ir ir MOSCANSKA ilKilFINl®®? glasilo občinskega odbora szdl moste-polje L6tO II. DECEMBER 1961 ST. 12 Rojslni dan naše armade Natanko pred dvajsetimi leti je ila v mestecu Rudo na desnem r°gu reke Lim ustanovljena prva 6°ularna enota naše vojske. Ta an — 22 .december je vpisan v odobno zgodovino kot rojstni dan ase slavne vojske, ki je v minuli 0]ni kljubovala številnim in krutnim sovražnikom, kljubova-^ in zmagala, se kljub izgubam ‘nnožila in utrjevala, po štirilet-'n hudih in krvavih bojih do-ončno premagala podivjanega ovražnika in tako pridobila na-‘ni narodom dvojno svobodo, ojstni dan naše armade praznu-Jdrno z velikim ponosom, kajti na-a vojska, naši hrabri borci so Pregnali sovražnika in ga spravili i a. Ua> pa obračunali tudi z izda-ialci in izkoriščevalci ter tako rnogočilj rojstvo novega in odmiranja starega. ^ vsakem utripu sodobnega in „ °nodnega življenja se s pono-j0tn oziramo na to slavno pretek-0sL na dneve, ko se je rojevala asa hrabra vojska iz majhnih, a ort-0 številnejših partizanskih konic. Nastajale so čete, bataljo-' odredi, brigade, divizije, ar-Ue. Pred takim navalom se je v °ral umakniti požigalec naših asi in mesa, pred našo vojsko je , oral poklekniti in odložiti orožje , an' okupator. Tudi naši bodoči n aavi se bodo s ponosom ozirali E ..vase, ki so se v njih rodili po- goji 2a lepše in bogatejše življe- ljr^a^nje dni letošnjega decem-živ ue bil° v mestecu Rudo zelo la ahP°- Opravljali so zadnja de-Ua a * .ureditvi tega zgodovinske-soh v'aja' Mestece je dobilo novo Oono podobo. In to tudi zaslu-ju’ saj jo bila v njem rojena naša štiri i a regularna vojska, ki se je srn rtleta bojevala na življenje in f)a . ^ mračnjaškimi silami te-jei Jlizo spuščali v podrobr aijVf. ■ --v IMJUIUUI 11 iti h..,'n oceno samega poročil oziroma1 'Mladinske organizaci. Celoti ‘rp0rsanov te organizacije k°nferoJ' nnj hi bila stvar letr rerici ; ct?' ^oda tudi na konti tifnih sli*ali posebnih kr ^Onstrukt?0t^.b ~ razen nek: °«ov i^tl;n!h, razprav in preč ogov ki V i.., razprav kako i':, blv ° v njih Poudarj 0t8aniZflf.^aj b,‘ delala mladinsl p°trebnn r?’ kako naj bi dob d°Segli n^,’nanena sredstva, kal Povezavo z drugimi org nizacijami, pa o delovnih akcijah (ki so bile v minulem letu slabo organizirane), ter o idejni vzgoji. Šele pri volitvah novega občinskega komiteja je prišlo do resne »kritike-«. Predlagana kandidatna lista članov novega občinskega komiteja je doživela precejšne spremembe, izvoljena pa sta bila tudi nov predsednik (Marjan Ponikvar) in tajnik (Dušan Dolinar)! Prav s tem načinom »kritike« so prisotni delegati zadolžili novoizvoljene člane komiteja, da resno poprimejo za delo, zlasti pa da organizirajo smotrnejše delo preko stalnih in občasnih komisij. Bivši sekretariat občinskega komiteja LMS naše občine se je sestal v minulem obdobju 38-krat, sestavljali pa so ga predsednik in tajnik komiteja ter sedem predsednikov komisij. Če odštejemo poletne mesece, v katerih se sekretariat ni sestajal, pridemo do zaključka, da se je sestal sekretariat vsaj enkrat tedensko. Kdaj so se potem sestajale komisije, ker so njihovi predsedniki redno prisostvovali sejam sekretariata? Od načelne politike, ki naj jo vodi komite, preko koordinacije dela v pristojnosti sekretariata, tja do konkretnega dela stalnih in občasnih komisij — to bi bila po našem mnenju osnovna smer dejavnosti občinskih organov LMS v novem obdobju. Seveda pa leži težišče dela na posameznih mladinskih aktivih, ki so najbližji delu z mladino in problemom v zvezi s tem delom. Glede na vse probleme, zlasti pa glede na pomanjkljivo delovanje v minulem obdobju. je novoizvoljeni 25-članski občinski komite LMS že na svoji prvi plenarni seji (13. decembra) sprejel ustrezne sklepe za bodoče delo. O tem, kako bodo delali komite, sedemčlanski sekretariat, sialne in občasne komisije ter vsi mladinski aktivi na ozemlju naše občine, bomo poročali v eni izmed naših prihodnjih številk. Tudi na Kodeljevem otroška varstvena ustanova 14. decembra je odprla Stanovanjska skupnost Kodeljevo v svojih novih prostorih Ob Ljubljanici 36 otroško varstveno ustanovo. Z rednim poslovanjem je pričela 15. decembra 1961. Otvoritvi je tudi prisostvoval predsednik občinskega LO tov. Ciril Fain. Po pozdravnih govorih so izvedli najmlajši nekaj prav prijetnih točk, ki so, vse prisotne zelo navdušile. Dolgoletna želja prebivalcev Kodeljevega je sedaj uresničena. Napori društva prijateljev mladine in stanovanjske skupnosti so s tem poplačani. Ustanova lahko trenutno sprejme do 50 otrok, kapaciteta pa se bo čez pol leta povečala na 60 otrok. Tako starši Kodeljevega ne bodo več pošiljali svojih otrok v oddaljene otroške ustanove, temveč bodo imeli tako ustanovo v neposredni bližini svojih domov. V domu stanovanjske skupnosti Kodeljevo odpirajo istočasno tudi nove poslovne prostore za servise stanovanjske skupnosti in prostore za socialni center, ki bo deloval na celotnem področju komune Mostc-Polje. Stanovanjska skupnost Kodeljevo je do sedaj delovala približno tri leta v zelo težkih pogojih, saj je imela svoj poslovni prostor za servise in računovodstvo v pisarni terenskih organizacij. V takih pogojih se ni mogla tako razvijati, kakor bi bilo potrebno. V novih pogojih pa bo razvoj lahko drugačen, posebno še, ko bodo dokončno urejeni ostali prostori v novem domu, ki bodo verjetno končani v prvi polovici leta 1962. Med temi prostori so predvideni tudi pralnica, likalnica, novi prostori za že obstoječi čevljarski servis in klubska dvorana s televizijskim aparatom. Ta prostor bodo lahko koristile Vse organizacije terena Kodeljevo. Zelo prikladen bo tudi za otroško varstveno ustanovo, ker bodo tu lahko otrokom redno predvajali mladinske programe. »B« Uspehi mladih športnikov Minuli mesec je bilo v Domžalah okrajno atletsko prvenstvo šolskih športnih društev. Iz naše občine je sodelovalo 5 deklet in 10 fantov, članov šolskega športnega društva osnovne šole Ketteja in Murna. V dokaj močni konkurenci so osvojila dekleta v tek- movanju posameznikov tretje in deveto, fantje pa četrto, peto in deveto mesto. V ekipni razvrstitvi so bili fantje