavin. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tako kot aprila je tudi maja povprečna mesečna temperatura presegla dolgoletno povprečje, vendar ostala v mejah običajne spremenljivosti povprečne majske temperature zraka, le na manjšem delu Prekmurja je bila povprečna temperatura nekoliko nižja kot običajno. Padavine so bile razporejene izrazito neenakomerno, največ jih je bilo v zadnji tretjini maja. Na Bloški planoti z okolico je padlo nad 250 mm, na Krasu le med 70 in 80 mm. Dolgoletnega povprečja niso dosegli na Krasu, v Vipavski dolini, Zgornjem Posočju, Julijcih, Zgornjesavski dolini in v večjem delu Karavank. Dolgoletno povprečje so dvakratno presegli v Prekmurju in na Bloški planoti. Zadnji majski dnevi so bili deževni in izrazito hladni, sneg je predzadnji majski dan pobelil tudi Bloško planoto, kar je za konec maja zelo nenavadno. Trajanje sončnega obsevanja je bilo v mejah običajne spremenljivosti, večinoma je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Opazno več sončnega vremena kot običajno je bilo v prvi tretjini maja, zadnja tretjina pa je bila nadpovprečno oblačna. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Odklon povprečne pomladne jutranje temperature nikjer ni dosegel ene °C, nekoliko pogostejši so bili pozitivni odkloni, odkloni v negativno smer niso presegli tretjine stopinje C. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil v veliki večini pozitiven. Na Bizeljskem in v Kočevju je bilo stopinjo C topleje kot običajno, v Novi vasi na Blokah pa je bilo odstopanje še nekoliko večje. Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje N ova vas Postojna Godnje Portorož Slap-Vipava Bilje Rateče Kredarica Lesce -1.0 0.0 1.0 Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C spomladi 2006 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in spring 2006 Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje N ova vas Postojna Godnje Portorož Slap-Vpava Bilje Rateče Kredarica Lesce -1.0 0.0 1.0 2.0 Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C spomladi 2006 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2006 0.0°C Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2006 od povprečja 1961-1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in spring 2006 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Skoraj povsod po državi je bila pomlad 2006 toplejša od dolgoletnega povprečja, vendar je bil odklon še v mejah običajne spremenljivosti povprečne pomladne temperature zraka. V pretežnem delu države odklon ni presegel 0,5 °C, bolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo na Obali, delu Notranjske, delu Bele krajine, delu Dolenjske in spodnje Štajerske ter v Julijcih. Največja pozitivna odklona sta bila na Kredarici in v Postojni, kjer je bila pomlad 0,7 °C toplejša kot običajno. Zanemarljivo majhen negativen odklon so zabeležili v Lescah. RATECE 1 B 4J—i ..... ...... -1 25 20 15 10 LJUBLJANA ,1 .i. ■I L lil , Li .1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 20 15 10 MURSKA SOBOTA 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 JUBnll 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C ^ 40 RATECE 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 40 35 30 c 25 T> ž 20 > 0 iS 15 10 5 0 40 35 30 č 25 TD ž 20 > 0 iS 15 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C 25 10 20 8 15 6 4 10 2 5 0 0 5 5 0 80 60 20 0 30 48532323484823234853232323484823 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C (slika 4). V Prekmurju je bilo topih dni toliko kot običajno, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo, vendar je bilo v preteklosti že več pomladi s številčnejšimi toplimi dnevi. V Prekmurju je bilo spomladi 2000 kar 19 toplih dni, spomladi 2003 pa 18, dve pomladi od sredine minulega stoletja sta bili brez toplih dni. V Ljubljani je bilo spomladi 2003 20 toplih dni, kar štiri pomladi so od sredine minulega stoletja minile brez toplih dni. V Novem mestu je bilo največ toplih dni spomladi 2003, našteli so jih 23, dve pomladi od sredine minulega stoletja pa sta minili brez toplih dni. Le v Ratečah je bila letošnja pomlad od sredine minulega stoletja ena izmed štirih, v katerih so zabeležili po pet toplih pomladnih dni, sicer pa se tam temperatura spomladi večinoma še ne povzpne na 25 ali več stopinj C. Veliko pogostejši so spomladi hladni dnevi (slika 5), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Njihovo število je bilo povsod po državi blizu dolgoletnega povprečja. Tokratna pomlad je bila po njihovem številu povsod povsem običajna. o 400 200 - 0 RATEČE 400 "E Ü 300 > -S 200 100 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 17. Padavine Figure 17. Precipitation Padavine ocenjujemo ne le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 18). Pomlad 2006 po številu padavinskih dni nikjer ni bistveno odstopala od običjanih razmer. 0 0 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 50 40 30 20 10 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 50 n 40 60 50 40 -30 20 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 30 20 10 0 50 40 30 - 20 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 Slika 18. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 18. Number of days with precipitation at least 1 mm 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 75 50 25 RATECE 40 30 ^ 20 - 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 0 LJUBLJANA Ln 40 30 ^ 20 > 10 NOVO MESTO Jl ll 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 19. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 19. Number of days with snow cover at 7 a.m 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 19 je prikazano število dni s snežno odejo v marcu, aprilu in maju. V Ratečah in Novem mestu so bile razmere povsem običajne, pomembno je bilo odstopanje od dolgoletnega povprečja v Ljubljani, zabeležili so 18 dni s snežno odejo, spomladi 2005 jih je bilo 14, spomladi 2004 pa 20. Tako 0 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo so vse tri zadnje pomladi v Ljubljani presegle običajno število dni s snežno odejo. Spomladi 1970 je bilo v Ljubljani kar 30 dni s snežno odejo, od sredine minulega stoletja pa jih je bilo pet brez snežne odeje. Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v zimi 2005/2006 in pomladi 2006 ter povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 20), saj je ta postaja reprezentativna za razmere v visokogorju. Pozimi in spomladi v visokogorju beležijo snežno odejo vse dni, najdebelejša je navadno aprila. Novembra 2005 je bila snežna odeja skromna, nato pa je bila njena debelina ves čas nad dolgoletnim povprečjem. Snežna odeja je spomladi 2006 dosegla 495 cm v začetku maja, kar je sicer znatno nad dolgoletnim povprečjem, a daleč pod rekordnimi 7 m v aprilu 2001. o 600 500 400 300 >w > 200 100 KR EDARIC A \ \ Slika 20. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2005/2006 in pomladi 2006 (modra črta) in v povprečju obdobja 1961-1990 (črna črte) Figure 20. Snow cover depth in winter 2005/2006 and spring 2006 (blue line) and the average in the reference period 1961-1990 (black line) 1.nov 1.dec 1.jan 1 .feb 1.mar 1.apr 1.maj Potek dnevnega zračnega pritiska smo prikazali za Ljubljano. Največji negativen odklon je bil zabeležen v prvi tretjini marca, največji pozitivni odklon pa v prvi tretjini maja. Aprila so bile spremembe zračnega pritiska manj izrazite kot marca in maja. Slika 21. Potek povprečnega dnevnega zračnega pritiska spomladi 2006 (svetla črta) in v povprečju obdobja 1961-1990 (temnejša črta) Figure 21. Mean daily air pressure spring 2006 (pink) and the average in the reference period 1961-1990 (dark line) 1.3.2006 1.4.2006 1.5.2006 V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju in padavinah ter snežni odeji v pomladi 2006. 