Pavel Kunaver: 
ARHITEKTI DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER 
Ko smo lani končavali z Brnthay Exploration Group naše delo na krasu 
in se oddahnili na. Krku, se jt! posebno slovenska zemlja tako priljubila vod­
jem illl član-mn skupine, da so sklenili še enkrat priti k nam. Za kaj ,prihajajo 
Angleži tako radi k nam? Bden od njih mi je pisal iz neke dežele, kjer se je 
na počitnicah zbralo mnogo Angležev, zakaj bi še enkrat prišli radi v Jugo­
slavijo. Odgovor je bilo običajno tale: .. , that the people of Jugoslavia are so 
friendly ... that Jugoslavia is a happy eountry. ( ... ker so Jugoslovani tako 
prijazni . .. ker je Jugoslavija srečna dežela). In ko so me vprašali za svet , 
kateremu kraju naj bi v prihodnjem letu posvetili svojo pozornost, sem jim 
svetoval, naj pridejo v Dolino Triglavskih jezer. Tako smo dne '5. avgusta 1955 
- 16 ang · l~'Klh .študentov in mladih profesorjev ter i;-tirjo Slovenci - sopihali 
težko obremenjeni proti Dvojnemu jezeru, opremljeni s »high quality mountain 
tents« in z okoli 450 kg »speeial mountain food«. štirje konji so nam nesli 
večino prtljage, med dl'ugim tudi zložljiv čoln. Imeli smo srečo, da smo posta­
vili naš tabor v vrtači za kočo, še preden je začelo deževati. Morda bom o tem 
11-<lnevnem gorskem taborjenju, k i se je pričelo ob Dvoinem jezeru in imelo 
svoje postojanke 'Še na štirlh drug- ih krajih, med njimi celo za eno noč na 
vrhu Tri - glava .samega, posebej kaj napisal. Lepo v11eme gor ali dol, člani 
naše grupe so se z vso vnemo posvetili študiju t-e prekrasne doline in njene 
oko11ce, in ,cticer '1-z morfoloških in agrikulturnih ozi1·ov. Odnesli .so gotovo nad 
tisoč barvnih m čnnobelih fotog,rafij, mnogo i-isb in čntežev, ,predvi;em pa 
najlepše vtise. Pri vsem delu mi je ostalo še časa ;ia razmišljanje in sanjar­
jenje ter za poglapljanje v čudovito zgradbo in nastanek Doline Triglavskih 
jezer. 
Tako so mi misli .mnogokrat ušle nazaj v davne, da , vne dobe. Težko 
se je zamisliti v čas, ko vsega tega nagrmadenega skal ovja še n i bilo. Da je 
bil;i vsa ta snov še ločena ... da je kisik, ogljik in kalcij, ki danes tvori te 
gore, še pred dvema milijardama let žarel v nastajajoči Zemlji kot prevroč 
plin med drugimi plini . . . da so tod valovile prve še vroče zgoščene mase 
zemeljske skorje, se lomil e, strjalc, kopičile in tvorile prve gore ter se iznova 
.pogrezale v ognjeno morje . . . da je trajalo stotine milijonov let , da so se prvl 
plini kisika in vodika spojili z vodo ... da so minili novi milijoni let, da je 
v s. 1:rahotnih, nam nepojmljivih nalivih voda začela polniti zemeljske kotanje 
In se začela zbirati v prve oceane, v katere je tekoča voda z gora začela nositi 
prve naplavine, razrušene prve gore. . . da je HiOO m globlje, kjer danes ob 
Dvojnem jezeru strmimo v lepoto visokih gora, valovil ocean stotine milijo­
nov let. , . To obsežno morje, ki ga po rekonstrukciji raznih kamenin in oblile 
geolog! imenujejo 'l'hcti.s, je valovilo v širokem pasu kot Osrednje Sredol.em­
sko morje; ni bilo niti sledu ,Pirenejev, Atlasa, Apeninov, Alp, Karpatov, 
Dinarskega gorstva in gorovja v Mali Aziji, Siriji . .. 
Toda ·prav v morju Thetis so se pojavili prvi graditelji naših Alp, tudi 
naše Doline Triglavskih jezer. V morjih je bilo živ1jenje že zelo razvito in 
nešteti milijoni f\koljk najrazličnejših vrst so živeli v teh ,globokih oceanih. 