drugi, dekleta pa tretja. Za osvojena mesta so dobili naši tekmovalci lična priznanja. Vsem našim bravcem in sodelavcem želimo Srečno in oeseto nooo leto 1962 Uredništvo i 0 moSCanska skupnost Seja uredništva Meščanske skupnosti. Razpravljamo o vsebini zadnje številke v letu 19(il. Naše stalne rubrike bodo izpopolnjene do zadnjega kotička. Gradiva imamo na pretek. Kazalo bi povečati obseg zadnje številke letošnjega leta. Zakaj pa ne...? Toda — naše finančne možnosti so omejene! Torej ostanemo pri osmih straneh. Zopet ugovori. Zadnja številka naj ne bi bila tako »stroga«, kot ostale. Sprostimo jo, saj bo kmalu Novo leto! V naši priljubljeni rubriki napišimo nekaj želja naših bralcev, delovnih ljudi, šolarčkov... Pa ne tako, kot to delajo tisti, ki načrtujejo na veliko: ime in priimek, želje v prvem tromesečju, želje v drugem tromesečju — skupaj: želje prvega polletja. Nato enako tudi za drugo polovico leta. Želje naših bralcev ne pišimo po tem receptu. Toda — nismo humoristi! Bodimo vsaj malce resni! Kaj pa, če bi pomešali resnost s prijetnim humorjem? Pa ... poskusite! Morda vam bo uspelo ... Tako smo začeli izpopolnjevati tokrat (izjemoma) razširjeno rubriko Moščani sprašujemo... z željami naših bralcev in delovnih občanov v letu 1962. r Želje »Pri žerjavici...« Vsak občan ima za prihodnje leto tudi svoje želje. Nekdo si želi to, drugi ono, vsak želi svoje in to pove na svoj način. Seveda nimamo možnosti vprašati vse naše občane, kakšne so njihove želje za leto 1962. Nekaj pa smo jih namenoma poiskali na njihovih deloviščih, medtem ko smo druge »do- Še enkrat več ... bili» kar tako, slučajno. Tako je bilo s skupino delavcev, ki so nam na svojstven način zaupali svoje želje. V Dolskem imajo gostilnico »Pri žerjavici«. Kdaj in zakaj so jo tako imenovali nismo utegnili raziskovati, kajti ko smo vstopili, je bilo v njej že precej — »vroče«! Naročili smo čaj, prisotni gostje pa so nas malce čudno opazovali. Ne oni ne mi nismo bili redkobesedni in v gostilni se je raz- plamtel živahen pogovor, pomešan z duhovitimi opazkami, smehom in neusahljivim virom novih duhovitosti. Morda bi to »tekmovanje« trajalo pozno v noč, če nas čas ne bi preganjal. Začeli smo s povpraševanjem. Toda gostje se niso dali kar tako »ugnati«. Sodili so, da smo »od Pavlihe«, zato so se upirali. Prva »žrtev« njihovega upiranja je bil naš zvesti fotoreporter. Mimogrede so z metrom izmerili širino njegovih pleč! Ko pa so dobili številko: 146 cm, se je utrgal pravi plaz smeha. Uuu, 146, saj to je nemogoče! Toda naš sodelavec jc bil oblekel vso svojo zimsko garderobo in ta mu je še povečala že tako široka pleča. Tako smo se hitreje zbližali; fotoreporter je po-bliskaval, dovtipi so deževali, pa tudi promet v gostilni je naraščal. Prihajali so novi gosti, prostor je postal že skoraj pretesen. Sproščeno in brez kakršnihkoli pomislekov so naši znanci odpirali svoja srca in začeli kar tekmovati, kdo bo prej povedal svojo željo. Delavec Jaka Bregar iz Zajelš (trenutno dela pri regulaciji Save) želi izboljšanja na vseh področjih; J. B. se je dolgo upiral povedati svojo željo, končno pa je v smehu dejal, da bi rad spil v prihodnjem letu še enkrat več vina, kot ga je letos. Toda videti je bilo, da to ni bila njegova prava želja. Le-ta je ostala v njem, neizgovorjena. Ivan Modrijan, ključavničar, je zaposlen na železnici. Bil je v prvi izmeni našega vojaškega odreda v Egiptu. V prihodnjem letu si je zaželel primernega stanovanja. Ivan Voršič, doma iz Ptuja, je buldožerist pri Agroobnovi in dela sedaj pri obnovi sadovnjakov v Vinju. Njegova želja je, zamenjati Volkswagen, ki ga že nekaj let sam s pridom uporablja, za novega DKW Junior. Kaže, da precej Moščani smašujmio Zaupno: Tudi jaz imam željo zasluži. Marjan Habiht je iz Maribora, vesele narave je, precej zajeten. Dela na istem delovišču kot Voršič. Tudi on je buldožerist. Izrazil je željo, da bi v prihodnjem letu srečal svojo življenjsko družico, se z njo srečno poročil in tako postavil trdne temelje družinskemu življenju. Ivan Kovič jo doma iz Dolskega. Tudi on dela v Vinjah, kot traktorist. Želi, da bi bil zdrav, ostalo pa bo prišlo samo po sebi. Ciril Slak je iz Novega mesta. Zaposlen je kot uslužbenec v Črnučah, stanuje pa v Dolskem. Srečno je poročen, žel' pa, da bi se v prihodnjem letu finančno bolj opomogel. Pa tudi zdravje naj bi se mu izboljšalo-Nagajivi in vedno za šalo pripravljeni sadjarski tehnik Vlado Pre-dtkaka, ki dela v Vinju — »stranskem« obratu kmetijske zadrug6 Polje — tudi takrat ni moge' brez duhovitosti; zaželel si je, d" se v prihodnjem letu še ne bi poročil! Prisotni so z burnim ap" lavzom »potrdili« njegovi želj'-mimogrede pa je nekdo pripomnil, da se bo Predikaka slej k0 prej ujel v pajčevinasto mrežo družinskega življenja. Tudi to s6 bo zgodilo! V takem razpoloženju je hiti'0 prišel čas, ko smo morali zapusti' ti »žerjavico« v gostilni »Pri žei' javici«. Toda ta »žerjavica« ni nevarna. Vsi ti fantje so dobri delavci. »Pri žerjavici« pa se shajajo, ker ni drugih primernih prostorov. Malo poklepetajo, se sproščeno nasmejejo, nato pa gredo * prepotrebnemu počitku; kajti naslednjega dne je treba zgodaj za' četi. Njihove želje smo odnesli s seboj, sami pa so se s svojimi željami razšli vsak na svojo strau- Prešerna nagajivost prenekaterega ucenca Kaj si želijo za novo leto naši šolarji? Morda njihove želje nimajo meja? Pri tem vprašanju bi se marsikdo uštel, saj se nam niti ne sanja, da so šolski otroci izredno skromni in le pri starejših, tistih, ki hodijo v višje razrede gimnazije (tretji in četrti razred), želje malce prestopajo meje šole in vsakdanjega življenja. Kljub skromnim željam, ki naj bi prišle preko našega lista »v javnost« in so bili morda tudi zato otroci tako resni, pa so šolarji izredno živahni, lahko bi rekli kar razposajeni. Toda ne čez mero! Kavno toliko, da jim ni zameriti. Ko vprašaš enega od njih, kaj si želi v novem letu 1962, se zresni, globoko premišlja, ugiba in končno pove: »Želim si čim boljši uspeh v šoli!