0 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Meteorološki podatki spomladi 2006 Table 1. Meteorological data in spring 2006 Postaja Temperatura Sonce Padavine in pojavi NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX Lesce 515 7,9 -0,1 13,8 2,8 25,2 -12,5 478 334 98 20 33 Kredarica 2514 -3,2 0,7 -0,3 -5,7 10,3 -19,1 481 113 574 129 92 495 Rateče-Planica 864 5,7 0,3 12,4 -0,2 24,3 -17,4 486 97 371 98 43 96 Bilje 55 11,5 0,2 17,2 6,2 26,2 -5,8 536 99 283 87 0 0 Slap pri Vipavi 137 11,2 0,1 17,0 6,4 27,0 -6,0 289 83 0 0 Letališče Portorož 2 12,2 0,6 17,5 6,9 27,5 -5,0 574 94 266 114 0 0 Godnje 295 10,2 0,3 16,1 5,7 26,0 -6,0 549 289 87 2 10 Postojna 533 8,5 0,7 13,6 3,1 24,5 -12,6 491 1 01 495 127 8 25 Kočevje 468 8,2 0,0 15,0 2,6 27,4 -16,0 440 119 12 34 Ljubljana 299 10,5 0,5 15,7 5,5 27,4 -8,3 470 94 426 130 18 32 Bizeljsko 170 10,7 0,5 17,1 4,7 30,0 -10,8 346 135 8 15 Novo mesto 220 10,3 0,6 15,9 4,9 28,6 -10,5 471 92 391 147 11 22 Črnomelj 196 10,9 0,5 16,7 4,5 29,4 -16,0 412 140 9 35 Celje 240 9,8 0,5 16,2 3,8 28,3 -13,4 498 1 07 370 143 15 40 Maribor 275 10,4 0,5 15,7 5,5 27,6 -9,0 518 1 04 276 114 18 30 Slovenj Gradec 452 8,1 0,1 14,2 2,0 25,5 -14,7 458 90 356 137 20 49 Murska Sobota 188 10,1 0,4 15,8 4,4 26,7 -10,4 500 95 315 174 7 12 Lendava 190 10,7 0,1 16,2 5,4 27,0 -7,6 265 137 3 16 LEGENDA/LEGEND: NV - nadmorska višina (m) TS - povprečna temperatura zraka (°C) TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SUMMARY Mean air temperature in spring 2006 was almost everywhere in Slovenia above the 1961-1990 normals. Temperature anomaly was mostly below 0,5 °C and within the limits of expected variability. Most of the territory got less sunshine weather than on average in the reference period. Only in part of Štajerska region, part of Notranjska region and on the north-west of the country there was more sunny weather than on average in the reference period. On Kredarica in Julian Alps there was 481 hours of sunny weather, this is 13 % more sunny weather than on average in the reference period. In Koroška region there was only 10 % less sunny weather than on average in the reference period. There were large differences in precipitation amount between regions. Julian Alps were the region with the largest amount of precipitation, above 600 mm were registered. On the Coast region, on Karst, Vipava valley, Maribor and extreme east of Prekmurje region less precipitation was below 300 mm. But compared with the normals it turned out that Murska Sobota with 315 mm exceeded the normals for 75 %. Less precipitation than in the reference period was observed on Karst, Vipava valley and Soča watershed. Number of days with snow cover mostly exceeded the normals. On the high mountains there is snow cover permanent during spring, it is in spring that it reaches its maximum depth. At the beginning of may snow cover on Kredarica reached 495 cm, this is significant above the normals, but not even close to the 7 m record. OBS - število ur sončnega obsevanja RO - sončno obsevanje v % od povprečja RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) 39 Meteorološka postaja Opatje selo Meteorological station Opatje selo Mateja Nadbath A gencija RS za okolje ima eno izmed padavinskih meteoroloških postaj tudi v Opatjem selu. Opatje selo je naselje v jugozahodnem delu Slovenije, na zahodnem delu Komenskega Krasa, ob meji z Italijo. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Opatje Slika 2. Merilno mesto v Opatjem selu, slikano proti selo (vir: Atlas Slovenije) severu, april 2006 (foto: P. Stele) Figure 1. Geographical position of meteorological Figure 2. Meteorological station in Opatje selo, photo station Opatje selo (from: Atlas Slovenije) taken to the north, April 2006 (photo: P. Stele) Slika 3. Meteorološki opazovalec Marušič, april 2006 (foto: P. Stele) Figure 3. Meteorological observer Marušič, April 2006 (photo: P. Stele) Dušan Meteorološka postaja se nahaja v severozahodnem delu vasi Opatje selo, na nadmorski višini 165 m. Dežemer (ombrometer) je postavljen na odprtem travniku. V okolici je večji gospodarski objekt in posamezne stanovanjske hiše ter pas visokih dreves, vse pa je od merilnega mesta oddaljeno približno 20 m. Kot na vsaki padavinski meteorološki postaji tudi tu merimo višino padavin, višino novozapadlega snega in skupno višino snežne odeje ter opazujemo vremenske pojave. Od decembra 1979 do avgusta 1982 je bil v Opatjem selu postavljen maksimeter; z njim smo merili največjo hitrost vetra, ne pa tudi njegove smeri. Padavinska meteorološka postaja je v Opatjem selu od novembra 1955. Prvi prostovoljni meteorološki opazovalec je bil Just Marušič. Meteorološke meritve in opazovanja je vršil do junija 1989. Po njegovi smrti je delo opazovalca prevzel Dušan Marušič, njegova namestnica pa je Zvezdana Marušič. Po zaslugi družine Marušič potekajo meteorološke meritve in opazovanja v Opatjem selu od novembra 1955 do danes neprekinjeno. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Opatjem selu v obdobju 1961-2005 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station in Opatje selo in the period 1961-2005 največ leto/datum maximum year/date najmanj leto/mesec minimum year/month letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 1997 1965 920 2003 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 547 november 547 2000 0 februar 1998, marec 2003, oktober 1965, december 2005 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 206.4 12. 8. 2005 0 — višina snežne odeje (cm) snow cover depth (cm) 21 5. 2. 1963 0 — letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 15 1963 0 19 let od 45-ih 19 years out of 45 160 140 120 100 ! 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 meseci / month Slika 4. Dolgoletna (1961-1990) povprečna mesečna višina padavin v Opatjem selu Figure 4. Long-term (1961-1990) mean monthly precipitation in Opatje selo 600 500 + 400 I 300 200 100 0 1961-1970 1971-1980 1981-1990 1991-2000 pomlad spring jesen autumn zima winter po Slika 5. Desetletna povprečja višine padavin meteoroloških letnih časih* v Opatjem selu Figure 5. Mean decade seasonal precipitation in Opatje selo V dolgoletnem povprečju (1961-1990) pade v Opatjem selu letno 1400 mm padavin. Od vseh štirih letnih časov pade največ padavin jeseni, povprečno 434 mm, zima pa je z 298 mm padavin v povprečju najbolj sušna. V desetletju 1991-2000 je jeseni opaziti porast, pozimi in spomladi pa upad padavin. Pozimi v Opatjem selu lahko sneži, v povprečju sta na leto dva dneva in pol s snežno odejo. V Opatjem selu je močan veter kar pogost. V obdobju meritev vetra, december 1979-avgust 1982, je bila četrtina največjih hitrosti vetra 39 km/h in več. Največja hitrost vetra 100 km/h in več je bila zabeležena šestkrat, 13. januarja 1980 in 17. aprila 1981 je bila največja hitrost vetra celo 119 km/h. SUMMARY In Opatje selo, in southwestern part of Slovenia, there is a meteorological station. Precipitation, snow cover and new snow cover are measured and meteorological phenomena are observed. The meteorological station was established in November 1955, from that time on observations and measurements are without interruptions. Since June 1989 Dušan Marušič has been meteorological observer on this station. * Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 41 DAN PODNEBNIH SPREMEMB - 15. MAJ CLIMATE CHANGE DAY, 15 MAY Tanja Cegnar Podnebje postaja vse bolj cenjen naravni vir in naša naloga je, da ga v sedanji obliki, ki je človeštvu razmeroma prijazna, ohranimo tudi prihodnjim rodovom. Zato je s podnebnimi spremembami posredno ali neposredno povezano delo večine organizacijskih enot Agencije RS za okolje. Podnebje je že od nekdaj odločilno vplivalo na razširjenost ljudi in njihov življenjski slog; skozi vso zgodovino človeštva se je odražalo v načinu gradnje, poljedelstvu, izboru domačih živalih, gostoti poseljenosti, razpoložljivosti vodnih virov, prehrani in zdravju. V novejšem času vpliva tudi na proizvodnjo in porabo energije, promet in industrijo. V dvajsetem stoletju je tehnološki razvoj zagotovil obilico energije, omogočil lahek dostop do fosilnih goriv, prinesel drugačen način gradnje, povečal mobilnost in nabor gojenih rastlin ter omogočil boljše pridelke. Ob hitrem tehnološkem razvoju se je zdelo, da smo si naravo podredili, v zadnjih dveh desetletjih pa so znanstveniki zbrali trdne dokaze, da ljudje s svojim delovanjem spreminjamo kemično sestavo ozračja. Koncentracija toplogrednih plinov v ozračju predvsem zaradi uporabe fosilnih goriv strmo narašča. Toplogredni plini v ozračju so za življenje na Zemlji sicer potrebni, saj nam zagotavljajo primerne toplotne razmere, vendar njihovo hitro naraščanje spreminja lastnosti ozračja in podnebja. Podnebje in njegova vsakodnevna pojavna oblika vreme nam vedno znova dokazujeta, da sodobna družba z moderno tehnologijo še zdaleč ni tako neranljiva, kot si radi predstavljamo in kot bi si želeli. ,. fflaVm^^M/./! Pri I ft*.t ■ ' 1 J h tm^^^HHIB^HH Slika 1. Puščavska omočja se bodo ob pričakovanih podnebnih spremembah širila Figure 1. With expected climate change desertification will continue Meritve in izračuni povprečne temperature zemeljskega površja kažejo, da se ozračje segreva. Tudi meritve temperature v Sloveniji kažejo podobne spremembe, kot jih zasledimo