Ze v eamem območju sedanjih AlJp je na različnih krajih živelo mnogo vrst, 
tako da najdemo ;ilrav iv Vzhodnih Alpah, posebno v Julijskih Alpah neka­
tere v glavnem samo tam nahajajoče se vrste školjk, Geo1ogl jih z označbo 
A l p s k i f a c i e s vselej posebej ločijo od drugih sorodnih, a drugod v tem 
oceanu živečih vrst. Predaleč bi šU, če bj se nadtobno pečali s temi pred več 
sto milijoni leti živečimi morskimi živalcami. Bila je to tako imenovana 
tri a dna doba, ki spada v sred n j i ve k naše Z e ml j e. Trajal je 
morda okoli 200 milijonov let, od katerih večji del • pripada trladnl dobi. Kako 
reke že v par tisoč letih izpremenc svoje podolje! Koliko jezer se je zasulo 
v nekaj stoletjih, tu rpa imamo opravi-t.ii kaa- s stotinami milijoni let m to 
v toplih oceanih, kjer je bilo življenje bujno . . Ni torej čudno, da so se vsipale 
oonrrle školjke i.kakor dež« - kakor slikovito trdijo nekateri znanstveniki -
v tem več tisoč metrov globokem morju na njegovo dno. Tam so se kopičile, 
643 

ll,i,;. P. Ku11ave1 · 
Gube v triadnih apnencih Kanjavca 
se trle pod težo silnih skladov in se spreminjale v brezoblično skladovito 
gmoto, tako da je le malo školjlc ohranilo svojo nekdanjo obliko. Poytprečno 
se je nabrnlo v teh silnih geoloških dobah okoli 3000 metrov plasti apnenčaste 
snovi bivših :ti.vale. l"od težo vode - na en kvadratni meter v štiritisoč metrov 
globokem morju znaša tlak štiri m.i1ijone kilogramov in pod lastno težo tisočev 
metrov debelih plasti, ,pa še -pod ikemijskimi spremembami so nasta,le kame­
ll'i.ne našega apnenca in dolomita, ki tvori dolge · v.r,o;te da,našnjih Julijcev in 
Kamniških planin. A vse te silovite množine apnenčeve snovi so ležale v se t!'! 
clolge dobe malone pri miru globoko pod oceano1IT1, t ki je ,valovil, kakor smo že 
rekli, nad tisoč n'.l<!trov niže, kjer d aoes hodimo po Dolini 'friglavskih jezer. 
Neskončne množ-ice iž.ivalski.11 grad i:teljev so taiko naipravile glav-no množino 
gradiva, iz katerega je sestavljena ppkrajina, ki jo danes ta k o občudujemo. 
A narava ne miruje. Pestro življenje se razvija, četudi počasi in preko 
milijonov aet. In .tako je tudi , triadna doba polagoma pr~¾a v novo dobo. 
v kateri so se živali, na kopnem .pa tudi rastline dalje razvijale. Ne sedi v koči 
pri Dvojnem je-.:cru! Pojdi po str.i.šno razjedenem j u r s k e m apnencu okoli 
nje. Sivkasti in rdd~k.asti so in dobro jih opazuj! če boš vztrajal, se ti bo 
izplačalo. Odkril boš druge graditelje naše pre lepe doline. Zdaj tu, zdaj tam 
boš zapazil v skalovju čudno spiralo. Q'.mrzal jo je morda načela in morda boš 
imel srečo kakor jaz, da se bo vdala pod konico cepina in dvignil , boš vsaj del 
ene sd najznačilnej.IDi živalic jurske dobe, amonita. Največji, ki sem 
644 

Ris. P . Kunaver 
Rjavkasti tanki jurski skladi so od vzhoda narinjeni s starejšimi triadn i.mi 
apnend v ozadju Hribarice, desno v ozadnje severni odrastki Zelnariee. Pogled 
7. bližine Ze lenega jezera 
ga našel, je ime l premer nad 30 cm. Seveda sem ga mogel nesti samo do našega 
tabora za ikaoo, kjer še sedaj leži. . 
Tudi v jur .ski dobi je stalo tam, kjer se dvigajo naše Alpe , deloma glo­ boko ; deloma .plltvo morje, v !katerem so se razne školjke, posebno amonitl, 
najbolj razvijali, Tudi v jurski dobi so se na ·dnu morja kopičili ostanki. od­
mrlih školjk, in prav amoniti so na mnogih krajih krasno ohranjeni. Ti 
apnenci, posebno pa ju rski laporji, pa imajo v sebi več v vodi težko topljivih 
snovi in njim se moramo zahvaliti, da vidimo v dolini Triglavskih jezer raz­
meroma mnogo več vode kakor drugod v višinah Julijskih Alp. A o tem 
pozneje. 
Tako se je tudi v jurski dobi desetine milijonov let nabiral na dnu morja 
na vrhu že naloženih in strjajočih se triadnih apnencev, nov, nekolik o mlajši 
material za zgradbo naših gora in naše doline posebej, med katerim so važni 
graditelji prav amoniti, ki jih najdemo danes v dolini !kar okoli pet vrst. 
Poleg njih pa so seveda tudi druge okamenine tiste davne dobe, posebno 
tkzv. belemn.iti, ki so koničaste oblike in jih vidiš včasih kak centimeter 
moleti iz kamenine jurskega lil'pnenca v okolici Dvojnega jezera. 