« Ostali zbrani okrog njega, začenjajo nagajati in dopolnjevati: »Kaj pa še hočeš, saj si odličnjak! Smehu sc tudi sam ne moreš dolgo upirati; željno pa ga pričakujejo tudi otroci, saj ob svojih »umestnih« pripombah in predlogih upravičeno pričakujejo, da sc boš tudi ti, odrasel in resen, iz srca nasmejal. Ko nam je odgovorila na naše vprašanje učenka lil. razreda mo-ščanske gimnazije Marjanca Erjavec, da si želi v letu 1962 veliko uspehov in kar najmanj razočaranj povsod, kjer bi bila možna, se je nekdo iz skupine oglasil ter dodal, da bo Marjanca v kratke11, prevzela funkcijo v eni izm>-,( množičnih organizacij, ker da s‘ zna dobro »posplošeno in načela0 izražati; veselega in zdraveft smeha tudi tu ne manjka. Vi0' Kuharjeva, Marjančina vrstnkj’ po starosti in razredu, želi v 1°* 1962 uspešno opraviti šoferski pit. Dodala pa je še prijetne z'111 ske in polletne počitnice ter č'1 boljši uspeh v šoli. Tudi na rs' čun te želje je bilo precej »krh1^ nih« pripomb, ki so zanetile njevit smeh. Kaj tudi ne! Kos si je povsem resno zažel»|\ da bi v letu 1962 najprej uspe® y končala razred — zadnji razred svojem šolanju — nato pa še 0 peh pri maturi. Ta želja je nek liko pomirila razgrete duhove, ' da v zraku je bilo kar čutiti 0 . učakano željo, da bi se zopet skupaj od srca nasmejali. Ale11 ,, Breznik je zaželela, da bi z nsPn, hom izdelala razred dala, da bi nato pa - , se rada tudi srev., poročila in še — želi si dolg0 muzino! jnj Kaj takega za sedemnajsti«1 . dekle! Ko je dodala še Marija n0, da bi rada živela vse življ«1^. brez karambola, so ji takoj vali, naj si sposodi dolgo lirnu2’ od Alenke ... Cas nas je preganjal, fotoi°Pi, ter je imel še druge opravke. ,, to smo pohiteli še v osnovno 5 Ut o-dos&ncitfciffto- problemi Polje. Dolga veriga otrok se je premikala v prostornem preddverju, ki je istočasno tudi telovadnica. Vsi otroci bi radi stopili enako, Francka Klemenčič iz Senožeti kljub dolgotrajnemu razmišljanju ni našla nobene želje, Vilma Sluga iz Zaloga, pa si želi želje o načrti Najina želja je: uspeh pri delu in sreča v življenju Pred kamero, vsi bi radi odgovarjali na vprašanja, vsi bi se radi izkazali. Ko pa smo izbrali naše ‘•žrtve« smo dobili skromne odgovore, junaštvu je bilo konec, zmanjkalo je besed, zmanjkalo je želja. Danica Zavrl iz Jevnice želi čim uspešneje izdelati razred, Milka Jereb iz Goliš nad Jevnico v prihodnje leto ogledati Italijo. Božo Cerar iz Dolskega bi rad par dobrih smučk, medtem ko so ostali »junaki« želeli v glavnem le čim boljši uspeh v šoli. Kaj tudi ne! Saj je za doraščajoče otroke prva skrb šola in njej posvečajo svoje velike želje in hotenja. Skritih želja je več... Na gospodarskem razstavišču je kil sredi decembru odprt novolet-ni sejem. Vsi razstavni prostori 80 polni okusno opremljenih pa-viljončkov, v katerih prodajajo vse mogoče. Najbolj obiskane so Prodajalne z otroškimi igračami mr del zabaviščnega prostora, kjer si otroci najdejo največ veselja. Toda tudi starejše zanima VsJ> kar se tu dogaja, tudi oni iz-•azajo svoje veselje, svoje želje v mm novoletnem živ-žavu. Želje? ••Kupite majhno opico, ki igra na trobento, zajčka, ki tolče na ooben, leva, ki grozeče odpira če-JUsti... kupite cel živalski orkester!« Da, kupite, kupujte, izpeljujte želje otrokom, izpolnjujte nt?Je ?e^e> novoletne želje. Mimo i,U'°-Ških želja si izpolnjujejo svo-Zelje tudi — kupujejo jopice, plašče, kolesa, pohištvo, čavlje, mopede. Mimo teh želja, ki se lahko izpolnijo, pa ima marsikdo še kakšno posebno novoletno željo, različno od teh, ki jih lahko izpolniš z nakupom na novoletnem sejmu. Rajka Janžekovič, uslužbenka iz Most si želi, da bi bila njena družinica skupaj. Mož je namreč v tujini, punčka pa pri teti. Glede avto pa pravi, da ga že ima, samo redno ga je treba navijati. Šofer Slavko Aleksič si želi v novem letu stanovanje, sladokusec Justin Jakopuč čimveč čokolade! Julija Maver si želi mnogo oblek, šoferski izpit in seveda (saj to ne gre. če ima izpit) tudi lep avto. Marička Pukl je nestrpna glede stanovanja in pravi, da je dedek Mraz počasen. Cimprej stanova- Hokometna študentska druščina »Slovana« se je na zimo z asfaltnega igrišča preselila na parket moščanske gimnazije. Skoraj vsi so študentje. Trikrat v tednu se znojijo in pilijo športne veščine, ki jim bodo drugo leto koristile na tekmah. Za vse drugo jim ostanejo samo trije včeri; in ker je zimski čas tudi čas priprav za izpite, teh fantov ne vidiš drugje. Mati se, kdor misli, da so ti temperamentni fantje, na videz brezskrbni, brez življenjskih zadreg. Tokrat jih nisem poiskal z namenom, da se pogovorim z njimi o športnih uspehih, marveč, da se seznanim z drugo platjo. Sicer pa prisluhnimo skupinici treh znanih igralcev rokometa, ki so se med 20. in 22. uro zvečer za hip oddahnili med napornim treningom. Na usnjeni blazini v telovadnici razgreti sede Virk Janez, Kunej Božidar in Dakič Mile. »Ker sem začel pučevati telesno vzgojo na novi šoli na Kodeljevem, mi za razvedrilo ne preostane kaj prida časa — pravi Janez.« »Oženjen sem že dalj časa. rokomet mi že dolgo časa ni več zabava, ampak potreba in dolžnost. Tako kot jemljem vse stvari v življenju resno, tako tudi šport. Ce že moram povedati kaj o letošnjem letu, se ne morem posebno pohvaliti. Pred praktičnim diplomskim izpitom sem se na rokometnem treningu težko poškodoval. Komplicirano zdravljenje ni posebno uspelo. Izpit sem moral odložiti. S kolenom imam še vedno težave. Pa vse bi šlo, če bi imel stanovanje. Ce hočete, je to moj problem št. 1. Nisem pesimist, ampak skoraj ne morem verjeti, da bom lahko družino prihodnje leto peljal v svoje stanovanje, za katerega še zmeraj ne vem, kje ga bom dobil. To bi bilo za mene brez dvoma najlepše doživetje v letu 1962. Rokomet bom še igral in mislim, da bomo večkrat zmagali kot letos ... « In kaj sta povedala Božo in Mile? Oba sta študenta in ju tarejo mnoge skrbi. Božo, ki je tik pred koncem študija še vedno čaka na štipendijo, katero mu obljubljajo že celo leto. Ker je tih in »potrpežljiv« veruje v čudež, ki se bo zgodil leta 1962. Upa, da bo dobil v nekem meščanskem podjetju vsaj za zaključek svojega študija denarno pomoč. Preddverje (avla) nove osnovne šole v Polju (v »uradnih« urah (udi telovadnica), je