v svetu in Evropi: povprečna temperatura narašča, porast je najbolj opazen v zadnjih tridesetih letih. Najbolj nazorno nam spreminjanje podnebja dokazuje krčenje ledenikov, najbolj boleče pa nas na to opozarjajo 42 Agencija Republike Slovenije za okolje vremenske ujme. Skrbijo nas spremembe zračnih tokov, vremenskih vzorcev, spremembe razporeditve in količine padavin, pogostost in jakost ekstremnih vremenskih dogodkov. Zelene zime so vse pogostejše, morska gladina narašča, že doslej sušna območja postajajo še bolj sušna, obilne padavine pa povzročajo poplave in zemeljske plazove. Rastline se na toplejše ozračje odzivajo s podaljšanjem vegetacijske sezone, zato so bolj ranljive na pomladanske pozebe. Škoda, ki nam jo povzročajo izredni vremenski in podnebni dogodki, strmo narašča, predvsem zaradi vse dražje infrastrukture in ker izrabljamo tudi ozemlja, ki jih naši predniki zaradi večje izpostavljenosti naravim silam niso intenzivno izkoriščali. Slika 2. Merilne postaje za spremljanje podnebnih razmer in njihovih sprememb morajo izpolnjevati posebej stroge zahteve po homogenosti in kakovosti meritev Figure 2. Measuring stations for climate variability and change detection must fulfil various requirements for measurements quality and homogenity Da je spreminjanje podnebja resen problem, soglašajo tako svetovna kot tudi slovenska politika, strokovna in laična javnost. Delovanje v povezavi s podnebnimi spremembami je razdeljeno na tri področja: • prvo je spremljanje stanja podnebja in njegovega vpliva na okolje v celoti. Na Agenciji RS za okolje deluje najcelovitejši državni monitoring okolja: spremljamo kakovost voda, zraka, vreme in podnebne razmere, pretoke in vodostaje ter podtalnico. Spremljamo in varujemo ogrožene živalske vrste, smo tudi nosilci upravljanja z vodami. Meritve, namenjene spremljanju sprememb v okolju, morajo biti še posebej natančne; zelo pomembno je tudi, da ljudje s svojimi posegi ne spreminjamo lastnosti okolice merilnega mesta, kjer se morajo meritve opravljati na tak način, da z merilnimi instrumenti in načinom izvajanja meritev zagotavljamo med seboj primerljive izmerke v daljšem časovnem obdobju; • drugo področje zajema spremljanje emisij toplogrednih plinov in prizadevanja za njihovo zmanjšanje. S podpisom Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) se je Slovenija pridružila prizadevanjem za zmanjšanje vpliva človekovih dejavnosti na okolje. S podpisom Kjotskega protokola se je Slovenija zavezala, da bo v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 zmanjšala svoje emisije za 8 % glede na izhodiščno leto 1986. Da bi uresničili zastavljeni cilj, skrbno vodimo evidence emisij in število ter vrste njihovih virov po navodilih in metodologiji, ki jih je za podpisnice konvencije leta 1996 izdal Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Navodila se dopolnjujejo in omogočajo večjo natančnost, preglednost in primerljivost emisijskih evidenc. Vsako leto v skladu s to metodologijo pripravimo poročilo o emisijah toplogrednih plinov. Skoraj tretjina slovenskih emisij toplogrednih plinov nastane pri proizvodnji elektrike in toplote. Naš drugi največji vir je promet, ki je v primerjavi z letom 1986 emisije skoraj podvojil; največ je k temu prispevalo povečanje osebnega prometa. K porastu so prispevale tudi emisije zaradi rabe goriv v gospodinjstvih in v komercialnem sektorju ter emisije iz odpadkov. Zaradi zmanjšanja števila glav živine so emisije v kmetijstvu nekoliko upadle. K zmanjšanju emisij je največ doprinesla industrija z zviševanjem produktivnosti, opuščanjem nerentabilne proizvodnje in zaradi izgube jugoslovanskega trga. Zmanjšale so se tako emisije 43 Agencija Republike Slovenije za okolje zaradi porabe goriv, kot tudi procesne emisije. Agencija za okolje je izvajalec vrste upravnih postopkov, vezanih na varovanje okolja; • tretje področje delovanja je priprava strokovnih podlag, na osnovi katerih se bomo prilagajali na spremembe v našem okolju. Podnebne spremembe ne predstavljajo le grožnje, ampak tudi priložnost za uvajanje novih tehnologij in spremembe v načinu življenja ter izrabi naravnih potencialov, h katerim prištevamo tudi podnebje. Ker podnebje in vreme posredno ali neposredno vplivata praktično na vse dejavnosti, naj naštejmo le najpomembnejše: promet, energetika, kmetijstvo in gozdarstvo, turizem, zdravstvo, gradbeništvo, šport in rekreacija. Slika 3. Gorski svet in obalna območja spadajo med najbolj ranljiva območja Figure 3. High mountains and coastal areas are among the most vulnerable regions Spremljanje sprememb podnebja in prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb sta vpeljani in splošno priznani dejavnosti. Vendar tudi izpolnjevanje obveznosti Kjotskega protokola ne bo zaustavilo sprememb, ki so se sprožile ob naraščanju koncentracije toplogrednih plinov, saj imajo le-ti dolgo življenjsko dobo. Le upočasnilo jih bo in potrebni bodo novi, strožji ukrepi za omejevanje emisij, da bomo spremembe omejili v okvire, znotraj katerih se bomo še lahko prilagajali. Mednarodna skupnost je spoznala, da bo poleg ukrepov za omejevanje emisij nujno potrebna tudi strategija, prav tako podrobnejši načrti za prilagajanje na spremembe. Agencija RS za okolje je s prvimi projekti začela pred nekaj leti, izdelana je bila ocena ranljivosti slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Ni naključje, da so prizadevanja najprej stekla na področju kmetijstva, saj je povezava med vremenom in kmetijstvom splošno priznana, agrometeorologija pa že dolgo priznana interdisciplinarna veda. V letu 2005 smo prizadevanja na področju izdelave interdisciplinarnih strokovnih podlag za prilagajanje okrepili, saj želimo ohraniti vodilno vlogo pri spremljanju in pripravi strokovnih podlag za ukrepanje v povezavi s podnebnimi spremembami; z letom 2006 je prilagajanje podnebnim spremembam samostojen projekt. Pri teh prizadevanjih tesno sodelujemo z Evropsko okoljsko agencijo in s Svetovno meteorološko organizacijo. Evropska unija priporoča, naj bi z ukrepi omejili porast temperature za največ 2 °C in se tako izognili najbolj nevarnim posledicam podnebnih sprememb. Dosedanje emisije toplogrednih plinov bodo zaznamovale dogajanje do sredine stoletja, nato pa bodo spremembe odvisne od tega, kako uspešni bomo pri zmanjševanju emisij v prihodnje. Morali se bomo prilagajati na podnebno spremenljivost in ekstremne vremenske dogodke. Pri vseh večjih projektih, ki so namenjeni uporabi več desetletij ali morda stoletje, je potrebno upoštevati poleg sedanjih tudi prihodnje podnebne razmere, saj bo zgodnje upoštevanje spreminjajočega se podnebja dolgoročno prineslo varnejšo uporabo in prihranek sredstev. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Tradicionalno izkoriščanje naravnih virov energije in tradicionalni način gradnje se vse bolj umikata sodobnemu prekomernemu obremenjevanju naravnega okolja Figure 4.Traditional way of building and using natural resources is disappearing and more aggressive use of natural resources is taking over Ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb na Agenciji RS za okolje ponujamo dve publikaciji. Brošura "It is not too late if farmers act now" je povzetek obsežnega poročila o delu na projektu "Ranljivost slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebno spremembo in ocena predvidenega vpliva", ki ga je Agencija RS za okolje v sodelovanju z Biotehniško fakulteto izdelala v letu 2003. Januarja 2004 je poročilo obravnavala tudi Vlada RS, leta 2004 smo izdali slovensko verzijo, letos pa še dopolnjeno angleško verzijo. Prva štiri poglavja obravnavajo časovne trende podnebnih in fitofenoloških spremenljivk, podnebne scenarije za Slovenijo ter oceno o ranljivosti agroekosistemov na podnebne spremembe s posebnim poudarkom na vodni bilanci kmetijskih tal v Sloveniji in vremenskih ekstremih. Zadnje poglavje razčlenjuje prilagajanje na podnebne spremembe ter nove strategije za prilagajanje v prihodnosti. Zgoščenka z naslovom "Otroci o vremenu" je namenjena osnovnošolcem. Na njej so na kratko predstavljeni Agencija RS za okolje, državna meteorološka služba in Svetovna meteorološka organizacija, največ prostora pa je namenjenega zbranim risbam osnovnošolcev na temo vreme in onesnaževanje okolja. It is ÜO late if farmers act now Slika 5. Naslovnica brošure s povzetkom obsežnega poročila o projektu "Ranljivost slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebno spremembo in ocena predvidenega vpliva" v angleščini in naslovnica zgoščenke z risbami osnovnošolcev Figure 5. Cover pages of publication "It is not too late if farmers act now" and "Otroci o vremenu" issued by Environmental Agency 45 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Povprečne mesečne temperature zraka so bile maja blizu dolgoletnega povprečja. Na Obali in na Goriškem med 16 in 17 °C, v osrednji in vzhodni Sloveniji med 15 in 16 °C, v hribovitih predelih Gorenjske in na Notranjskem pa blizu 11 °C. Odstopanja nad dolgoletnim povprečjem so se le na Obali približala 1 °C. Nenormalno hladna je bila zadnja tretjina meseca. Devetindvajsetega, 30. in 31. maja so se temperature zraka približale vrednostim, ki jih normalno zabeležimo v prvi polovici aprila. Tridesetega maja se je v Zgornje Savski dolini in v večjem delu Notranjske ohladilo celo pod 0 °C. Na Notranjskem, v okolici Logatca, Cerknice ter ponekod na Ljubljanskem barju, je slana prizadela krompir, zlasti v nasadih, kjer so se grmički že bujno razraščali. Vršni listi so bili precej poškodovani, vendar o večji škodi niso poročali, ker se krompir, na tej stopnji razvoja, še lahko dobro obraste. Precej bolj kritične so bile poškodbe na zgodnjem fižolu in na nekaterih občutljivejših poljščinah in vrtninah. Najvišje dnevne temperature zraka so se le v posameznih dneh približale 25 °C. Običajno so temperature zraka, vsaj v drugi polovici maja, nekoliko višje. Zmerne temperature zraka in dobra založenost tal z vodo so omogočali bujno rast trave in žit. V večjem delu Slovenije so trave latile v prvi dekadi maja, žita so pognala klasje v drugi dekadi maja. Trava je latila razmeroma hitro. Koruza je vzkalila v drugi dekadi maja, čez dober teden je že razvila tretji list. Razmeroma hladno vreme v prvi polovici maja je cvetenje zadržalo vse do tretje dekade maja (preglednica 4). Zaostanek v fenološkem razvoju, ki so mu botrovale neugodne vremenske razmere v pozni pomladi, se je do konca maja precej zmanjšal in se približal normalnim vrednostim. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2006 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman-Monteith's equation, May 2006 Postaja I. dekada II.dekada II.dekada mesec (M) povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S povpr max. S Portorož-letal. 3.6 4.7 35 4.1 4.9 40 3.7 5.4 39 3.8 5.4 115 Bilje 3.6 4.9 34 3.8 4.4 37 3.4 5.2 37 3.6 5.2 108 Slap pri Vipavi 3.5 4.5 35 3.7 4.4 36 3.5 5.0 39 3.6 5.0 110 Godnje 3.6 4.5 36 4.1 4.6 41 3.6 5.1 39 3.8 5.1 116 Rateče 2.7 3.4 27 3.5 4.6 35 3.1 4.2 34 3.1 4.6 96 Slovenj Gradec 2.8 3.6 29 3.3 4.1 32 3.1 4.9 33 3.1 4.9 94 Brnik 3.0 3.7 30 3.4 4.2 33 3.0 4.8 33 3.1 4.8 96 Ljubljana 3.4 4.1 34 3.7 4.5 36 3.3 4.9 36 3.4 4.9 107 Novo mesto 2.9 3.8 30 3.6 4.5 37 3.2 4.4 35 3.2 4.5 102 Črnomelj 3.1 4.0 31 3.7 4.6 36 3.7 5.2 40 3.5 5.2 106 Bizeljsko 3.1 4.0 31 3.9 4.9 38 3.3 4.4 35 3.4 4.9 105 Celje 3.1 3.8 32 3.6 4.5 36 3.1 4.4 33 3.3 4.5 101 Starše 3.6 4.2 36 4.0 4.9 39 3.2 4.3 34 3.6 4.9 109 Maribor-letal. 3.2 3.9 33 3.5 4.7 35 3.0 4.2 32 3.2 4.7 99 Jeruzalem 3.3 4.1 34 3.7 4.7 36 3.0 4.3 32 3.3 4.7 101 Murska Sobota 3.1 3.6 32 3.5 4.7 35 3.1 4.4 32 3.2 4.7 98 Veliki Dolenci 3.3 4.0 33 3.8 4.9 38 3.0 4.6 32 3.3 4.9 103 V primerjavi s fenološkim razvojem v nekaj preteklih letih, ko so v drugi polovici maja prevladovale že povsem poletne razmere s temperaturami blizu 30 °C (na primer 2005, 2003) pa je letošnji fenološki razvoj precej počasnejši. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Bilje 35 30 25 20 15 40 35 30 25 20 15 10 5 (N m ^t in vo I padavine v mm povpVT 30cm ■ETP M A povpVT 10 cm • povpVT 20 cm — Optimalna vlaga tal (VT) v vol% — 50% potrošene VT v vol% Murska Sobota 40 35 30 n© 25 20 15 40 35 30 25 2°S 15 10 5 I padavine v mm povpVT 30cm -ETP M A povpVT 10 cm - - povpVT 20 cm — Optimalna vlaga tal (VT) v vol% — 50% potrošene VT v vol% 0 0 Slika 1. Povprečna dnevna vlažnost tal (VT) v treh globinah tal, merjena s TRIME sondami ter dnevna evapotranspiracija (ETP_M) in padavine na meteoroloških postajah Murska Sobota in Bilje, maj 2006 Figure 1. Average daily soil moisture (VT) at three soil depths measured by TRIME probes, daily evapotranspiration (ETP_M) and precipitation at meteorological stations Murska Sobota and Bilje, May 2006 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, maj 2006 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, May 2006 Postaja Tz2 Tz5 I. dekada Tz2 Tz5 max max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 II. dekada Tz2 Tz5 max max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 III. dekada Tz2 Tz5 max max Tz2 min Tz5 min mesec (M) Tz2 Tz5 Portorož-let. 17.4 17.0 28.6 24.2 10.9 11.4 20.8 20.3 30.9 27.3 12.7 13.0 19.6 19.6 32.8 28.9 10.5 11.4 19.3 19.0 Bilje 17.3 17.5 26.2 24.6 11.1 11.1 20.6 20.7 29.2 28.0 12.8 13.3 19.3 19.6 29.2 28.6 11.5 11.8 19.1 19.3 Lesce 13.9 13.7 21.8 19.2 7.7 7.8 17.3 17.2 28.0 24.8 9.3 10.2 16.0 16.0 26.8 24.2 7.3 7.0 15.8 15.7 Slovenj Gradec 14.0 13.9 20.5 18.9 7.5 7.5 16.9 16.9 23.1 21.2 10.5 11.1 16.3 16.3 25.7 24.8 8.3 8.4 15.7 15.7 Ljubljana 15.7 15.5 25.5 23.4 9.3 9.3 19.5 19.1 29.3 26.7 11.4 11.3 18.2 18.2 31.7 29.1 8.4 9.3 17.8 17.6 Novo mesto 14.5 14.4 19.2 18.4 10.5 10.5 18.3 18.0 24.4 23.3 13.0 13.0 18.0 17.9 27.8 26.2 11.8 11.8 17.0 16.8 Celje 13.9 13.9 20.6 18.8 9.1 9.5 18.0 17.5 26.7 24.1 11.7 11.7 17.5 17.3 30.5 27.0 11.0 11.5 16.5 16.3 Maribor-let. 14.0 13.7 22.4 20.9 7.7 7.9 18.0 17.7 25.7 25.0 11.3 10.4 17.0 16.8 28.2 26.3 10.1 10.1 16.3 16.1 Murska Sobota 14.7 14.4 24.0 20.4 8.3 8.6 18.0 17.9 26.2 24.2 12.3 11.7 16.9 17.1 28.1 25.1 10.0 10.2 16.5 16.5 LEGENDA: Tz2 Tz5 30 ^25 o o ¥20 D Hl5 S l0 5 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -ni podatka PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 _25 o o ¥20 3 £ 15 S 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 1 45 1 81 195 521 6 95 131 140 366 6 45 81 85 211 6 1 346 725 318 Bilje 146 1 74 181 501 14 96 124 126 346 14 46 74 71 1 91 14 1 228 649 273 Slap pri Vipavi 1 45 1 68 175 488 17 95 118 120 333 17 45 68 66 1 79 17 1 21 1 626 258 Postojna 117 1 50 148 41 5 41 67 100 94 261 41 19 50 46 114 36 845 422 140 Rateče 91 1 29 128 348 31 41 79 73 1 93 28 3 29 31 63 19 587 254 68 Lesce 114 1 49 147 409 5 64 99 92 254 5 15 49 42 1 05 1 781 394 131 Slovenj Gradec 105 1 46 153 405 9 55 96 98 250 8 7 46 48 1 02 4 793 405 129 Brnik 111 1 56 155 423 13 61 106 100 268 12 12 56 52 1 20 10 820 427 155 Ljubljana 134 1 72 173 479 26 84 122 118 324 26 34 72 66 1 72 24 1 029 572 246 Sevno 118 1 56 151 425 18 68 106 96 270 17 20 56 52 1 27 18 892 477 177 Novo mesto 122 1 67 171 461 19 72 117 116 306 19 22 67 64 1 54 16 1 01 4 567 234 Črnomelj 130 1 74 182 486 23 80 124 127 331 22 30 74 75 1 79 21 1 084 620 277 Bizeljsko 131 1 73 173 477 22 81 123 118 322 22 32 73 64 1 69 20 1 049 599 263 Celje 122 1 67 168 456 19 72 117 113 301 19 22 67 60 1 48 15 970 535 212 Starše 130 1 71 170 470 18 80 121 115 315 18 30 71 61 1 61 14 1 01 5 580 246 Maribor 129 1 71 170 470 16 79 121 115 315 15 29 71 61 1 62 12 1 01 9 580 245 Maribor-letališče 124 1 65 167 455 1 74 115 112 300 0 24 65 58 1 47 -3 986 549 220 Jeruzalem 127 1 67 163 457 2 77 117 108 302 2 29 67 55 1 51 -1 1 006 570 239 Murska Sobota 127 1 67 169 463 13 77 117 114 308 13 28 67 60 1 54 9 991 554 228 Veliki Dolenci 126 161 159 446 5 76 111 104 291 5 27 61 50 138 0 974 540 217 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na primer cvetenje ivanjščice je letos nastopilo 4-5 dni kasneje od povprečja, v primerjavi z izrazito zgodnjimi leti pa več kot 14 dni kasneje. Padavin je bilo več, kot jih običajno pade v maju. Obilno je deževalo v vzhodnem delu države, zlasti na Dolenjskem in v severovzhodni Sloveniji, kjer se je mesečna količina padavin približala 180 mm in za več kot 50 % presegla dolgoletno povprečje. Precej manj, le dobrih 100 mm padavin, kolikor znaša tudi povprečje, pa so maja namerili na Obali. Padavine so bile enakomerno razporejene. V severovzhodni Sloveniji je bilo 18 dni s padavinami, na Dolenjskem 16, v osrednji Sloveniji in na Goriškem 14, na Obali pa 11. Ob ohladitvi ob koncu meseca je bilo v hribovitih predelih Notranjske med dežjem opaziti tudi snežinke. V prvi polovici meseca se tla niso več ohladila pod 10 °C, v drugi polovici pa je bila minimalna temperatura tal višja od 15 °C. V jasnih in toplih dneh, ob opoldanski pripeki, se je maksimalna temperatura tal v Primoiju in v osrednji Sloveniji že približala 30 °C v Prekmurju pa 25 °C. Ob koncu meseca je ohladitev povzročila, da so se tla za dan ali dva ponovno ohladila na 10 do 15 °C (slika 2, preglednica 2). Vremenske razmere niso povzročile pretiranega izhlapevanja iz tal in rastlin. V prvi tretjini maja je izhlapelo le dobre 3 mm vode na dan (izračunane vrednosti). Tudi v drugi in zadnji tretjini maja so dnevne količine izhlapele vode le izjemoma presegle 4 mm. Skupaj je maja izhlapelo le dobrih 100 mm vode (preglednica 1). Preglednica 4. Datumi nastopa fenoloških faz: začetek in splošno cvetenje ivanjščice (Leucanthemum ircutianum), črnega bezga (Sambucus nigra), robinije (Robinia pseudacacia), vznik in 3. list koruze (Zea mays) ter splošno klasenje in cvetenje pasje trave (Dactylis glomerata). Table 4. Dates of phenological phase apearances: flowering start and full flowering of ox daisy (Leucanthemum ircutianum), elder tree (Sambucus nigra), robinia (Robinia pseudacacia), emergence and 3rd leaf of maize (Zea mays) and heading and polination of coksfoot ((Dactylis glomerata). rastlina ivanjščica črni bezeg pasja trava koruza robinija fen. faza Hs (m) splošno cvetenje začetek cvetenja splošno cvetenje klasenje cvetenje vznik 3. l ist začetek cvetenja splošno cvetenje Bilje 55 4 5. 