645 

Ris. P, Ku.na .ver 
·Tanki jurski skJadl izginjajo pod debelimi skladi . nari.v,a starejših tria<inih 
apnencev Zelnarice. Pogled nl:l poki-ajino co. 15 min. nad Vel. Crnim jezerom 
Minile so nove več desetin mili.ionov trajajoče dobe in še je stalo morje 
tam, kjer so naše Alpe. Gradbeni mnterial pa so mali graditelji na dnu morja 
že pripravili, četudi je trajalo na stotine milijonov let. Treba je bilo samo 
nove~a ;,rhitekta, ki bi t a material dvignil in uporabil za gigantske st-avbe-. 
-In -prišel je. Zemlja je postala nemirna in v dobi, ki je nastopila za zemelj­
skim srednjim vekom -mezozoikom - in ro Imenujemo n o vi ve k zemlje 
ali k en o z 6 i k - se je v rm10gih predelih zemeljska skorja, kjer se danes 
razprostirajo Pireneje, naše Dinarsko gorstvo, Apenini, grška g-0rovja i-n 
visoka gorovja v Iviali Aziji, pa tu.tli v Severni Ameriki, začela gub a ti, 
dvigati ln i:mova pogrezati. Tudi druge sne so povzročile, da so se nekdaj 
globoko pod · morsko gladino nabrane in strjene mase kamenin začele dv igati. 
Te gorotvorne sile so delovale deloma tangentialno, deloma radialno lin so 
počasi povzročile v nekaj milijonih let čudovite lzpremembe na licu naše 
Zemlje in tudi pri nas. Polagoma so :;e i.: morju dvigale naše Alpe - Južne 
Apneniške Alpe še posebej. 
Kaj vse pa se je zaradi teh arhitektov, gorotvornih sil, godilo prav v 
območju Dolin e Triglavskih jezer, nam zgovorno pričajo dno in stene doline. 
Strahotne sile so bile že tiste, ki so dvignile vse te silne množine apnencev 
iz več .tisoč metrov globokega morja v tisočmetrske vi.~ine. Ali se je to godilo 
katastrofalno - hitro - uli počasi, se ine da z gotovostjo reči. Cepa rpo:zo1·no 
opazuješ oblike doline, se ti odkrivajo na vsak korak dela mogočnih gradi­ teljev doline . . 
Predvsem boš ostrmel, če boš -opazoval sestav skalnih sten, ki niso več 
kakor nekdaj v morskem dnu horizo11talno položene, ampak mnogokrat 
646 

Ris. P - Kurnrvcr 
Dolif-la Triglavskih jezer. Nariv debelih apneniških plasti nu jurske laporje„ 
Vmes tanka plast v prah slr Le kamenine. 
nagnjene in prelomljene. Posebno znamenita pa je stena Kanjavca, ki kakor 
najvišji varuh Doline stoji na njenem severozahodnem koncu. Od koče na 
Prehodavcih lap.ko vidiš, kaj se je zgodilo z debelimi skladi apnenca pod 
pritiskom od s- trani. Strahotno so m1gubanc, prcmcčkane jn_ prerin jene druga 
čez drugo. Mestoma so tako silno p1·omečkane, da ne moreš najti ,:ačetka in 
konr:a teh čudno druga v drugo zagvozdenih gub, ki so vendar iz trdega 
apnenca; plasti so tudi več met.rov debele. Ce pa stopiš nekolik-o niže na­
v:z;dol med Veliko Č:rno jezero in Zeleno jezero, se ti odkrijejo nova del~ 
graditeljev gora, gorotvor.nih sil. Seveda, hiteti ne smeš. Počivaj in glej1 
Tam pod Hribaricami boš opazil, da so • kamenine v višjih legah svetlosiv~, 
v dnu pa na mnogih krajih rjavkaste. Tudi dcbelin::i skladov je kaj različna. 
In kar le najzanimivejše, rjavkasti skladi, ki pripadajo jurski dobi ter so 
mnogo tanjši od debelih triadnih skladov, so tu močno nagubani. Bill so 
izpostavljeni haaemu stranskemu pritisku. Na južni strani so narinjeni na 
debelejše i,klade, na severovzhodni strani pa izginjajo mlaj š i j u r s ki 
skladi pod mnogo starejšimi skladi prejšnje tri-adne dobe, ki${? 
v2.penjajo nad njimi kakor strme, na več krajih močno prelomljene stene-, 
ki se vlečejo od Zelnarice tja do Kanjavca in so najnižje v Vratih, sedlu, ki 
drži na Hribarico. Da, tod, in še drugod vzdolž prelepe Doline triglavskih 
jezer vidimo enega najmogočnejših pojavov v Alpah sploh: narive. Na 
mnogo mlajše sklade jurskih apnencev so silovite moči naše zemlje poti:;nile, 
narinile stotin. e metrov <lebele sklade desetine in desetine milijonov let sta­
rejše in v večjih ,gJobinRh nastale ;triadne apnence. Kakor mog-0čne stooe se 
dvigujejo ti apnenci ob vsej vzhodni strani Doline Triglavskih jczc1· kot 
Kanjavec, Zelnarica, Tičarica i. dr. Modre glave, naš pro:f. Seidel, učenjaka 
Kossmat in Winkler so se trudili razvozlati to uganko, kako je mogla bifl 
cela velikan:,ka in stotine metrov debela plošča starega triadnega apnenca 
na:rinjene na sklade jurskega apnenca, da je s svojim .folom obstala tam , kjer 
jo vidimo danes kot impozantni ,gorski zid nad našo dolino. Zadovoljivo 
uganke nihče ni rešil ... 
