----- 200------ Ozir po svetu. Nemška zveza — nemški bund. Ker ravno zdaj nemški bund zvonec nosi v nem« skih homatijah, ne bode mnogim bravcem odveč, da jim nekoliko bolj na drobno povemo, kaj da je. Nemške dežele so bile od nekdaj tako slabotne, da so potrebovale nekake zveze med seboj. V tem, ko ruska, angležka, francozka vlada in še druge stoje sa-mosvojne, potrebujejo nemške vlade velike, srednje in male nekega združenja, da so se mogle vzdržati. Od 1. 843. do 1806. — tedaj skozi 963 let — je trajala stara nemška država (deutsches Reich), ki je konec vzela v raj n s ki zvezi (rheinischer Bund), ktero so 12. julija leta 1806. v Parizu sklenili mnogi nemški vladarji, ko so slovo dali nemški državi. Ta odpoved je primorala avstrijskega cesarja Franca II., da je 6. avgusta 1806. leta nemško krono popustil. Ta rajnska zveza ni trpela dolgo; nastopile so mnoge homatije in zmešnjave po Napoleonu I., cesarju fran-cozkem, prepiri in vojske brez konca in kraja, dokler se ni po shodu vladarskem (kongresu) leta 1814. in 1815. osnovala nova zveza nemških vladarjev, v ktero je tudi vlada avstrijska z nekolikimi deželami stopila. Dunajski kongres ali shod evropejskih nemških vladarjev na Dunaj i je po pismu od 8. junija 1815. leta zvezo osnoval, imenovano „nemški bund." Sestavljena je bila iz prva ta zveza iz 34 samostojnih držav in pa 4 svobodnih mest z okolico njihovo. Leta 1817. so vzeli v to zvezo še Hessen-Homburg; ker pa je 1825. leta pomrla vojvodska hiša Saksonsko-Gotajska, je bilo zopet 34 samostojnih držav, dokler niste 1864. leta pruska in avstrijska vlada dansko vlado izpahnile iz zveze in ji vzele Holstein in Lauen-burg. Ker je nemški bund na federacijni podlagi osnovan, imajo vse v tej zvezi prizadete vlade enake pravice. Po imenu so v tej nemški zavezi iz prva bile te-le države in mesta: 1) Avstrija, 2) Prusija, 3) Bavarija (Parska), 4) Saksonija, 5) Hanover, 6) Wurtemberg, 7) Baden, 8) Kurhessen, 9) Hessen-Darmstadt, 10) Danska z Holsteinom in Lauenburgom, 11) Nizozemlja z Pruska vlada je ugovarjala (protestirala) zoper ta sklep, ki ga imenuje prelom nemške zavejze, in je slovo dala tej zavezi, rekši, da je treba vse drugačne zaveze. In tako je prestal dozdanji nemški bund. Luxenburgom, 12) Saksonija-Weimar, 13) Saksonija-Meiningen, 14) Saksonija-Altenburg, 15) Saksonija-Ko-burg-Gota, 16) Braunschweig, 17) Nassau, 18) Meklen-burg-Schwerin, 19) Meklenburg-Strelic, 20) Oldenburg, 21) Anhalt-Dessau, 22) Anhalt-Bernburg, 23) Anhalt-Kothen, 24) Schwarzburg-Sondershausen, 25) Schwarz-burg-Rudolstadt, 26) Hohenzollern-Hechingen, 27) Ho-henzollern Sigmaringen, 28) Waldek, 29) Reuss stari, 30) Reuss mlajši, 31) Lippe-Schaumburg, 32) Lippe-Detmold, 33) Lichtenstein, 34) Hessen-Homburg in pa svobodna mesta 35) Lubek, 36) Frankobrod, 37) Bremen in 38) Hamburg. Središče in namestovalec te državne zveze je zvezni zbor v Frankobrodu (Frankfurtu) na Majnu, ki je prvikrat zboroval 5. nov. 1816. leta. Je pa ta zvezni zbor dvojni: ali je občna skupščina, v kteri ima vsak ud najmanj en glas, velike države pa imajo po več glasov, namreč Avstrija in pet kraljestev, vsaka po 4, tedaj skupaj 24 glasov, — Baden , Kurhessen , Hessen-Darmstadt, Holstein in Luxemburg po 3, tedaj skupaj 15 glasov, — Braun-schweig, Meklenburg-Schwerin in Nassau, vsak po 2, tedaj skupaj 6, — tako, da s prištetimi še ostalimi 25 glasovi občna skupščina šteje 70 glasov; — ali pa je zvezni zbor oži zbor, v kterem imajo le Avstrija, Prusija, Bavarija, Saksonija, Hanover, Wurtemberg, Baden, Kurhessen, Hessen-Darmstadt, Hessen-Homburg in pa Holstein in Luxemburg vsak po 1 glas, tedaj skupaj 11 glasov, vsi ostali zavezniki jih pa imajo le 6, tedaj se v vsem ožem zboru šteje le 17 glasov. Občna skupščina je le takrat, kadar gre za kako premembo zvezne ustave, za sklepe, ki zadevajo zvezno pismo ali sicer posebno važne zadeve. — V veliki skupščini predseduje Avstrija, v ožem zboru ima prvi glas, Prusija ima drugo mesto v ožem zboru. Vsi ti zavezniki morajo brez reserv vojakov dati v zvezno armado: Avstrija da 94.822 mož, Prusija 79.234, Bavarija 35.600, Saksonija 12.000, Hanover 13.054, Wurtemberg 13.955, Baden 10.000, Kurhessen 5.679, velika Vojvodina Hessen 6.195, Holstein 3.600, Luxem-burg 2.556, Sachsen-Weimar 2.010, Sachsen-Meiningen 1.150, Sachsen-Altenburg 982, Sachsen-Koburg-Gotha 1.116, Braunschweig 2.096, Meklenburg Schwerin 3.580, Meklenburg-Strelic 718, Oldenburg 2.178, Nassau 3.028, Anhalt-Dessau 529, Anhalt-Bernburg 370, Anhalt-Kothen 324, Schwarzburg-Sondershausen 451, Schwarzburg-Ru-dolstadt 539, Hohenzollern-Hochingen 145, Hohenzol-lern-Sigmaringen 370, knežija Lichtenstein 55, knježe-vina Reuss stareja 206, mlajša 538 vojakov, Lippe-Detmold 690, Lippe-Schaumburg 240, Waldek 518, Hessen-Homburg 200, svobodno mesto Frankobrod 373, Lubek 406, Bremen 485 in Hamburg 1.298 vojakov. — Armada vseh nemških zaveznih vlad znaša skupaj — brez reserv — 292.082 vojakov in je razdeljena v 10 krdel, z vštetimi reservami pa 550.000, od kterih jih spada 173.000 na avstrijski delež, 147.000 pa na pruski; Bavarija, Saksonija, Wurtemberg in Hanover jih pa skupaj dad6 137.000; kar jih še manjka, jih dado male nemške države. Prepire med seboj skuša zavezni zbor po izvoljeni komisii z lepo poravnati; ako to ni mogoče, se prične pravda, pri kteri se voli viša zavezna sodnija, ktera kot tako imenovana „austregalna stopnja" pravdo razsodi „v imenu in po sporočilu prevzvišene nemške zaveze." Po eksekucijnem redu od 3. avgusta 1820 pristaja ožemu zboru pravica, da to, kar je sklep nemške zaveze, dovrši (eksekvira) s silo, ako je treba. Zdaj je po sklepu 9 glasov zoper 6 obveljal predlog 9 avstrijske vlade, da s silo stopi nemški bund zoper prusko vlado, ktera moti mir zaveznih dežel. ------ 201 ------