1. 5. 6. 5. 19. 4. 25. 4. 6. 5. 11. 5. 8 5. 11. 5. Slap 137 5. 5. 18 5. 22. 5. 4. 5. 11. 5. 14. 5. 25. 5. 13 5. 16. 5. Bizeljsko 170 13. 5. 18. 5. 20. 5. 10. 5. 17. 5. 11. 5. 15 5. 14 5. 16. 5. Metlika 210 8. 5. 11. 5. 20. 5. 7. 5. 18. 5. 2. 5. 8. 5. 15 5. 20. 5. Bukovci 216 19. 5. 22. 5. 30. 5. 2. 5. 19. 5. 14. 5. 21 5. 19 5. 23. 5. Novo mesto 220 12. 5. 16. 5. 19. 5. 3. 5. 5. 5. 20. 5. 27. 5. 15 5. 18. 5. Podlehnik 230 14. 5. 18. 5. 27. 5. 10. 5. 17. 5. 16. 5. 22. 5. 16 5. 22. 5. Starše 240 19. 5. 18. 5. 23. 5. 4. 5. 17. 5. 14. 5. 18 5. 18 5. 20. 5. Zibika 245 10. 5. 20. 5. 27. 5. 7. 5. 17. 5. 10. 5. 19 5. 19 5. 23. 5. Maribor 275 9. 5. 12 5. 19. 5. 2. 5. 19. 5. 10. 5. 15 5. 14 5. 22. 5. Vrhnika 293 13. 5. 23. 5. 30. 5. 9. 5. 19. 5. 19. 5. 28. 5. 19 5. 25,95. Ljubljana 299 15. 5. 16. 5. 20. 5. 2. 5. 9. 5. 20. 5. 29. 5. 16 5. 21. 5. Vel. Dolenci 308 16. 5. 19. 5. 21. 5. 28. 4. 6. 5. 18. 5. 23. 5. 18 5. 21. 5. Kadrenci 316 5. 5. 18 5. 23. 5. 21.04 11. 5. 13. 5. 20. 5. 14 5. 23. 5. Grm 330 9. 5. 25. 5. 27. 5. 9. 5. 20. 5. 12. 5. 22. 5. 16 5. 17. 5. Sl. Konjice 332 8. 5. 16 5. 23. 5. 30. 4. 15. 5. 11. 5. 18 5. 22 5. 26. 5. Celje 380 11. 5. 19. 5. 23. 5. 3. 5. 11. 5. 15. 5. 26. 5. 16 5. 20. 5. Ilir. Bistrica 414 12. 5. 19. 5. 28. 5. 9. 5. 23. 5. 12. 5. 30. 5. 14 5. 20. 5. Grad / Cerklje 438 22. 5. 26. 5. 2. 6. 15. 5. 26. 5. 7. 5. 14 5. 2 6. 8. 6. V primerjavi s padavinami, ki so bile večje od 100 mm, je bila bilanca vode pozitivna. V spodnji Vipavski dolini in na Goriškem se je do globine 40 cm pretežni del maja količina vode v tleh gibala v 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo mejah med optimalno količino in petdesetimi odstotki potrošene vode. Kratkotrajno pomanjkanje dostopne talne vode v globini tal od 10 do 20 cm je nastopilo v času od 17. do 23. maja in v globini 30 cm pa jo je primanjkovalo med 22. in 23. majem nato so padavine 24. in 25 maja ter 30. maja ponovno napolnile talni vodni zbiralnik do optimalnih količin. Zaradi pogostih in občasno močnih padavin v drugi polovici maja je trava zlasti na dobro gnojenih travnikih močno polegla. Vremenski pogoji so bili ugodni tudi za bujno rast vinske trte. Bujna listna masa in še neoleseneli poganjki so bili zelo ranljivi. Burja (sunki do 55 km/h izmerjeni na AMP Ajdovščina) je 29. in 30. maja na Vipavskem povzročila precejšno škodo v vinogradih in v breskovih nasadih. Tla so bila dobro preskrbljena z vodo tudi v drugih predelih Slovenije. V Prekmurju je kratkotrajno pomanjkanje talne vode nastopilo le v površinskem sloju tal med 11. in 13. majem. V drugi polovici meseca so pogoste in enakomerne padavine izdatno zapolnile talni vodni rezervoar, pomanjkanja vode za rastline ni bilo zaslediti niti na plitvejših in peščenih tleh. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY In most regions of Slovenia air temperatures in May were close to the normal. Precipitation exceeded the LTA. Abundant precipitation, about 180 mm, was recorded in the east and south-east of Slovenia and the least amount, about 100 mm was recorded on the Littoral. The soil water content in Prekmurje and Goriška region showed only temporal lack of water in the surface layer. Growing conditions enabled lush growth, which manifested the most by the cultivated grasslands and wheat. Frequent heavy rain beaten down the grass and impeded seriously the hay mowing. The delay in phenological development due to unfavourable temperature conditions in late spring was reduced up to the end of May, but not completely compensated if compared to the average phenological development. 51 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v maju Discharges of Slovenian rivers in May Mojca Sušnik Maja 2006 so bili povprečni pretoki rek v večjem delu države večji od dolgoletnega majskega povprečja. Izjeme so bile Soča, Reka in Sora (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Po visoki vodi konec aprila, so pretoki rek do zadnje tretjine meseca, v glavnem počasi upadali. Mura in Drava sta že 18. maja začeli naraščati in sta do konca meseca ves čas imeli pretok precej nad povprečnim majskim pretokom. Pretoki drugih rek so v zadnji tretjini meseca dvakrat močneje narasli in zadnje dni maja dosegli največje pretoke. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1971-2000 Največji pretoki na slovenskih rekah so bili med 29. in 31. majem. Izjemi sta bili le Mura in Drava, ki sta dosegli največje pretoke prej, Mura že 1. maja in Drava 20. maja (preglednica 1). Z izjemo Soče so vse reke dosegle največje pretoke večje od običajnih največjih majskih pretokov. Sava v Hrastniku je dosegla celo precej večji pretok, kot je bil do sedaj najvišji izmerjeni majski pretok, vendar pa je primerjalni niz kratek, le 8 let. Podoben največjemu do sedaj izmerjenem majskem pretoku pa je bil pretok Krke. Srednji mesečni pretoki rek v večjem delu države so bili večji od dolgoletnega majskega povprečja. Izjeme so bile Soča in Sora. Povprečno so bili pretoki izbranih rek (preglednica 1) 24 % večji od dolgoletnega povprečja. Najmanjši pretoki večine rek so bili doseženi med 13. in 24. majem, na Savi v Radovljici pa šele 28. maja. Večina rek je imela male pretoke večje od dolgoletnih povprečij malih majskih pretokov. Izjeme so bile Sava v spodnjem toku, Sora ter kraške reke Krka, Ljubljanica in Reka. SUMMARY The discharges of most Slovenian rivers in April were higher than multi annual mean May discharges. There were some exceptions from this pattern such as Soca and Sora. The maximum discharge of most of the rivers was from 29th to 31st May. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CATEZ 1,18 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki maja 2006 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v obdobju 19712000 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the May 2006 mean discharges of Slovenian rivers compared to May mean discharges of the 1971-2000 period 3 500-- 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I BORL+FORMIN —GORNJA RADGONA I 400 350 300 250 200 150 100 50 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 RAKOVEC —VELIKO ŠIRJE 1400 1200 1000 800 600 400 200 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA ŠENTJAKOB 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I "i i r i 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -- 30 ( -20 i E 10 I 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -MOSTE -RADENCI - - CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek maj 2006 Figure 2. The May 2006 daily mean discharges of Slovenian rivers 600 1600 350 300 200 ^ 150 HRASTNIK 250 60 40 .S E 150 50 0 0 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8.0 7.0 £ §60 i 50 ^ 4.0 3.0 2.0 1.0 0.0 . - / / ^ ^ •<* / ^ ^ / / / ^ d? / ^ / # / / / / / ¿T j? □ Qvk maj 2006 □ maj 1971 - 2000 5.0 £ 40 iS i30 2.0 1.0 0.0 y y//// ✓ v/ □ Qsr maj 2006 □ maj 1971 - 2000 3.0 § EC < 1.0 0.0 4? MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2006: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2006: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 48 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedances. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 za maj 2006, izračunane iz urnih meritev Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in May 2006, calculated from hourly values mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 95 2 21 0 0 0 5 0 0 Maribor 90 5 33 0 0 0 9 0 0 Celje 96 5 76 0 0 0 11 0 0 DMKZ Trbovlje* 76 8 103 0 0 0 20* 0* 0 Hrastnik 96 4 44 0 0 0 9 0 0 Zagorje 95 4 40 0 0 0 8 0 0 Murska S.Rakičan 84 7 20 0 0 0 9 0 0 Nova Gorica 94 6 43 0 0 0 12 0 0 SKUPAJ DMKZ 5 103 0 0 0 20 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 95 3 21 0 0 0 7 0 0 EIS CELJE EIS Celje 90 0 5 0 0 0 1 0 0 EIS KRŠKO Krško 89 20 480 2 22 0 120 0 2 Šoštanj 95 7 347 0 1 0 50 0 0 Topolšica 95 3 90 0 0 0 12 0 0 Veliki Vrh 96 13 701 2 12 0 43 0 0 EIS TEŠ Zavodnje 95 3 103 0 1 0 10 0 0 Velenje 95 5 35 0 0 0 8 0 0 Graška Gora 96 3 47 0 0 0 14 0 0 Pesje 96 2 35 0 0 0 5 0 0 Skale mob. 96 2 51 0 0 0 13 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 5 701 2 14 0 50 0 0 Kovk 89 14 84 0 3* 0 25 0 0* EIS TET Dobovec 95 6 169 0 0* 0 26 0 0* Kum 96 3 59 0 0* 0 11 0 0* Ravenska vas 90 16 111 0 0* 0 27 0 0* SKUPAJ EIS TET 10 169 0 3 0 27 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* Preglednica 2. Koncentracije NO2 v pg/m3 za maj 2006, izračunane iz urnih meritev Table 2. Concentrations of NO2 in pg/m3 in May 2006, calculated from hourly values MERILNA MREŽA Postaja mesec / month podr % pod Cp 1 ura / 1 hour maks >MV >MV £od 1.jan. 3 ure / 3 hours >AV DMKZ Ljubljana Bež. UB 96 19 70 0 0 0 Maribor UT 95 33 159 0 0 0 Celje UB 96 22 96 0 0 0 Trbovlje UB 96 22 80 0 0 0 Murska S. Rakičan R 82 19 73 0 0 0 Nova Gorica UB 90 17 59 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 95 3 26 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* UT EIS TEŠ Zavodnje Skale mob. R 95 1 R 96 6 39 0 0 61 0 0 0 0 EIS TET Kovk R 92 10 64 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor R 78 1 18 0 0 0 Opomba: Za merilno mesto EIS Celje ni podatkov zaradi okvare merilnika 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (pg/m3) za maj 2006 Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (pg/m3) in May 2006 CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV % pod Cp Ljubljana Bež. UB 96 0.5 0.9 0 54 1.6 DMKZ Maribor UT 95 0.4 0.8 0 90 0.7 Celje UB 96 0.3 0.6 0 Nova Gorica UB 96 0.6 0.9 0 Krvavec R 95 0.2 0.3 0 EIS CELJE EIS Celje UT 96 0.5 0.9 0 Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 za maj 2006, izračunane iz urnih meritev Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in May 2006, calculated from hourly values mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >OV >AV AOT40 maks maks >CV MREŽA od 1.apr. >CV £od 1. jan. Krvavec R 96 118 182 1 0 26960 178 17 35 Iskrba R 96 80 171 0 0 20345 166 16 32 Otlica* R 83 111 175* 0* 0* 26460 167* 15* 28 Ljubljana Bež. UB 96 72 170 0 0 13347 157 10 18 DKMZ Maribor UT 96 55 151 0 0 3717 138 2 2 Celje UB 94 66 159 0 0 11172 153 8 17 Trbovlje UB 93 59 164 0 0 11029* 147 10 13* Hrastnik* UB 86 69 159* 0* 0* 15351 * 149* 11* 18* Zagorje* UT 88 56 153* 0* 0* 7649* 137* 8* 11 Nova Gorica* UB 87 69 162* 0* 0* 13571* 151* 10* 15 Koper* UB 82 99 179* 0* 0* 19216 170* 14* 21 Murska S. Rakičan R 96 69 169 0 0 12022 155 6 10 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 95 108 1 78 0 0 22030 172 21 39 OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje R 96 98 167 0 0 15221 156 11 26 EIS TES Zavodnje R 95 96 168 0 0 15799 161 12 22 Velenje UB 95 78 179 0 0 18811 173 16 31 EIS TET Kovk* R 79 93 1 56* 0* 0* 12705 148* 9* 17* EIS TEB Sv.Mohor R 95 82 137 0 0 10100 133 9 9* 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 za maj 2006 Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in pg/m3 in May 2006 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA Postaja podr >MV kor. MREZA % pod Cp maks >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UT 93 26 50 1 32 1.03 19 46 DMKZ Maribor UT 95 32 58 2 56 1 20 41 Celje UB 93 27 48 0 39 1 Trbovlje UB 95 31 61 2 49 1.04 Zagorje UT 97 33 58 2 67 1 Murska S. Rakičan R 85 25 51 1 39 1.1 Nova Gorica UB 89 29 51 1 14 1.11 Koper Iskrba (R) UB R 93 100 35 15 71 34 2 0 18 1.3 12 34 MO MARIBOR MO Maribor UB 98 35 69 3 58 1.3 EIS CELJE EIS Celje UT 83 29 47 0 56 1.3 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld) R 87 19 38 0 4 1.3 EIS TES Pesje R 99 24 55 1 17 1.3 Skale mob. R 99 23 57 1 15 1.3 EIS TET Prapretno R 89 31 65 1 8* 1.3 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included.in PM10 concentrations (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Raki čan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje* Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 DMKZ = —■ EIS TEŠ = =1 =1 EIS TET = EIS TEB □ cp(^g/m3) □ MV-lura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v maju 2006 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedances of SO2 in May 2006 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo —#— Ljubljana Bež. —■— Maribor —■—Celje —■— Zagorje —♦— Trbovlje Hrastnik • Šoštanj ■ Murska S.Rakičan —■— Krško • Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (ig/m3) v maju 2006 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (ig/m3) in May 2006 (MV- 24-hour limit value) Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk Sv.Mohor MESTNO PODEŽELSKO 0 □ cp(^g/m3) ■ MV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v maju 2006 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedances of NO2 in May 2006 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. 1 1 1 1-1-1- ■-!-!-!-1 1 1 1 1 1 1 1 MESTNO Maribor □--" 1 1 1 1 1 1 1 1 Celje 1 1 1 1 1 1 -_i_i_i__ 1 1 Velenje -1-1-,-,-1 1 1 1 1 1 1 1 Trbovlje 1 1 1 1 1 Hrastnik* 1 1 1 1 1 __1_1__ 1 1 1 Zagorje* 1 1 1 1 1 Nova Gorica* 1 1 1 1 1 Koper* 1 1 1 1 1 Murska S. Rakičan 1 1 1 1 1 PODEŽELSKO Vnajnarje l' 1 1 1 1 Maribor Pohorje ■ 11111 1 1 1 1 1 Krvavec Iskrba Otlica* -!-!-!-!-!-' 1 1 1 1 1 Zavodnje 1 1 1 1 1 Kovk* 1 1 1 1 1 __i_1_i_— 1 Sv.Mohor 0 20 40 60 80 100 120 140 □ Cp(|g/m3) □CV-8ur(št.primerov) □OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v maju 2006 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedances of Ozone in May 2006 Lj ublj ana Bež. j | ' i i i i i Maribor —— | | | 1 i i i i MO Maribor ^- | | 1 i i i i Celje | | i !!!!!!! EIS Celje i i !!!!!! Trbovlj e m—— | | | 1 i i i i Zagorje — | | | 1 i i i i Murska S. Rakičan m , i i i i i i Nova Gorica M j j Koper i i i ^ i i i i i i Pesje g i i 1 i i i i i i i Škatle mob. M j ^^ Prapretno m ' ' ■ 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 □ cp(|g/m3) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v maju 2006 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedances of PM10 in May 2006 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo —■— Ljubljana Bež. —■— Maribor ■ Celje —■— Trbovlje —■— Koper • Nova Gorica A Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v maju 2006 Figure 6. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in May 2006 SUMMARY Air pollution in May 2006 was on the level of April. The very changeable weather continued. Concentrations of PM10 particles still exceeded the daily limit value at some urban sites, which are more or less influenced by traffic and industry, but there were no more than 3 exceedences. SO2 concentrations were very low in the cities. There were only two exceedences of the hourly limit value at the Krško site, which is influenced by the VIPAP paper mill factory, and at Veliki Vrh, which is occasionally influenced by Šoštanj Power Plant. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide and Benzene were below the allowed values. Ozone concentrations exceeded the 8-hour target value at all sites, and for the first time in this year 1hour information threshold value at Krvavec. 73 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah za spremljanje kakovosti voda kontinuirno merimo vodostaj, temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov potekajo neprekinjeno v pretočni posodi, ki se nahaja v objektu, kjer je nameščena merilna oprema avtomatskega merilnega sistema. Merilne postaje na katerih spremljamo kakovost podzemne vode so dodatno opremljene z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. V maju so obratovale merilne postaje Sava Medno, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnji Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Merilne postaje so povečini delovale brez večjih posebnosti. Zaradi okvare senzorja za spremljanje vodostaja manjka del meritev globine do podzemne vode iz merilne postaje v Hrastju (19.