647 

~-P. Kuntw= 
Vei.1li:k.alna prelomnica v ~te-ni 7,ahodno od Vel. c'.!rnega jezeru 
To prerivanje in narivanje pl-asti lahko na več krajih opazuje!:. Pr.iv 
brez težave pa najdeš šolski primer malone tik za kočo ob stezi nad Močilcem. 
Kramp in lopata sta tam odkrila tak nariv debelega apnenca na tanke plasti 
laporja. Stik obeh vrst kamenin j e disk-0rdanten; da se je nariv izvršil 
pod silnim pritiskom in da je drsel apnenec po lapornatih plasteh tako, da 
jih je kot mehkejšo kamenino trl v prah, pa vidiš 1z tega, ker leži tanka strta 
plast te kamenine med obema 1 kameninama. 2al, mogočne plasti melišč, ki so 
se nadrobile z gora v zadnj.i najnovejši dobi na bregove, p;re.lq·lvajo drugod na 
l)l'emnogih krajih te stike in nme v gorovju. 
Seveda so tudi s tene na zahodni mrani 001:ine utr;pele .mnoge ,premike 1n 
prelome. Marsikaj je zabrisal zo·b časa . Marsikatero prelomnico je Izrabila 
_ meteorska voda sedanjega časa in jo izpremenila v odtočne jarke, kamine l. dr. 
A če ~češ, ; tu di najdeš. Ce se hočeš potruditi k V~likemu Cmemu jeze:ru i n 
za njegov zahodni zaliv ter čez bujne trate do samih skalnih sten, ti ne bo 
ušlo, da so tudi tam skalni skladi premaknjeni, nalomljeni in nagnjeni na 
različne strani. Slika pa naj ti pov,c več kakor beseda. Pred teboj se <lviga 
skoraj navpična stena. Pod njo je kr-atko strmo melišče . A v steni zija od 
vode nenačeta navpična -razpoka, skalni skladi \Pa se na obeh straneh raz;poke, 
ki je prava prelomnica v vertikaln i smeri, ne skladajo. To t i dokaže posebno 
kamenina med debelimi vrhnjimi skladi in spodnjimi strašno napokanimi in 
zdrobljenim i. plastmi. Le malo v stran od tega lepega ririmera delovanja goro­
tvornih sil najdeš· -drugega: medtem ko vise plasti ob prelomnici povečini 
proti zahodu, najde . š v soseščini plasti istega apnent.:a, nagnjene proti vzhodu, 
proti dnu zajezerske doline. Zal, da je stik na daleč zakrit z gruščem in dokaj 
bujno floro. 
Tako lahko povsod, kjer eSe ustaviš ln ,kjer v višjih predelih doline flora 
m pokrila tal in bregov, najdeš sledove davnega gu - banja, lomljenja in silnega 
premikanja narivov. 
648 

Foto Pavel Kunavl- 'T 
Zelen o jeze1-o pod Zelnarico 
OIJtl(IJaJo ga talne ledeniške groblje -,, Vlllikllmi balvanl 1n il-Jcr-apljc 
Izven steze pa stopimo na delo dveh zadnjih graditeljev naše doline, do 
ledenika in tekoče vode. 
Gmote hribin, ki so se polagoma dvignile iz oceana, so dale verjetno 
zelo grobe obrise današnjih,. Alp. Tudi naša dolina je bila irno'!'da le podaljšek 
mogočnih razpok v gubah, ki so prepreza:le Vzhodne Julijske Alpe. fy.lorda jo 
je ustvaril v glavnem šele nariv silne plošče od vzhoda, ki tvori danes visoki 
vzhodni zid Vršakov, Zeinar ice, obeh Tlčaric in Rušnate glave. A kakor 
povsod, tako je tudi ta dolina prišla takoj v območje novega pFeoblikovalca 
zemeljskega površja - a:tmosferične in te k oče v ode. Koliko milijonov 
let so bile nove, v višavo dvignjene hribine izpostavljene v starejših dobah 
noveg:a zemeljskega veka razdirajočemu vplivu vode, je težko reči. Le toliko 
vemo, da je vladalo tedaj tudi pri nas približno tako podhebje , kakor je sedaj 
okoli ekvatorja in se je le počasi ohlajalo. Verjetno je fedaj v naših tedanjih 
gorah zelo deževalo in voda se je zbirala na sicer močno razpokanih, a vendar 
še ne zelo načetih površjih v potoke in reke. Voda pa je eden od najvztraj­
nejših elementov na zemelj$kem površju. Neprestano je zato topila na površju 
izpostavljene apnenec, odnašala drobir in se globlje in globlje zajedala v 
apnen'čcve plasti. Tako je zarisala v grobo obličje naših Alp nove brazde in 
preoblikovala površje. Zasipala je morebitne kotanje, poglabljala in širila 
že obstoječe rawoke v bolj in 1 bolj šjroke doline v obliki črke -.,,v«, in taka je 
verjetno bila tedaj tudi naša dolina. Poto'ki in reke na njej so tekle po po­
vršju in zarezale vanj doline, ki jih danes še vedno, četudi močno iz.preme­
njene in razdrte ter prekinjene, sledimo od vsega grebena gora, ki obdaja 
Komno od Hri'ba1·ic v mogočnem loku okoli vsega Bohinia. Našo clolino, po 
kateri je gotovo odtekalo precej vode tja proti Bohinjski dolini, prav lahko 
v duhu izpremeniš v nekdanjo rečno dolino. Le enega si ne moremo prav 
predstavljati, k.a<ko je bilo teda.j na k.oncu, tam, kjer je danes strm prag 
649 

Foto Pavel Kunaver 
Srednji del Doline Triglavskih jezer 
'ra.lnc troblje 1w1<1•lvajo deloma ledeniške grbine. Na desni nariv mB"siva Tič.a,rtce 
- nad jurske apnence. Meti pokrivajo stlk 
Komarče. Če je -že v kakršni koli obliki opstajal, so padali od vseh strani 
slapovi v dolino, ki je u.ila seveda popolnoma drugačna in manj globoka 
kakor danes. 
Milijoni l eL so popolnoma preobrazili površje doline in odnesli iz nje 
in njenih bregov ogromne množine kamenine, posel:>no v raztopljeni obliki, 
ker toplejša voda tedanjih dob je apnence tudi hitreje topila. Verjetno se je 
že tedaj začelo zak;"aševanjc in je naraščala votlikavost apnenca kakor i;io­
vsod tudi na brego ·vih Doline Trig lavslcih jezer , le v dnu dolin e se je voda 
verjetno držala dalj časa na pov1'šju, ker so jo deloma zadrž:evali jurski 
laporji, _ki se težje lope in ne prepuščajo vode. 
Toda trops,k.o podnc.-bje, ki je -prvo zavladalo nad novim gorovjem) se je 
končno začelo ohlajati in gore so bil e izpostavljene novemu sovra.žnJku -
z m r z a 1 i , ki ,je dTObila s ,;,omočjo v rn~okah • :nmrz.lc vode v kr . ~. Tekoča 
vod\'! pa je dobila tako nove v1-stc material, ki • ga je ;,.ačP.la odnašati in ga 
je po dnu dolin in breg.ov uporabljala tudi tk:ot oblič, ki je gotovo tudi v 
Dolini Trighwskih jezer znova poglobil že obstoječe bra7.de in doline. 
Ohlajevanje pa se je nadaljevalo in stopnjevalo. V zemeljskem merilu 
ta čas še ni daleč, mol'da sto tisoč let, moz,da nekoliko več. Niže in niže je 
z višav lezla meja, nad • katero ni več deževalo, ampak so bile padavine le 
sneg. Zagrmeli so prvi plazovi, a sneg se ni več stajal v visokih dolinah. 
In v območje te nove mrzle dobe, diluvij ali led ena doba imenovane, 
je prišla tudi Dolina Trigl-avskih je.zet. Od tekoč~ vode začeto delo je prevzel 
sedaj nov mojsmer, 1 eden i <k. Začel/koma je zb:i:rnl moč in si-10. Debeln se je, 
prodiral je niie in niže, m · morda je že v nekaj sto letih pogledal preko 
,prvih, še ne ostro odlomljenih pragov Komarče. Vsa silovita visoka planota 
Komna je postala potem, J\:o je padla ločnica večnega snega prav do njenega 
najspodnejšega roba do 1300 m, ogromno zbirališče snega jn ledu. V p1·votno 
dolino gornje Bohinjske doline, dana. ~njega tedaj še neizgotovljenega Ukanca, 
650 

h'Oto Pavel Kunaver 
Desno spredaj del dna Doline Triglavskih jezer s talno grobljo, 
lJesno spredaj del dn.a Dol1ne TMglav ,skil:I Je,zcr s talno grobljo, 
na Je"i TOb <,IJ1'0b1lc groblji' " Jeden i!U<l mi balvarn , za njo meli pod Malo 1'ičarloo. 
Fronta gorskega gozda na . ppzdni mcJ'i 
so grmeli ledeni plazovi, in po dolini se je začel pomikati dalje proti vzhodu 
sjlovit ledP.nik, ki je polagoma pOMal malone 1000 metrov <lebcl. 
Vso začeto Dolino Trigla,vskib jezer je pokoril pofosi se plazeči več sto 
metrov debeli ledenik. Z dela Gornje Koml'lc, 'lam čc:t, kjer je danes tlolina 
Lopučnica, se je plazil verjetno še debelejši ledenik, in oba sta se ma1o pod 
sedanjim Dvojnim jezerom zedinila ter pod d,inašnjo Belo S'kalo z združenimi 
močni rezala m oblala novo dolino ali bolje spodnji del Doline Triglavskih 
jezer, v kateri ~eži sedaj olpodnje Cr.no jezero. Le m,jvišji vrhovi so gledali 
iz ledene po.plave, a -ti .so bili do'\'olj, da so dajali pu trebni ,rnatcrial lcdoniku 
za oblanje novih oblik. D!'obir in uebelc skale so se valile na led ter se po­
grezale po razpokah na površju in ob robu nn dno, kjer so kot talne in 
obrobne morene slµžile pud milijone ton tc'žkim in polagoma polzečim lede­
nikom kot oblič. Kar je tekoča voda nekoč m,tvarila, je ledenik: izpremenil. 
Doline mu hiso bile zadosti globoke .in iifroke. Zato je poglabljal dno in iz 
»V« oblikovanih dolin je µstvarjal :liroke koritaste doline »U « oblike. Zdru­
žena ledenika - oni, ki je tekel v glavnem po sedanji Lopučniti, in naš zaje­
zersk:i ledenik, pa sta pod Belo skalo ustvarila posebno globoko kodto, preden 
sta se pa-eval'ila 'V Bohinjsko :diln o in pomagala z ostalimi ledeniki, ki so od 
vseh strani polzeli iz :;ooednj.ih grebenov in planot, ustvarjati široko dno 
p1·elepega Bohinja. 
Kakor je prišla, talrn je pred približno 50 000 le.ti tudi minila t a ledena 
doba. Ledeni .ki so se ustavili, se t;mjšali ·in zapuščali v <;lnu dolin mogočne 
nasipe končnih, stranskih in talnih grobelj. In prišel je čas, ko so v :r,e toplo 
Bohinjrsko dolino zadnjikrat zagrmeli preko sedaj poglobljene, • bolj strme 
Komarče zadnji ledeni plazovi iz naše doline. Led se je b olj in b olj umikal 
v višave tja proti gornjemu koncu doline, kjer je najdalj časa obležal. Za 
pet -ami pa mu je sledilo rastlinstvo, sevedn v primerni ra1.d::ilji od ~mrtonos­
nega hladu. 
651 

Fo,to Pavel Kunavc,r 
Trentar nese ovco z zlomljeno nogo 
z morenske pokrajine s-o r enje Doline Trig la,v,;kih jezer 
Na svojem hrbtu je nosil led<enik ogromne množine skal in grušča. Vse 
to se je sesedlo na dno, ko se je led staja! in ostala je malone neprehodna 
iltamenita puščava, skozi -katero je človek v sedanjih časih -utrl steze, ki se 
morajo umikati ogromnim balvan-om in ostrorobemu grušču, ki je naložen 
tudi tam, do kamor se 'iz :sosednih gora ne 'bi mogel l)rivaliti in ga je lede­
nikova sila zanesla in rnztre!:lla na i:iedanjem mestu. Porasli z razmršenimi 
viharniki, taki balvani le še olepšujejo našo dolino in povefojejo njeno 
:pestrost. 
·Ledenik je hudo gospodaril v meh k ejših jurskih kameninah in iz,grebel 
v njih večje kotanje. Popolnoma pa ni odnesel teh kamenin in to daje naši 
dolini poseben čar. Vsa širna Komna je malone bro-l vode. Gorje žiivini v 
suhih poletjih! še celo .redki kali se posuše in postanejo grde lbro:zge -
v kotanjtJ.h OtJ.še doline pa &--e naid nepropustnimi <!li vsaj tež.ko topljivimi 
kameninami jurske dobe vrste jezerce za jezercem kakor biseri, in za planin­ sko kočo za Dvojnim jezerom je pravo čudo v naših apneniških gorah: 
šumenje te k oče V'-0 de v Močilniku ! Kotanje, v katerih leže ti !biseri, pa 
652 

Dolina Triglavskih jezer 
Foto Pavel I<;unaver 
Plošča apnenca, ra ·zJedena od deževn!ce in snež.n tce v žlebiče in ~k..-~pl.Je. 
Rasum„tvo i" za...,. ~ 1 0 le vr ,iwve in nekatere žl~l:)lče 
niso obdane samo od obrušenega osnovnega skalovja. Obdajajo jih na neka­
tecih mestih tudi slikovite ledeniške groblje, kar .še povečuje njihovo lepoto 
• in pe;;-trost. Pomisli le na silne balvane na koncu spodnjega -Cmega jezera 
ali tiste ob Dvojnem jezeru ali gt-0blje, s1·edi katerih leže prelepa gornja je7.e,ta, 
Pa tudi meli že segajo v nekatera jezera in jih zasipajo. Posebno 
Veliko Crno jezero je iz1)ostavljeno zasipanju, roajti s Tičarice se krušijo -&kale 
in pomladanski pla~ovi vsako leto -11anaša jo več grušča tako, da segajo melitča 
že <ialeč v notranjost nekdanje jezerske ·kotline. Ju prav • tam ob Velikem 
Crnem jezeru, kjer stoje 7.adnji drevesni junaki, ,in nobeno rastlinstvo ne 
more ve{: pokriti bregov, se posebno ostro ločijo -po sestavini: Zahodni breg 
je večinoma še d· Jmes iz gladkJh grbin, ki jih je -zaikrascvanje • nacelo; južni in 
severni breg sestoji i .z velikih grobelj, a kakor nepremagljiva fronta prodira 
v jezero strnjeno belo melisče pod Zelnarico (slika 10). 
Od teh meli pa v ;;meri Dvojnega jezera posebno lepo sledimo tudi lev i 
obr<>bni groblji tega Je(lenika. Bil je gotovo .fo v zadnjem stadij u, da jo je 
pustil tam in to v času, • ko že ni več segal čez Komarčo. V polni moči so 
tudi v naši dolini segali ledeniki "isoko gor po stenah obrobnih gora. Ta lepa 
obrobna groblja, ki jo vidimo . in deloma tudi hodimo po njej oo Velikega 
Crnega jez era navzdol, sestoji iz v;;eh vrst grušča in velikanskih 'balvanov, 
ki mestoma mole iz nje. Cim dalje navzdol, tem bolj jo prerašča rastlinstvo. 
Ce pa dobro paziš, najdeš više gori, kake četrt ure nad Velikim Crnim jeze­
r· om, zelo lep ostanek končne g·robije laden ika, ki je nokoč že po ledeni dopi 
segal tja do , vznožja Ze lnari ce (2S20 m) in je moral -segati njegov jezi.k še tja 
do Makga Špičja (21315 m). I.zpo<l Zelnariee se vleče preko dela doline zelo 
lep in v prerezu strm nasip te končne groblje, ki se jasno loči od nekaterih 
bližnjih podorov. Podori se pahljačasto ra,zprostro, ta končna groblja pa je 
653 

Ostrorobo žlebičje v jurskih apnencih, v katerih so 
tudi na najspodinejšem robu strnjena , ,\!akor sL1 1 m nas1 p, lepo naložen iz velikih 
balvanov in· drobnejSega grušča. 
Čim više se vzpenja:; po dolini proti Prehodavcem, tero ja,mej&i so ostali 
sledovi ledenika. Mestoma so plošče, posebno pod l'llalim špičjem in Zadnjo 
lopo še v. se gladke in brez ~-oblje, le ukrasene so in polne žlebičja. Drugod 
pa leže orjaške množine talne groblje, mestoma nagrma,dene tudi na gladko 
obrušenih tleh nekdanjega ledenika. Ta svet je posebno , težko prehoden in 
v megli nevaren, da se človek v njem izgubi. Vendar je v svoji kameniti za­
pušt'.-enosti, ki kaže sledove davnega gubanja v okoliških gorah, narive in 
Jedenikovega delovanja, posebno sanjav in poučen. Sredi te negibne puščave 
Vl;?Lrc • kodra valove šl.il'ih miniaturnih jezerc, od katerih je Zeleno jezero še 
najlepše, ke:r se v nj . cm zrcalijo strme stene Zelnarice. 
Cim niie gremo, ·tem bolj je rastlinstvo pokrilo goloto doline. Posamezne 
ruše in redke cvetice 'Se n· e ustrašijo niti kamenite puščave nad Velikhn 
Crnlm jezerom. Do najvišjih ruš lam gori prihajajo celo voli, o. d Trente sem 
pa na najgrš i svet ovce, od k-alcrih s. i med strašno .razjedenim kamenjem 
marsikatera polomi noge, da jo morajo pastirji no.siti daleč dol v dolino. 
Na grbini na juini strani in na zahodni strani jezerca se pojavijo 
prvi viharniki k-0t predstraža gorskega gozda. Tu je torej drevesna meja 
v višini 1-830 m. A strnjen gozd se začne šele v okolici Dv -0jnega jezera, kjer 
pokrije vsaj deloma golo skalovje. S pota navzdol se potaže gozd kakor 
sklenjena fronta pisanega življenja, četudi so tisti v prvi vrsti res sami 
preizkušeni junak. i, ki morajo v teh višinah kljubovati dolgotrajni zimi, hu­
dim viharjem in strašno skopi in plitvi prsti na razritem skalovju. 
Pote.m, ko je ledenik končal svoje preobrazovanje naše doline, je 
preV7.ela njegovo delo voda, iu sker deževnica in snežnica, ki še danes ne­
umorno preobražata vso to pokrajino od najviiljih vrhov in površja do skritih 
nottanjMti a:pneni.ških skladov. Do dnnes še nim_ amo kraja, kjer bi moglj 
natanko meriti, koliko delo vode, to je raztapljanje apnencs, leto za letom 
654 

Foto Pavel Kunaver 
Razdejanje v jurskem apnencu v Dolini Triglavskih jezer 
Glej ~1-0veka ,,,. moislli.-em stoječeg.a na zag.ozdeni skali nad . g!obmo 
napredu je. Potrebno bi bHo izbrati veliko golo ploščo apnenca, vanjo postaviti 
bakren ali še manj občutljiv, tanek drog z natančnimi razpredeliki in ga 
izroč.i,ti v opazovanje rod o v om. Morda bi šele po desetletjih ali sto­
letjih dognali, koliko deluje k o r o z 1 j a na površje apneniških planot. Kako 
pa deluje i:n kaj vi:;e je korozija st-0rila povečini v dobi po diluviju, pa vsakdo 
lahko vidi, če se le malo ustavi, in tudi občuti, •če celo stopi iz steze na stran: 
Poi;ebno mora paziti tam, kjer je rastlinstvo dobrohotno pokrilo razdejanje. 
Saj ni kamen na kamnu trden, za vsakim kamnom in skalo zijajo r.azpoke. 
Tam, kjer so ;;e neko'Č raicprostirak pred milijoni leti dolinice z žubo­
rečimi potoki, najdeš vrtačo za vrtačo, kotlič za kotličem. Kjer je v apnencu 
zijala razpoka ali se v njem nahajal cel sistem d.robnih ;·az.pok - sta de­
ževnica •in snežnica, ki je je tod dovolj iu le počas1 ,pontkuje, polagoma raz­
jedli razpoke in njihovo .okolico, .da ;;o nastale na površju Doline Triglavskih 
jeze1· in po vsej Komni tisočere velike in majhne k:rnške koto.nje, vrtače. Po 
njih se je polagoma po površju tekoča voda pretočila v notranjost zemeljske 
skorje kakor na notranjskem krasu. Tak<Q • pod zeinljo odteka in se pretaka 
voda !iz jezerca v jezerce in niti pod največjim snežiščem ne vidiš niti ene 
tekoče vodice. Vse požre votli apnence v svojo čudovito votlikavo notranjost, 
655 

Veliko Crno jezero 
}'Oto .Pavel Kunaver 
Na levi od Je<JP.ui.ku ut:lajcJJa i:.rbin11-, ponovno l'ZPoStavl~ena ukrasevanju po <!leževn1ci 1n 
sncžnlci. Desno k-onec veli,kih mel'in Zeln21rice, ki ;1;:,,,ipajo jezero. V srP-dinl o.<.tanek plazu, 
za n jim ledeniške g:T<Jbljc. Na erblni naJv.li:1±1 viha rnik! v D-0lin1 Trjglavslldh Jezer 
ki nam je še na Komni vedno nepoznana. Najgloblje se gotovo preloži voda 
naše doline tam za spodnjim Cr_n!m jezerom, kjer izgine v velikih, do sedaj 
še nepoznani-h podzemskih jamah in privre 700 metrov niže koi Savica na 
dan. Prav te neštete doli.ne ali vrtače in kotlički po svoje zopet krasc površje 
Komne in našo dolino posebej, tako da ni prav nikjer enolična in so vsi bre­
govi in dno doline ,preluknjani. Ta votli)<avost tal gre tako daleč, da opaziš 
v vrtačah ·mnogokrat sekundarne v-rtače in vrtačice, ki se ugrezajo v dno 
in bregove prvotne vrtače. V eni od teh, Id ni posebno velika - morda Ima 
okoli 20 do 30 metrov premera - sem našel osem takih vi:tačic. Le oz)d hrbti 
f.ih ločijo drugo od druge. Tako naglo na.preduje njihovo 7.ak'rasev,mje in 
ugrc-,mnje v osnovno kamenino, da mu rastillnstvo ne more sledjti in ,so bre­
govi teh vrtaNc strmi in z gruščem pokriti. 
Ce višjih predelov naše rastlinstvo ni mo_glo prekriti zaradi hladnega 
podnebja,· pa ·se tudi v i;podnjem delu ni moglo povsod 1 .asid,ati in je ronogo 
skalovja ostalo golega od časov, ko je ledenik zapustil te k.raje in je zavJa-dalo 
ugodnejše podnebje, v katerem more uspevati gorski gozd in druga tem 
vJ-šavam ,primerna flora. Ledenik je nekatere bregove temeljito obrusil. Z njih 
je zdrsela tudi talna groblja, tako da noben drobec prsti ni mogel obstati 
na teh golih, gladkih ploskvah. Deževnica in snežnica sta vse sproti izprali. 
Zato se je pa na njih začelo 1em silnejše kemično delovanje, korozija. Kamor 
koli stopiš po na.si dolini, povsod ti kažejo te plošče posledice tega mztaplja­
nja apnenca. Res, ni ravno varno zapustiti stezo. Preden se zaveš, ti uide noga 
v eno izmed sto ti'sočev razpo'k, žlebičev in škrapelj, v katere je vse površje 
naše doline in vse Komne razdejano in tudi razjedeno. Ne veš, kaj bi bolj 
obfodoval, zadnje smreke in macesne, iki so se usidrali med razpoke in ovili 
s svojimi koreninami skalovje, ali čudovito oblikovane -žlebiče in -škraplje. 
656