v odmoru napolnjeno do zadnjega kotička. Šolarji so sprva predvsem radovedni, nato malce nagajivi, ko pa jih vprašaš za željo, so resni in nekateri tudi neodločni Pet prikupnih deklet, pet gorečih želja: Vida, Mojca, Marjanca, Alenka in Marija nje! Zinka Zalokar je posebej poudarila ,da bi glede želja morali prehiteti napoved v mariborskem Večeru, ki napoveduje, da se bo čez čas svet podrl. Zato si želi, da bi imela otroka pri sebi, pristojni činitelji pa naj bi poskrbeli, da se neka stara hiša v bližini njenega stanovanja čimprej podre, saj kazi okolico; vsekakor prej, preden se svet podre! Itd. Mnogo je teh želja. Naši znanci so jih izrekli nekaj, nekaj pa jih je ostalo tudi skritih. Pravijo celo, da imajo teh skritih želja mnogo več. Razumljivo — pa nič za to. Nekatere skrite, nekatere že izražne želje se včasih uresničijo, na uresničitev drugih pa čakajmo prihodnjega novega leta. In življenje teče... • f—..— IZ KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL —................- ■MM Ml II MM MillHIHIM MUIIHIHM ■—IIIMHI——IIIIIIM——■!! Težave tudi v DOLSKEM V Dolskem imajo zadružni dom z lepo trgovino, dvorano in številnimi drugimi prostori. Agrokombinat ima tu svoj perutninarski obrat, kmetijska zadruga iz Polja pa v Vinju svoj sadovnjak. Prebivalci iz Dolskega in okoliških vasi se bore s številnimi problemi: šola, vodovod, most čez Savo itd. Mimo krajevne organizacije SZDL imajo še nekaj drugih množičnih organizacij. Člani krajevne organizacije SZDL so večinoma zaposleni v Zalogu, Ljubljani, pa tudi drugod. To dejstvo ima seveda svoje posledice, kajti zaposleni ljudje morajo zgodaj vstajati, če hočejo priti pravočasno na delo, z dela pa se vračajo razmeroma pozno. Otroci iz teh vasi hodijo v višje organizirano osnovno šolo v Polje, otroci iz Laz pa prihajajo v Dolsko v njihovo niže organizirano šolo. Sava in most čeznjo je ovira, zlasti kadar je poplava. Življenje teče iz dneva v dan, ljudje pa se redkokdaj srečavajo, morda mimogrede na poti na delo ali nazaj grede. Zgodaj hodijo spat, ker zgodaj vstajajo. V takih pogojih dela krajevna organizacija SZDL v Dolskem. Vanjo je vpisanih okoli 350 prebivalcev, nekaj pa jih je še izven organizacije. Organizacija združuje vasi Dolsko, Laze, Kamnico, Petelinje, Vinje, Klopce, Urh in Senožeti. To je razmeroma obsežno ozemlje, ki pa ga je treba obvladati. Kaj in kako delajo v tej krajevni organizaciji SZDL, nam je pripovedovala tajnica, tovariši- ca Joža Cerarjeva. Že uvodoma smo omenili nekatere težave, ki so velika ovira za še uspešnejše delo te organizacije, kajti neredno obiskovanje šole, pomanjkanje vode, problem cenenega prevoza na delo, most čez Savo itd. so resni pi-oblemi, ki so sicer na videz ekonomske narave, pa se vendar odražajo tudi pri političnem delu. Krajevna organizacija ima lepe načrte, uresničuje pa jih le s težavo in sicer prav zaradi že omenjenih težav. Toda 19-članski odbor klubuje tem težavam; sestaja se redno, čeprav je predsednik precej oddaljen od središča. Kar poglejmo dnevni red zadnje seje: imenovanje začasnih potrošniških svetov, proslava 29. novembra priprave na novoletno jelko, nakup televizorja, predavanja ljudske univerze, pobiranje članarine in razno. Odbor torej razpravlja o najrazličnejših vprašanjih glede na potrebe prebivalstva te krajevne organizacije. Težko bi bilo oceniti delo te krajevne organizacije kot dobro, zadovoljivo ali slabo, kajti že omenjeni problemi narekujejo večjo pozornost, pa tudi živahnejše reševanje s strani pristojnih in odgovornih činiteljev, ki odločajo o izgradnji mostu čez Savo, o vzdrževanju občinske ceste, napeljavi vodovoda, nastavitvi cestarja v Lazah, hitrejši preureditvi šole, itd.; z rešitvijo teh problemov pa bi hkrati ti činitelji posredno odločali tudi o živahnejši družbenopolitični dejavnosti same krajevne organizacije SZDL Dolsko. In ko bodo urejeni ti problemi, se bomo lahko objektivneje lotili ocenjevanja delovanja krajevne organizacije SZDL Dolsko. Joža Cerar, tajnik krajevne organizacije SZDL Dolsko Delovnim ljudem žele v novem letu 1962 mnogo uspehov pri nadaljnji graditvi socialistične družbe delovni kolektivi: J,at>ama pisalnih sfca/ea Zap& £fMfana IZDELUJE VSE VRSTE PISALNIH STROJEV ZA PISARNO IN DOM. - OB TEJ PRILIKI ČESTITAMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM USPEHOV POLNO NOVO LETO 1962 a> Tž? E o M E LJUBLJANA ul. Vide Pregarčeve 8a telefon 31-605 Hekaj skromnih besed... Dvajset let je minilo od dneva, ko so naši narodi zagrabili za orožje ter začeli odločen in neusmiljen boj proti fašističnim zločincem in domačim izdajal- 3 cem, za dokončno zmago, za ljudsko svobodo. Minilo je tudi 16 let od dneva, ko je bila naša domovina osvobojena. Minil bo tudi zadnji dan letošnjega leta. Časi minevajo. Tako je tudi z nami. Ko smo zagrabili za orožje, smo bili razmeroma mladi, danes pa smo dvajset let starejši. Nič več ne teče tako mladostno živ-1 jenski motor, telo se teže upira vse večjim naporom in zahtevam. Prihajajo mlajše moči, potrebna je regeneracija. In od časa do časa ugotavljamo, da se je nekdo poslovil od aktivnega deia. ter da uživa zasluženi pokoj. Nemalo je tistih, ki so v letih fašistične okupacije aktivno sodelovali v boju proti okupatorju eni kot aktivni borci na raznih bojiščih drugi v »zaledju« sovražniku pred nosom po mestih, tovarnah itd Preganjali so jih na različne načine, vendar niso odnehali. Delali so za revolucijo, vlagali zanjo vse svoje življenjske sile. vsak po svoje, iskreno in največjo željo. Od časa do časa se nam ponudi priložnost, da zapišemo ne- • kaj skromnih besed o ljudeh, ki so se bojevali, trpeli, dajali za revolucijo vse, tudi svoja življenja. Posameznikom zaznamujemo njihove življenjske obletnic«, od drugih se poslavljamo ob njihovi upokojitvi. Toda ne poslavljamo se za vedno. Ponovno se bomo srečavali, si znova podali roko. obujali spomine in se pomenkovali o različnih dogodkih iz revolucije in izgradnje naše domovine. Tokrat naj zapišemo nekaj skromnih besed o tovarišici Pavli Florjančičevi. Teta Pavla — tako ji pravimo iz hvaležnosti in ljubezni do njenega dela za skupno stvar — je znana aktivna sodelavka naše revolucije. V narodnoosvobodilni boj se je vključila že 1941; leta 1942 je bila obsojena na 10 let zapora zaradi organiziranega delovanja, po osvoboditvi pa jo srečujemo na terenu pri delu v najrazličnejših oreanizaci-iaTi. Pred nedavnim je bila upokojena kot sekretarka ObOSZDL. Torej — zares samo nekaj skopih besed, nekaj splošnih ugotovitev izza katerih pa se krije mnogo dela, mnogo odpovedi, mnogo trpljenja, pa tudi mnogo zadoščenja. Da, zadoščenja, saj je dočakala svobodo in želimo ji, da še dolgo let uživa v tej svobodi, za katero je tudi teta Pavla dala svoj delež. ELEKTRO PODJETJE Dimnikarsko podjetje Mehanična delavnica ELLUX Ljubljana STANE RAKOŠ LJUBLJANA MOSTE Ljubljana, Pokopališka 11 LJUBLJANA-MOSTE Partizanska 27 Zaloška c. 51 Telefon 30-743 Telefon 33-450 Obrtno montažno podjetje IZOLIT Vevče 8f Ljubljana želi srečno novo leto 1962 IZVRŠUJEMO VSA IZOLACIJ: SKA IN_VODOVODNO-INSTA' LADIJSKA DELA Jbišet fe čas a&tačuftoa Tudi v športni rubriki želimo navezati trdnejše stike z bravci. Odgovorite, prosimo, na spodnja vprašanja, odgovore pošljite najkasneje do 15. I. 1962 uredništvu Moščanske skupnosti Ob Ljubljanici 36. Udeleženci ankete bodo sodelovali tudi pri nagradnem žrebanju. 1. Izberite pet najboljših športnikov naše občine za L 1961. 2. Za katero športno panogo v naši komuni se najbolj navdušujete? 3. Katera športna prireditev v naši občini vam je v 1. 1961 najbolj ostala v spominu? 4. Vaše športne želje v letu 1962? Lahko bi bilo bolje___________________________j— Tudi telesnokulturne organizacije so zaključile svoje poslovno leto; nekatere so dosegle večje, druge manjše uspehe. Za vse tovrstne organizacije v naši komuni Pa lahko rečemo, da so glede na Pogoje dosegle zares pomembne uspehe, ki presegajo meje občine, okraja in celo republike. Doslej doseženi uspehi so odraz prizadevanja športnikov in posameznih odbornikov v društvenih upravah: ti uspehi pa bi bili lahko še večji, čc bi bilo delo v posameznih klubih in društvih organizirano in vodeno bolj smotrno in z večjim Prizadevanjem celotnega članstva zlasti še vseh odbornikov, kajti nekatere osnovne organizacije živijo brez vodstev, aktivni in po večini mladi športniki so vse obenem: tekmovalci in vaditelji, od- bla svoji zadnji letošnji seji je razpravljal upravni odbor občinske zveze za telesno kulturo o Problemih, ki tarejo vse včlanjene 0I'ganizacije in občinsko zvezo kot aeloto. Ti problemi so bili nakazani na zadnjem plenumu telesno-kulturnih organizacij naše občine novembra v Polju in so se zgostili v sledeče ugotovitve. — Društvenih odbornikov je iz nneva v dan manj in športniki so Prepuščeni sami sebi. Enako je tu-Pri občinski zvezi. Seje so po-Večini nesklepčne, kar močno hro-nti delo v društvih in klubih. Zato predlaga upravni odbor ObZTK naj se zmanjša število odbornikov ^ Posameznih društvih (ožji, toda uelavni odbori) in v zvezi, izvolje-0' odborniki pa naj bodo razreše-n' vseh funkcij v drugih organizacijah; to je prvi pogoj za inten-zivno in stalno delovanje v teles-ovzgojnih organizacijah. Tu zla-t lahko pomagajo krajevne organizacije SZDL, enako pa tudi Partijske organizacije na terenu n ustrezni občinski organi že ocenjenih organizacij. bomiki in vzgojitelji. Nič presenetljivega torej ni, če se ti mladi športniki pritožujejo in prosijo za »dodelitev« odbornikov, za dodelitev sredstev. Ko je prišel čas obračunov v posameznih organizacijah, čas rednih letnih skupščin, je treba opozoriti na dosedanje pomanjkljivosti, kajti če želimo začrtati telesni kulturi v naši občini uspešnejšo pot, potem je nujno spoznati vse pomanjkljivosti v dosedanjem delovanju ter sprejeti ustrezne naloge za bodoče uspešnejše delo. Tclesnokulturno gibanje je potreba vseh občanov. Zato je treba to dejavnost razširjati, ji nuditi vsestransko pomoč in jo pravilno vrednotiti — toliko bolj, če želimo doseči večje uspehe od dosedanjih. — Tudi komisije občinske zveze za telesno kulturo niso izpolnile nalog, ki so jih prevzele, ker se sploh niso sestajale in ker niso sestavile programov za delo. Zato naj upravni odbor sestavi za vsako komisijo program dela in izbere v komisije res delovne in športne delavce; te pa je treba prav tako razbremeniti drugih funkcij. — Za uspešnejše delovanje občinske zveze je treba nujno dobiti vsaj en prostor, ki bi bil shajališče vseh odbornikov, pa tudi središče vse dejavnosti zveze in njenih komisij. Občinska zveza za telesno kulturo naše občine je v svojem dosedanjem delovanju dokazala, da je našla svoje pravo mesto v našem telesnokulturnem življenju. Tudi načrti za bodoče delo so konstruktivni in napovedujejo še večje uspehe. Zato je treba vrednotiti delo odbornikov občinske zveze in društev enako kot katerikoli drugo družbenopolitično delo. Po razburljivi in zanimivi pokalni tekmi proti drugoligašu Mariboru so nogometaši Slovana zaključili letošnjo prvenstveno sezono. Ali so meščanski nogometaši uspešno zaključili tekmovanja v letošnjem letu? Glede na vse okoliščine lahko rečemo, da so doseženi rezultati letošnjega tekmovanja doslej največji uspeh tega kluba. Ne glede na dosežena mesta pa se postavlja vprašanje, ali bi lahko meščanski nogometaši osvojili še kakšno točko več, ali bi lahko dosegli še več golov, kot so jih? Ze v pomladanskem delu tekmovanja je prvo moštvo Slovana odločno poseglo v boj za točke in je na koncu tekmovanja kot novinec SCL osvojilo zavidljivo mesto. Številke na lestvici: 22 8 6 8 43:33 22 V jesenskem delu je bilo precej sprememb med igralci. H klubu so pristopili nekateri nogometaši ljubljanskega Triglava, strokovno vodstvo pa je prevzel znani jugoslovanski trener Tomaševič. Že prva srečanja so pokazala, da bo okrepljeno moštvo lahko uspešneje posegalo v boj tudi za boljša mesta na lestvici. To se je tudi zgodilo Slovan je na koncu jesenskega dela nogometnega prvenstva zasedel drugo mesto z naslednjimi številkami na lestvici: 11 6 4 1 24:9 16 Mimo drugega mesta v SCL pa je doseglo prvo moštvo svoj doslej največji uspeh v tekmovanju za republiški nogometni pokal — je bila odigrana 29. novembra na uvrstilo se je v finalno tekmo, ki Kodeljevem in bo ostala v spominu tako igralcem kot gledalcem. To je bila najboljša tekma tega moštva v tekočem letu. Tudi v pokalnem tekmovanju je Slovan osvojil letos drugo mesto. V moštvu so namreč nastopali sami znani in preizkušeni nogometaši, od katerih bi upravičeno pričakovali še večje uspehe. Glede uspeha v jesenskem delu tekmovanja so mnenja različna. Eni trdijo, da bi Slovan z več prizadevanja posameznikov dosegel še boljši uspeh; drugi so drugačnega mnenja, tretji pa zopet trdijo, da je uspeh v glavnem realen. Strokovno vodstvo kluba bo verjetno analiziralo uspehe in neuspehe ter ukrenilo vse potrebno, da se morebitne pomanjkljivosti čimprej odpravijo. Ne glede na delo strokovnega vodstva pa lahko ugotovimo, da je bila napadalna peterka meščanskega ligaša premalo učinkovita. Prav ta petorka je v enajstih tekmah ustvarila največ ugodnih priložnosti za zadetke, izkoristila pa jih je morda komaj 10 odstotkov, kar je odločno premalo! Prav v tem je največja pomanjkljivost meščanskih nogometašev in ji morajo v prihodnje posvetiti vso pozornost. Razen članov pa so napredovali tudi mladinci. Na koncu pomladanskega dela tekmovanja so osvojili mladinci deveto, na koncu jesenskega prvenstva v tekočem letu pa šesto mesto na lestvici. Ce k tem uspehom pristavimo še uspehe B-moštva v podzveznem tekmovanju ter udeležbo v rednem prvenstvenem tekmovanju dveh pionirskih enajsteric, lahko rečemo, da so meščanski nogometaši na najboljši poti, da dosežejo prav v tekoči tekmovalni sezoni doslej svoj največji uspeh. Seveda pod pogojem, da tudi v preostalem delu tekmovanja zastavijo vse sile ter odpravijo tudi ugotovljene pomanjkljivosti. f Težave občinske zveze za eCesno vzgafa----------- Poznam ga že skoraj dve leti. ^■nuli mesec je dopolnil 17. leto prosti. Tudi on je — kot vsi nje-vrstniki — hodil v osnovno nn * ^'°^a v razliko od drugih je ,.n »o ni dokončal. »Njegova« živ-jj^jska pot ea ie nekoliko pope- dci- v svet pohajkovanja, brez-lahkega življenja. Lahkega hkrati težkega, saj življenja še s* Pozna! Ko pa bo to življenje ' h^aal, bo morda prepozno ... Dr^°kof sem sa srečal v trgovini: hic \!a* nekai Praznih stekle-ohi ,videl sem ga tudi v kinu, ®lcoval je kavarno Evropo, tako in iL^rede, ne da bi se vsedel dp,, • naročil. Verjetno ni imel Ei ar^?' Nekaj dni pozneje sem srečal na promenadi. Bil je leče °?leCen ~ dolge ozke bele hla-bui„erna srajca. »špičaki«. Lt ojno razraščeni, črni - ni bil dolge ozke bele hla-»špičaki«. Lasje ostVi1* I’uzrasčenl, črni - ni bil Ker en- V ustih je imel cigareto, boli SVa se zadnje čase srečavala Poredkoma nisva imela niti PrL < m stikov in me je zgrešil. k,r!L vi*°ko se je držal. Toda J ml mar! Saj je dovolj star. da lahko sam sebi utira pot v življenje. Nekoliko pozneje sem se zanimal zanj. Slišal sem, da je — v družbi verjetno njemu enakih — prodajal v antikvariatu stare, toda dobre knjige. Še nekaj pozneje pa sem zvedel, da dela pri terenskih meritvah, bil je figurant pri nekem geometru. Toda tudi to delo mu ni dišalo. Kmalu je bil brez dela ... Naključje je naneslo, da sva zopet prišla v tesnejše stike. Začel je prositi, naj mu omogočimo, da bi postal elektrotehniški vajenec. Toda tudi naše prošnje so bile zaman — ni dokončal osemletke. Manjkala sta mu cela dva razreda. Pa se je odločil, da bo hodil v večerno šolo in tam dokončal osemletko. Pomagali smo mu — dobil je denar za vpisnino. Lepo se je zahvalil. Cez čas pa zopet prošnja, naj mu poiščemo kakršnokoli službo — rad bi se spreobrnil, rad bi postal delovni človek, v večernih urah pa da bo hodil v šolo. Lepi načrti; Toda ... Dobil je želeno službo. Sprejeli so ga v elektrotehnično delavnico nekega podjetja. Cez čas se bi priučil, postal polkvalificirani delavec, pozneje pa še kaj več. Še kaj več, mi je zvenelo po ušesih, saj je čeden in pameten fant... V začetku decembra sem gledal v kinu Vič film »Liga gentlema-nov«. Bila je zadnja predstava. V preddverju sem srečal svojega mladega znanca. Bil je v družbi nekoga, ki prav tako rad pohajkuje. Kadila sta. V pozdrav sta mi samo pokimala z glavo. Pa ne, da bi jima bilo neprijetno! Vendar sem stopil k njima in pobaral mladega znanca, kako je kaj v tovarni, ali je priden pri delu, ali redno hodi na delo, ne zamuja. Dobil sem pritrdilen odgovor, toda ne vem zakaj, takoj sem podvomil. Zadnja predstava v kinu se začne ob 21. uri, konča se približno ob 23. uri, do njegovega doma pa je precej daleč! Zjutraj bo moral zgodaj vstati, kajti v to varni začno delati ob šestih. On pa tako rad spi! Drugega dne sem se pozanimal pri vodstvu tovarne, v kateri je delal, kako je z njegovim prihajanjem na delo in ali kaj lepo napreduje v stroki Odgovor je b‘l porazen: službo zamuja, izostaja EK) več dni, na delu ni aktiven ... Moj znanec ni sodeloval v skupini mladeničev, ki je imela »opravka« s tujimi avtomobili. Zajela pa ga je drugačna »mrzlica«. Rad pohajkuje, rad gleda filme, rad opazuje množico v mestu, ki se neprenehoma premika, rad bi to in ono, za kar se ni treba nič truditi... Tega znanca nisem namenoma opazoval, kaj dela v svojem »prostem« času. Nisem pazil, koliko in kakšne filme je najraje gledal, tudi ne, koliko cigaret je pokadil na dan. Pač pa pri vsem tem sam sebi postavljam vprašanje, koliko je takih mladeničev, od katerih sam poznam tega svojega znanca, drugi pa morda tudi svojega ali celo več. In še — kdo vse naj bi tem mladeničem porrmgM, jim svetoval, jih kontroliral? Pravijo, da je mladinska organizacija vzgojna organizacija, pa se mi zdi, da bi prav ona morala priskočiti na pomoč, vzgajati, pre-vzgajati — tudi posameznike, ki so zašli na stranpot. Za zaključek pa skromen nasvet mojemu znancu: Spametuj se, fant, dokler je še čas! 8 # moSCanska skupnost Proslava 2Q. nonambia V VRSTI PROSLAV V POCA-STITliV 20. OBLETNICE LJUDSKE REVOLUCIJE SO MINULI MESEC ORGANIZIRALI TUDI PRIREDITEV V DVORANI KINA TRIGLAV. NASTOPILA STA MLADINSKA GODBA GLASBENE SOLE MOSTE POD VODSTVOM RUDOLEA STARIČA IN MLADINSKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE SOLE VIDE PRE-GARCEVE POD VODSTVOM TOVARIŠA HABJANIČA ODKRITJE SPOMINSKEGA KAMNA. PREJŠNJI MESEC JE BILA OB SMARTINSKI CESTI SLOVESNOST OB ODKRITJU SPOMINSKEGA KAMNA V SPOMIN NA OKUPIRANO LJUBLJANO. SPOMINSKI KAMEN JE BIL IZROČEN V OSKRBO PIONIRSKEMU ODREDU OSNOVNE ŠOLE JARŠE 28 NOVEMBRA JE BILA V KEMIČNI TOVARNI ODPRTA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ I OTOAMATERSKE SKUPINE V TEM PODJETJU. RAZSTAVA JE PRIKAZALA OKOLI 100 SLIK ČLANOV Mladinska konferenca v Zadobrovi V ZAČETKU DECEMBRA JE BILA V ZADOBROVI LETNA KONFERENCA LMS NASE OBČINE. KONFERENCE SO SE UDELEŽILI TUDI ŠTEVILNI GOSTJE: PREDSEDNIK OSS RUDI MLAKAR, PREDSEDNIK OBC. 1.0 MOSTE-POLJE VILI STRAŠEK TER PREDSEDNIK OO SZDL FRANC ŽUNKO m "V Izdaja ObO SZDL Ljubljana-Mo-ste-Polje. — List izhaja mesečno. — Odgovorni urednik S. Trobiš. — Tiska CZP »Kočevski tisk» Kočevje Priloga »Meščanske skupnosti« Objave Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Moste - Polje Na predlog terenskega odbora SZDL Zadvor z dne 23. novembra 1961 ter na podlagi 11., 12. ln 4. odstavka 13. člena splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16/59) ter odloka o določitvi območja, jta katerem se lahko ustanovi krajevna skupnost, sprejetega na seji Občinskega ljudskega odbora Hubljana-Moste-Polje dne 15. de-c®**1bra 1961 je občinski ljudski °dbor Ljubljana-Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. decembra 1961 sprejel naslednji SKLEP: h Ustanovi se krajevna skupnost -advor za naselja Zadvor, Sostro, ^Voglje, Dobrunje, Podmolnik, Radinja vas, Podlipoglav, St. Pa-,eh Češnjice in Zagradišče s sedežem v Zadvoru. Potrdi se statut krajevne j upnosti Zadvor, ki ga je spre-“f Svet stanovanjske skupnosti na seji 23. 11. 1961. Številka: 01/1-01-166/2. Dfitum 15. 12. 1961. Predsednik ObLO Ljubljana-Moste-Polje: Ciril Fain Na podlagi 113. člena Zakona o ■iganizaciji JPTT (Ur. 1. FLRJ, $ , . fi0) in 1. člena uredbe o po-v„ . h pogojih za gradnjo stano-jnnjshih hiš in poslovnih stavb o družbenem nadzorstvu nad a gradnjo je ObLO Ljubljana- zbo 'Polje na seji občinskega jal ra ir> na seji zbora proizva-nasled ^ecernbra 1961 sprejel ODLOK obvezni notranji telefonski na-djavi v stanovanjskih hišah >n poslovnih stavbah 1. člen veYSaka nova enonadstropna in Petimi tr°Pna zgradba z najmanj PrnJf 1 .s^anoVariji ali poslovnimi 5.00(1 i- ki se zgradi v krajih s tran. Prebivalci, mora imeti no-J° telefonsko napeljavo. ^ 2. člen rosj6. zahtevajo gospodarski inte-nj ln P°trebe kraja, sme uprav-zad^an pristojen za gradbene tov n°; °drediti obvezno zgradi-tudi ° ,anie telefonske napeljave 5ooo ^krajih, ki imajo manj kot flenat>te*5iVa'cev za zgradbe iz 1. tudi ,tega odloka, prav tako pa onih i zgradbe, ki so manjše od 10oooZ k flena v krajih z več kot Prebivalcev. bječ-i 'zdajanju odločb iz prejš-izvrsn„°rstavka morajo upravni nostir,111 organi računati z mož-botreho nabave materiala, ki je n;m., .en za zgraditev telefonske *3,>žirJJiVe4 ’n napeljave od najde .^ionskega razvodišča leronskega naročnika. Co 3' *z predifr^1,1} za zidanje zgradbe Zgraditi,, eienov ni predvidena baljavp ooiranje telefonske na-San u:’ ,ne bo izdal upravni or-taki’h nir.pristojen za izdajanje danjp ,ačrtov. dovoljenje za zi-',nese’ se v načrt za zidanje ne lef(jtlsk natnnovnih sredstev g' r<>^s*Va skupne porabe t>enaiVa skuPne porabe Cnn"3 sredstva c "Pne porabe sL bratna sredstva Pna obratna sredstva 4.580 Izločei :na sredstva r^Zervn3 sredstva in &u8a sklada Delr"5lh skladov 128 sredstev ^SS>re'redStVa ’r((lstVa v 0|,ra£unu aktiva krugn nk,tUage terJatve Skupaj . . . 7.184 računovodstva: Sauta Hugo 273 3.13 Predsednik UO; Golež Marija Skupaj . . Direktor: Pravica Drago 7.18 BILANCA na dan 31. decembra 1960 Gospodarska organizacija KINO TRIGLAV, Ljubljana, Kodeljevo Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 5,079.263 Denarna sredstva osnovnih sredstev 3,244.609 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe — Denarna sredstva skupne porabe 52.196 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 2,041.366 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 198.361 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 215.986 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva 3,311.351 Skupaj . . . 14,143.132 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 9,063.542 Drugi viri osnovnih sredstev — B. Viri sredstev skup. porabe Sklad skupne porabe 202.196 Drugi viri sredstev skupne porabe ~ C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 330.350 Drugi viri > obratnih sredstev — D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 548.361 Viri nerazporejenih sredstev 207.004 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva Skupaj . . . 211.296 3,580.383 14,143.132 Vodja računovodstva: Direktor: Ludvik Stih Karc, gtrekelj Predsednik UO: Milan Bradeško BILANCA na dan 31. decembra 1960 Gospodarska organizacija »Bife Kodeljevo«, Ljubljana. Povšetova 55 Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 196 Denarna sredstva osnovnih sredstev 205 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe — Denarna sredstva skupne porabe 4 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 1.310 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 22 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 321 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 35 Druga aktiva 2 Skupaj . . . 2.095 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 401 Drugi viri osnovnih sredstev — B. Viri sredstev skup. porabe Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 51 Drugi viri obratnih sredstev ~ D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 30 Viri nerazporejenih sredstev 1.002 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva — Dobavitelji in druge obveznosti 195 Druga pasiva 412 Skupaj . . . 2.095 BILANCA na dan 31. decembra 1960 Gostilna »Bizeljsko« Ljubljana, Smartinska cesta 136 Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva — Skupna osnovna sredstva — Sredstva rezervnega sklada in drugih skladov — Denarna sredstva rezervnega sklada 11.655 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe 42.891 Nerazporejena sredstva — C. Obratna sredstva Gotovina-Banka 119.932 Dolžniki 260.525 Blago-zaloge 418.621 Trgovsko blago 121.961 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Viri osnovnih sredstev Rezervni sklad in drugi skladi — Rezervni sklad 21.419 B. Viri sredstev skup. porabe Viri sredstev skupne porabe 42.891 Viri nerasp. sredstev — Viri nerasp. sredstev 121.930 C. Viri obratnih sredstev Dobavitelji 789.545 Skupaj . . . 975.785 *4. . '..: S Skupaj . , . 975.785 Knjigovodja: Upravnik: Grosek M. Smrkej B, BILANCA na dan 31. decembra 1960 Gospodarska organizacija gostilna »Veselih prijateljev«, Ljubljana, Partizanska ul. 1 Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 1.241 Denarna sredstva osnovnih sredstev 340 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe — Denarna sredstva skupne porabe — C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 318 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezerv, sklada in drugih skladov 16 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 1 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 105 Druga aktiva 943 Skupaj . . . 3.,464 Vodju računovodstva: Luštrek Marija Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 616 Drugi viri osnovnih sredstev 965 B. Viri sredstev skup. porabe Sklad skupne porabe — Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 422 Drugi viri obratnih sredstev — D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 16 Viri nerazporejenih sredstev 1 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva Skupaj . Direktor: Štimec Zmaga 1.202 242 3.464 BILANCA na dan 31. decembra 1960 Obrtno podjetje »Brivnica-česalniea«, Ljubljana, Pokopališka ul. 10 Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 605 Denarna sredstva osnovnih sredstev 315 D. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe — Denarna sredstva sklada skupne porabe — C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 305 Druga obratna sredstva — D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezerv, sklada in drugih skladov 8 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 3 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve — Druga aktiva — Skupaj . . . 1.236 Računovodja: Poženel Franc Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 387 Drugi viri osnovnih sredstev 532 B. Viri sredstev skup. porabe Sklad skupne porabe — Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 85 Drugi viri obratnih sredstev — D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev 131 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 93 Druga pasiva * — Skupaj . . . 1.236 Upravnik: Cvetečič Drago Predsednik UO: Šket Darinka BILANCA ZA LETO 1960 Gostilna »Ljubljanca«, Vevče v 000 Osnovna sredstva 1.371 Gotovina 354 Dolžniki 3.364 Blago 2.044 7.133 Sklad osnovnih sredstev 1.371 Drugi skladi 175 Dobavitelji 2.500 4.052 Dohodek 3.081 Podjetje je doseglo realizacijo 14,352.525 din Zaposlenih je bilo 3 ljudje. Osebni dohodki so bili izplačani v višini 2,045.057 din BILANCA ZA LETO 1960 Pekama, Zalog v 000 Osnovna sredstva 751 Gotovina 218 Dolžniki 2.342 Blago 39'* 3.699 Sklad osnovnih sredstev 751 Drugi skladi 160 Dobavitelji 1270 2.181 Dohodek 1.518 Podjetje je doseglo realizacijo 11,133.525 din Zaposlenih je 3 ljudje. Osebni dohodki so bili izplačani v višini 1,196.570 din Aktiva Naziv postavke A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna, sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva Skupaj . . . 1,749.935 Knjigovodja: Mijič Franja Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 724.254 Drugi viri osnovnih sredstev — B. Viri sredst. skup. uporabe Sklad skupne porabe 3.960 Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 71.344 Drugi viri obratnih sredstev — D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 23.204 Viri nerazpor. sredstev 145.086 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva Dobavitelji in druge obveznosti 748.450 Druga pasiva 33.637 Skupaj . . . 1,749.935 Upravnik: Pečar Marija BILANCA na dan 31. decembra 1960 Gostišče »Triglav« v 000 Pasiva 457.363 266.894 3.960 945.780 23.204 52.734 BILANCA na dan 31. 12. 1960 Gostilna »Na razpotju« Aktiva v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 82 Denarna sred. osn. sred. 30 B. Sredstva skupne porabe — C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 486 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada 4 Denarna sredstva nerazpor. sredstev 76 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Skupaj . . . 678 BILANCA ZA LETO 1960 Gostilna »BIFE«, Polje v 000 Osnovna sredstva 350 Gotovina 438 Dolžniki 1.352 Blago 258 2.398 Sklad osnovnih sredstev 350 Di ugi skladi 147 Dobavitelji 523 1.020 Dohodek 1.378 Podjetje je doseglo realizacijo 5,330.981 din Osebni dohodki šobili izplačani v višini 986.193 din Zaposlenih je bilo 2 delavca. BILANCA ZA LETO 1960 Pekarna, Dobrunje v 000 Osnovna sredstva 733 Gotovina 632 Dolžniki 2.163 Blago 391 Sklad osnovnih sredstev 733 Drugi skladi 56 Dobavitelji 1.457 2.246 Dohodek 1.673 Podjetje je doseglo realizacijo 10,787.002 din Zaposlenih je bilo 4 ljudje, Osebni dohodki so bili izplačani v višini 1,375,715 din Pasiva v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 105 Drugi viri osn. sredstev 6 B. Viri sredstev skup. por. — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 22 D. Rez. sklad in drugi skladi Rez. sklad in drugi skladi 7 Viri nerazp. sredstev 205 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 286 Druga pasiva 47 Skupaj . . . 678 BILANCA ZA LETO 1960 Gostilna »Pri pošti«. Polje v 000 Osnovna sredstva 4.352 Gotovina 274 ! Dolžniki 4.475 Blago 2.507 11.60» Sklad osnovnih sredstev 4.352 Drugi skladi 217 Kredit pri banki 577 Dobavitelji 3.805 8.951 Dohodek 2.657 Podjetje je doseglo realizacij0 14,813.509 dh1 Zaposlenih je bilo 7 ljudi. Osebni dohodki šobili izplača' ni v višini 1,767.847 di9 BILANCA ZA LETO 1960 »DIM« Polje Osnovna sredstva v 00<1 297 Gotovina 1.21« Krediti pri banki 1.51« 502 Dobavitelji 142 Dohodek "645 868 Podjetje je doseglo realizacij^ 1,108.616 di8 Zaposlenih je bilo 6 ljudi. Osebni dohodki so bili izplačf' ni v višini 758.624 do1