-31. maj). Po visokih vodostajih ob koncu aprila, so vodostaji Save in Savinje do zadnje tretjine meseca, v glavnem počasi upadali. Vodostaji rek so nato v zadnji tretjini meseca dvakrat močneje narasli (24.25. maja in 30. maja) in zadnje dni meseca dosegli najvišje vrednosti. Ob višanju vodostajev smo zaradi redčenja vode izmerili nižje vrednosti električne prevodnosti, razvidna pa je tudi povezava med vodostajem in vsebnostjo raztopljenega kisika v vodi. Zaradi hitrega naraščanja vodostaja po padavinah, reke s seboj odnesejo precej sedimenta, voda je bolj kalna in vsebuje manj raztopljenega kisika. V maju, so bile temperature Save in Savinje že nekoliko višje. Tako smo ob višanju vodostajev opazili tudi znaten padec temperature vode, kot posledico ohljajanja zaradi padavin (slika 1). Podobno dinamiko gibanja vodostajev smo v maju beležili tudi ob spremljanju stanja podzemnih voda na Ljubljanskem polju in v Spodnji Savinjski dolini. Dvigovanje gladine podzemne vode smo na merilni postaji v Levcu (Spodnja Savinjska dolina) zabeležili po 25. maju. Iz slike 3 je razviden neposreden vpliv nihanja vodostaja Savinje na gladino podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini v Levcu. Rezultati kontinuiranih meritev ostalih osnovnih fizikalnih parametrov so sledili hidrološki situaciji in v maju niso kazali bistvenih sprememb stanja kakovosti vode (slike 1-2). 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ^ Vodostaj pH Raztoplj eni kisik -Tvode □ Padavine Električna prevodnost Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v maju 2006 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in May 2006 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE 550 540 530 520 510 500 490 480 470 460 450 440 LJUBLJANSKO P. HRASTJE 55 50 - 1460 .. s S •š IS & 30 - S - 1480 -S ;>g 2 5- ¡4 20 - - 1490 « 10 o - 1500 5 □n \_ 1.5. 2.5. 3.5. 4.5. 5.5. 6.5. 7.5. 9.5. 10.5. 11.5. 12.5. 13.5. 14.5. . 15.5. 16.5. 17.5. 18.5. 19.5. 20.5. 21.5. 22.5. 23.5. . 24.5. 25.5. 26.5. 27.5. 28.5. 29.5. 5.30 pH ■ Raztopljeni kisik -Tvode □ Padavine ■ Električna prevodnost Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v maju 2006 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at stations for groundwater quality monitoring in May 2006 24.0 =r 22.0 20.0 6.0 4.0 2.0 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3. Vpliv nivoja reke Savinje na gladino podzemne vode na merilnem mestu v Spodnji Savinjski dolini Figure 3. Influence of water level of the Savinja river on groundwater level in Spodnja Savinjska dolina SUMMARY Due to abundant precipitation in last third of May, the water level of Sava and Savinja river increased significantly. As the consequence normal and high groundwater reserves prevailed in May. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation and do not show deviations from the expected values. (Figures 1-2). 77 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - maj 2006 Earthquakes in Slovenia - May 2006 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2006 zapisali 161 lokalnih potresov, od katerih smo za 154 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 24 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri (srednjeevropski poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v maju 2006 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji - maj 2006 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in May 2006 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Najmočnejši potres v maju 2006, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 30. maja ob 8. uri 11 minut UTC (oziroma 10. uri 11 minut po lokalnem, srednjeevropskem poletnem času) v bližini Mozirja. Magnituda tega dogodka je bila 1,6. Minuto pozneje mu je sledil še en, nekoliko šibkejši potres (magnituda 1,5). Prvi potres so čutili prebivalci Mozirja, Ljubnega ob Savinji, Šempetra v Savinjski dolini in okoliških krajev. Potresa sta bila zelo šibka in sta minila skoraj neopazno. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - maj 2006 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - May 2006 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2006 5 4 4 12 45,99 14,64 14 1,1 Škofljica 2006 5 5 23 39 46,08 15,20 8 1,5 Radeče 2006 5 8 16 59 45,64 13,35 37 1,5 Tržaški zaliv 2006 5 9 4 37 46,06 14,74 11 1,8 Janče 2006 5 9 22 26 45,99 15,70 10 1,3 Brezovica - Dednja vas 2006 5 12 3 46 46,31 13,63 9 1,1 Lepena 2006 5 13 16 45 45,66 15,79 7 1,6 Kupinec, Hrvaška 2006 5 17 3 36 46,04 15,05 6 1,6 Podkum 2006 5 17 4 2 46,04 15,05 5 1,0 Podkum 2006 5 19 12 23 46,31 13,26 12 1,0 Musi, Italija 2006 5 19 14 0 46,82 14,38 0 3,2 St. Veit a.d. Glan, Avstrija 2006 5 19 14 3 46,82 14,41 7 1,9 St. Veit a.d. Glan, Avstrija 2006 5 23 3 51 46,61 15,14 7 1,5 Muta 2006 5 23 6 22 46,30 13,57 8 1,3 Bovec 2006 5 23 14 53 45,65 15,30 10 1,7 Metlika 2006 5 25 2 7 45,92 15,20 7 1,0 Srednje Laknice 2006 5 27 10 25 45,61 15,27 6 1,2 Gradac v Beli Krajini 2006 5 27 11 42 46,23 15,53 11 1,2 Šmarje pri Jelšah 2006 5 30 8 11 46,28 14,96 6 III* 1,6 Kokanje - Mozirje 2006 5 30 8 12 46,28 14,99 0 čutili* 1,5 Nazarje 2006 5 31 0 10 46,36 13,48 17 1,2 Kanin 2006 5 31 2 2 46,29 14,96 10 1,2 Nazarje 2006 5 31 14 30 45,90 15,47 4 1,3 Veliki Podlog 2006 5 31 21 25 46,52 16,61 25 1,9 Dobri, Madžarska 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - maj 2006 World earthquakes - May 2006 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - maj 2006 Table 2. The world strongest earthquakes - May 2006 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 3.5. 15:26:40,3 20,18 S 174,1 W 7,2 7,8 7,9 55 otočje Tonga 16.5. 10:39:23,3 31,8 S 179,3 W 6,7 7,4 151 otočje Kermadec 16.5. 15:28:25,9 0.1 N 97,0 E 6,6 6,8 6,8 12 Nias, Indonezija 22.5. 11:12:00,3 60,8 N 165,7 E 6,0 6,7 6,6 16 vzhodna Sibirija, Rusija 26.5. 28.5. 22:53:58,7 03:12:08,8 7,9 S 5,7 S 110,5 E 151,1 E 5,9 6,6 6,3 6,5 10 34 Java, Indonezija Nova Britanija, Papua Nova Gvineja Na območju Bantul-Yogyakarta je življenje izgubilo vsaj 5749 ljudi., še vsaj 38 568 jih je bilo ranjenih. Uničenih je bilo več kot 127 000 in poškodovanih še vsaj 451000 zgradb. Brez strehe nad glavo je ostalo vsaj 600 000 ljudi. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2006. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120' -¡5 LU I- >cn Koper Ljubljana Maribor V letu 2006 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Maja smo v zraku zabeležili cvetni prah 42 vrst rastlin, med njimi so bile naslednje rastline: divji kostanj, zelena jelša, breza, gaber in gabrovec, tisovke in cipresovke, bukev, mali jesen, oreh, oljka, smreka, bor, trpotec, platana, trave, hrast, kislica, bezeg, kopriva in krišina ter trta. V Kopru smo našteli 15.295, v Ljubljani 12.134 in v Mariboru 10.707 zrn cvetnega prahu. 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 I ■ I 1111 riHll IITr 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v maju 2006 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2006 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku maja 2006 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Po oblačnem in deževnem vremenu je prvega maja posijalo sonce. Sledil je pol oblačen dan. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila na začetku meseca v Kopru in Mariboru nizka, srednje visoka v Ljubljani. Cvetela so drevesa, v gozdovih bukve, hrasti, javorji, mali jesen, gabri in gabrovci, smreke in brini, po mestih platane in tuje. Od 3. do 5. maja je bilo sončno in nekoliko topleje, na Obali je pihala burja, v Mariboru in Ljubljani pa vzhodnik. Burja je s kopnega prinesla velike količine cvetnega prahu malega jesena, gabrovca in cipresovk ter hrasta. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila visoka. Tudi naslednje tri dni je bilo dopoldne večinoma sončno, popoldne pa bolj oblačno, prvi dan so bile popoldne v Mariboru kratkotrajne padavine, ki so sprale cvetni prah iz zraka. 9. maj je bil oblačen s padavinami, v Mariboru je bilo tudi nekaj sončnega vremena. Naslednji dan je bilo v Ljubljani še precej oblakov in bolj malo sončnega vremena; v Mariboru in Portorožu je bilo večinoma sončno, kar je povečalo obremenjenost zraka s cvetnim prahom. V tem obdobju se je tudi iztekla sezona pojavljanja cvetnega prahu platane in gabrovca. V dneh od 11. do 13. maja je bilo 0 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sončno, zadnji dan je zapihal jugozahodni veter in prinesel toplejši zrak. Sledil je oblačen dan, v Mariboru so bile manjše padavine. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom se je znižala. Sledila sta dva sončna in topla dneva, 17. maja je bilo v Mariboru več oblakov in manjše kratkotrajne padavine, v Ljubljani in Kopru je bilo sončno, koncentracija cvetnega prahu je spet narasla. Mali jesen je v Primorju zaključeval sezono cvetenja. Povečevala se je obremenjenost zraka s cvetnim prahom trav, trte in v Primorju oljke, v zraku je bil tudi cvetni prah trpotca in hrasta. Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru maja 2006 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, May 2006 divji kostanj jelša breza gaber/ gabrovec cipres./ tisovke bukev jesen oreh oljka smreka Koper 0,1 0,4 0,2 8,1 3,9 1,7 32,1 0,2 2,4 2,0 Ljubljana 0,9 0,4 1,1 6,9 2,0 3,2 15,5 1,0 0,1 10,1 Maribor 0,3 0,2 0,7 4,7 0,5 2,1 6,2 0,8 0,1 9,8 bor trpotec platana trave hrast kislica bezeg kopriv. trta Koper 13,2 0,3 0,3 10,0 14,2 0,4 1,0 2,2 3,4 Ljubljana 24,7 0,6 2,7 9,1 13,0 1,1 1,4 1,0 0,3 Maribor 51,3 0,6 0,4 9,6 7,0 1,0 0,9 0,5 0,3 18. maja je bilo toplo, na Obali in v Ljubljani je bilo več oblakov kot sonca, največ sončnega vremena je bilo v Mariboru. 19. maja je bilo še največ sončnega vremena na Obali, drugod je prevladovalo oblačno vreme, v Mariboru so bile popoldne tudi močnejše padavine, ki so močno zmanjšale količino cvetnega prahu v zraku. 20. maja je bilo na Obali ob jugu še nekaj sončnega vremena, drugod je bilo oblačno in hladneje, oblačno vreme je prevladovalo tudi naslednji dan, na Štajerskem je občasno rahlo deževalo. 22. maja je z jugozahodnim vetrom pritekal toplejši zrak, bilo je sončno. Naslednji dan je topel jugozahodni veter prinašal vse več oblakov, popoldne in zvečer tudi krajevne plohe, popoldne je na Štajerskem zapihal severovzhodnik. 24. maja je bilo oblačno, hladno in deževno, pihal je severovzhodnik, v Kopru burja. Sledila sta dva večinoma sončna dneva, le občasno so oblaki prekinjali sončno vreme, postopoma je bilo spet topleje. 27. maja je bilo precej oblakov in malo sončnega vremena. 28. maja se je postopoma pooblačilo, postopoma so nas zajele padavine. 30. maja je bilo oblačno s padavinami, predzadnji majski dan je padavine spremljala občutna ohladitev, v Kopru je zapihala burja. Zadnji majski dan se je začel s hladnim jutrom, čez dan je bilo večinoma sončno. Prav tako kot se je začel, se je z nizko koncentracijo cvetnega prahu maj tudi zaključil. Sezona pojavljanja cvetnega prahu večine vetrocvetnih dreves, ki sproščajo v zrak velike količine cvetnega prahu se je iztekla. Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu malega jesena maja 2006 Figure 2. Average daily concentration of Flowering Ash (Fraxinus omus) pollen, May 2006 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Letos je izjemno močno cvetel mali jesen. Ta sredozemska vrsta rase v Sloveniji samoniklo, največ je najdemo na območju z močnim sredozemskim podnebnim vplivom. Na ugodnih toplih rastiščih, največkrat na južnih pobočjih, jo najdemo po celi Sloveniji. Najbolj obremenjen zrak s cvetnim prahom malega jesena je bil v Kopru, kjer smo maja našteli preko 7.000 zrn. Kljub temu, da je rastlina žužkocvetna, je koncentracija cvetnega prahu ob ugodnih vremenskih razmerah visoka, podobno kot pri sorodni oljki. V tabeli je prikazano pojavljanje cvetnega prahu malega jesena v zraku v Ljubljani od 1996 leta, v Kopru od leta 1999 in v Mariboru od leta 2002. Preglednica 2. Cvetni prah malega jesena v Ljubljani, Kopru in Mariboru Table 2. Flowering Ash pollen in the air in Ljubljana, Koper and Maribor 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Koper 299 867 830 1242 2070 1163 211 7023 Ljubljana 164 110 183 265 251 378 413 875 475 217 2100 Maribor 200 547 188 27 664 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav maja 2006 Figure 3. Average daily concentration of Grasses (Poaceae) pollen, May 2006 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu malega jesena maja 2006 Figure 2. Average daily concentration of Flowering Ash (Fraxinus omus) pollen, May 2006 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CO E ž Ct N O _J > LU I— 250 200 150 100 50 0 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra/gabrovca maja 2006 Figure 5. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus, Ostrya) pollen, May 2006 175 150 CO 125 E Ž Ct N O 5 75 LU 100 50 25 Koper ■ Ljubljana □ Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE ■ ■ ^-jjJ^jJjJlJi _ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk maja 2006 Figure 6. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, May 2006 or N O 800 700 600 500 400 W 300 I— >w 200 100 Koper ■ Ljubljana ■ Maribor BOR 1 . 1 0 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu malega jesena maja 2006 Figure 2. Average daily concentration of Flowering Ash (Fraxinus omus) pollen, May 2006 0 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo oh N O > LU I- >w 250 200 150 100 50 Koper ■ Ljubljana ■ Maribor SMREKA I Mil 1 1 1, I 1 ll_jJ___ill. i. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke maja 2006 Figure 8. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, May 2006 Letos je obilno cvetel bor. Cvetni prah se je nabiral na rastlinah in na vseh ravnih površinah, kot so okenske police, balkoni, avtomobili. Po dežju se je nabiral ob robovih mlak in jih obarval rumeno. oh N O > LU I- >w 50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve maja 2006 Figure 9. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, May 2006 CO E ž OH N O _J > LU I— 100 80 60 40 20 0 13 5 7 I. , 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platane maja 2006 Figure 10. Average daily concentration of Plain tree (Platanus) pollen, May 2006 0 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 140 120 CO 100 E rr 80 N o 60 > LU 40 20 0 Koper ■ Ljubljana ■ | Maribo r TRTA ■ I ............—- 1 ll , - J_- J - L. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trte maja 2006 Figure 11. Average daily concentration of Vine (Vitis) pollen, May 2006 CO E z a: N O > LU I- >w 100 80 60 40 20 Koper ■ Ljubljana ■ Maribor OLJKA I , , 1, , 1 1 ■ . 1 1 1 1 ll 1 Jl ,.J.i 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke maja 2006 Figure 12. Average daily concentration of Olive (Olea) pollen, May 2006 Veter odnese daleč od izvora v obalnem pasu tudi cvetni prah oljke, tako smo nekaj zrn cvetnega prahu oljke zabeležili tudi v Ljubljani in v Mariboru. CO E Z m N o > LU I- >w 30 25 20 15 10 0 Koper Ljubljana Maribor JELŠA I I 1 1 1 1 1 1 l 1 1 1 1 ■■ ■ 1 ■ ■■■■> ■ ll 1 ll j. 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu malega jesena maja 2006 Figure 2. Average daily concentration of Flowering Ash (Fraxinus omus) pollen, May 2006 0 7 5 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V maju je cvetela zelena jelša. Raste visoko v hribih in tvori višinsko gozdno mejo. V dolino in na Obalo cvetni prah prinese veter. Koncentracija cvetnega prahu je ponavadi nizka in v nižinskem svetu ne vpliva na zdravje ljudi. 16 12 co E Ž a: N o > LU 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca maja 2006 Figure 14. Average daily concentration of Platain (Plantago) pollen, May 2006 .. - - ri t ■' . W ■ ■ ■■ " vM f t, ' [, / ■ 'j J ., i M flf If ; H 1 1 0 Bip ii* ■ _ ■ fr '■Sjjjjf' r 'f f, j" 7" CO E Ž a: N > LU h- >W 20 16 12 0 5 7 9 Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu kislice maja 2006 Figure 15. Average daily concentration of Sorrell (Rumex) pollen, May 2006 40 CO E Ž Q1 N O _J > LU I— 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 16. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze maja 2006 Figure 16. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, May 2006 8 4 8 4 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CO E z a: N O > LU I- >w 100 80 60 40 20 0 Koper ■ Ljubljana ■ Maribor BEZEG , I .. . ujm Li.., 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 17. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga maja 2006 Figure 17. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, May 2006 19 21 23 25 27 29 31 CO E z a: N O > LU 20 16 12 0 Slika 18. Figure 18 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oreha maja 2006 i. Average daily concentration of Nut tree (Juglans) pollen, May 2006 a: 20 N o 5 15 UJ I— >C/3 10 Slika 19. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk maja 2006 Figure 19. Average daily concentration of Wall pellitory (Parietaria) pollen, May 2006 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 4 35 30 25 summary The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in May: Horse Chestnut, Alder, Birch, Hornbeam/Hop hornbeam, Cypress/Yew family, Beech, Ash, Nut tree, Olive, Spruce, Pine, Plantain, Plain tree, Grasses, Oak, Sorrell, Elder, Nettle family and Vine. 89 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo že tretjič po vrsti zbrali vsebino letnikov 2001-2005 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje.