ISSN 1310*2943 Klimatske razmere v novembru V nižinah je bilo pomembno topleje od dolgoletnega povprečja Agrometeorotogtya Ugodne vremenske razmere za razraščanje ozimnih žit Dogodki Evropska konferenca aplikativne klimatologije v Bruslju VSEBINA 1. METEOROLOGIJA.....................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v novembru 2002...........................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v novembru 2002............................................................................................. 17 1.3. Jesen 2002.................................................................................................................................. 24 1.4. Meteorološka postaja Turški Vrh...............................................................................................30 1.5. 16. mednarodni kongres za biometeorologijo............................................................................32 1.6. 4. Evropska konferenca aplikativne klimatologije.....................................................................34 2. AGROMETEOROLOGIJA.......................................................................................................35 3. HIDROLOGIJA..........................................................................................................................40 3.1. Pretoki rek..................................................................................................................................40 3.2. Temperature rek in jezer.............................................................................................................44 3.3. Višine in temperature morja.......................................................................................................46 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v novembru 2002.................................................. 50 4. ONESNAŽENOST ZRAKA.......................................................................................................52 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.................61 6. POTRESI.....................................................................................................................................65 6.1. Potresi v Sloveniji - november 2002.......................................................................................... 65 6.2. Svetovni potresi - november 2002............................................................................................. 67 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Med 14. in 16. novembrom 2002 je nad Slovenijo in sosednjimi državami pihal viharni veter, ki je odkrival strehe in podiral drevje. (Foto: Janko Merše) Cover photo: Between November 14th and 16th 2002 stormy wind was blowing above Slovenia and neighbouring countries causing damage on roofs and trees. (Photo: Janko Merse) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v novembru 2002 1.1. Climate in November 2002 Tanja Cegnar November je zadnji jesenski mesec, prinesel je tako hladen val kot tudi zelo visoke temperature zraka, na nekaterih postajah so celo izmerili najvišjo novembrsko temperaturo zraka doslej. Kot celota je bil november v nižinskem svetu izjemno topel, zapomnili pa si ga bomo tudi po viharnem južnem vetru, ki je pihal med 14. in 16. novembrom pri nas in pri naših sosedih. Vzhodna polovica države je dobila manj padavin kot v dolgoletnem povprečju, Julijci pa so bili obilno namočeni. V osrednjem del države in precejšnjem delu Štajerske je bilo več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju, na Krasu, Goriškem in v Posočju ter Julijcih je sonce sijalo med 60 in 80 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. November se je začel z nadpovprečno toplim vremenom, 5. novembra se je začelo nekajdnevno hladno obdobje, ki je trajalo do 10. novembra, nato pa je temperatura zraka vse do konca meseca ostala nad dolgoletnim povprečjem. O 4 Z 0 BILJE llliL.1. llldi ■iIIIIImIiiIIHII I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 ^ 12 9 4 Z 0 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 NOVO MESTO "V I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 MURSKA SOBOTA ;, lin ................. ................. ................. ............ § -4 ................II '.......................................................................................................... 111111111111111111111111111111 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka novembra 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, November 2002 V visokogorju so najnižjo temperaturo izmerili 6. novembra, na Kredarici je bilo -11.6 °C. V nižini je bilo najhladneje v dneh od 7. do 9. novembra. Na Kredarici in v Postojni je bila najvišja temperatura 1. novembra, drugod po državi pa 15. ali 16. novembra, le malo kje se živo srebro ni dvignilo nad 20 °C. V Novem mestu so izmerili 23.5 °C (doslej je bila najvišja novembrska temperatura 23.0 °C iz leta 1963), v Črnomlju 23.4 °C (najvišja ostaja temperatura 24.5 °C iz leta 1963), v Murski Soboti 22.6 °C (doslej najvišja temperatura 22.0 °C je bila iz leta 1963), v Kočevju in Celju 22.0 °C. Na letališču v Portorožu so izmerili 20.8 °C (najvišja novembrska temperatura ostaja 21.6 °C iz leta 1968), v Biljah 21.0 °C (najvišja novembrska temperatura ostaja 23.7 °C iz leta 1972). V Ljubljani je bila najvišja temperatura 19.9 °C (najvišja novembrska temperatura ostaja 21.9 °C iz leta 1963). Povprečna novembrska temperatura zraka v Ljubljani je bila 9.3 °C, kar je za izjemnih 4.7 °C nad dolgoletnim povprečjem, le leta 1963 je bila povprečna temperatura višja, dosegla je kar 10.0 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 6.1 °C, kar je 4.4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Novembrska jutra so bila najhladnejša leta 1988 z -2.9 °C, najtoplejša pa leta 1963 s 6.3 °C, le malo manj toplo je bilo novembra 2000 s 6.2 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 12.9 °C, kar je 16 12 ä 8 16 16 12 8 4 0 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo za 4.7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja dalje so bili novembrski popoldnevi najtoplejši leta 1963 s 14.0 °C, najhladnejši pa leta 1978 s 4.1 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva na lokalne temperaturne razmere. < 10 -5 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 Slika 1.1.2. Povprečna novembrska najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in November and the corresponding means of the period 1961-1990 V nižinskem svetu je bil november izjemno topel, v visokogorju pa so bile razmere v mejah običajne spremenljivosti. Na Kredarici je bila povprečna novembrska temperatura zraka -2.8 °C, kar je za 1.2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši november 1998 s povprečno mesečno temperaturo -7.7 °C, najtoplejši pa je bil november 1984 z -0.7 °C, le malo je zaostajal november 1994 z -0.9 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna novembrska najnižja dnevna in povprečna novembrska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3a. Novembrsko število ledenih dni ter povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3a. Number of days with maximum daily temperature bellow 0 °C in November and the corresponding means of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3b. Novembrsko število hladnih dni ter povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3b. Number of days with minimum daily temperature bellow 0 °C in November and the corresponding means of the period 1961-1990 Na sliki 1.1.3.a je novembrsko število ledenih dni v Ljubljani od sredine minulega stoletja dalje. Ledeni so dnevi, ko se temperatura ves dan ne dvigne nad ledišče. Le 14 novembrov je bilo z ledenimi dnevi, zadnjič so bili ledeni dnevi novembra v Ljubljani leta 1999, našteli so jih 7, 8 ledenih dni pa je bilo novembra 1993. Hladni so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, za Ljubljano so prikazani na sliki 1.1.3b., letos so bili 4, novembra 1994 pa ni bilo niti enega hladnega dneva, največ, kar 24, ledenih dni je bilo novembra 1988. Ob obali novembra 2002 ni bilo nobenega hladnega dneva, v Vipavski dolini so bili 3, v Murski Soboti in Celju jih je bilo po 6, v Slovenj Gradcu 9. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. Na sliki 1.1.4. je prikazan potek najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. 15 5 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 7 20 6 > 4 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.4. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) novembra 2002 Figure 1.1.4. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), November 2002 Novembra je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem. V visokogorju je bil odklon v mejah običajne spremenljivosti, na Kredarici je bilo povprečje obdobja 1961— 1990 preseženo za 1.2 °C. Drugače je bilo v nižinskem svetu, kjer je bil november 2002 izjemno topel, odklon od povprečja obdobja 1961-1990 je bil od 3 do 5 °C. Od sredine minulega stoletja je bil november samo leta 1963 toplejši kot leta 2002. 25 20 15 P 10 5 0 -5 10 25 20 15 P 10 5 0 -5 10 25 20 15 P 10 5 0 -5 10 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.1.7. Višina padavin november 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.7. Precipitation amount in November 2002 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.6. Prikaz porazdelitve padavin novembra 2002 Figure 1.1.6. Precipitation amount, November 2002 I 600 mm 550 mm 500 mm 450 mm 400 mm 350 mm 300 mm 250 mm 200 mm 150 mm 100 mm 50 mm 0 mm Slika 1.1.8. Trajanje sončnega obsevanja novembra 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Bright sunshine duration in November 2002 compared with 1961-1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.6. je prikazana novembrska višina padavin, najobilnejše so bile v Julijcih, kot ponavadi pa je bilo najmanj dežja v Pomurju. Na sliki 1.1.7. je shematsko prikazan odklon novembrskih padavin od dolgoletnega povprečja; v vzhodni polovici države je bilo padavin manj od dolgoletnega povprečja, v Murski Soboti je padlo komaj 45 % običajnih novembrskih padavin, v zahodni polovici pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo, v večjem delu Julijcev in Zgornjesavski dolini ter zgornji Vipavski dolini za več kot polovico. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ v zgornji Vipavski dolini, v Slapu so jih našteli 18, samo 5 padavinskih dni je bilo v Murski Soboti. Slika 1.1.9. Mesečne višine padavin v mm novembra 2002 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Monthly precipitation amount in November 2002 and the 1961-1990 normals Slika 1.1.10. November število padavinskih dni. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.10. Number of days in November with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 1.1.11. Novembrska višina padavin in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.11. Precipitation in November and the mean value of the period 1961-1990 V Ljubljani je novembra 2002 padlo 119 mm, kar je 88 % dolgoletnega povprečja (slika 1.1.11.). To je bil po rekordno mokrem novembru 2000 (padlo je 312 mm) drugi november zapored s podpovprečno višino padavin. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani najbolj sušen november 1988, ko je padlo 19 mm, sušni so bili tudi novembri 1957, 1964, 1981, 1983, 1988 in 1995 z manj kot 50 mm. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.12. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. s £ - w -£ > < 20 H Q < P* 10 - KREDARICA > 6 W m m o 4 g >o z 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN ^ 30 -W £ > <20 - Q < P* 0 ■- BILJE JPPrP > w VI m o o z >o z o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN w £ LJUBLJANA .....^Jl ^ lu 1 J > 6 W 4 g >o . i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN m g O " > < 20 NOVO MESTO ll > 6 W m o 4 g >o § 2 GO 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN ^ 30 W £ > < 20 -D A P* 10 - CELJE > 6 W 4 g >o . i ..........................0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN co § * > A MARIBOR ...... ........■....... I............ _ ............... 1, L i i > 6 W CO m o 4 g >o § 2 co 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN W £ > A20 D A P* 10 MURSKA SOBOTA > 6 W 4 g >o § 2 co , Up................I......I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN CO § 3 D A Ph PORTOROŽ "P rP r-' r ^ > 6 W co m o 4 g >o N 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.12. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) novembra 2002 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.12. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, November 2002 50 10 50 10 40 8 40 J 8 6 4 10 - --------- 0 0 0 10 50 10 8 40 8 30 10 - 0 0 0 50 10 10 40 8 8 0 0 50 10 10 40 8 8 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo več kot v dolgoletnem povprečju v osrednji Sloveniji in delu Štajerske ter Dolenjske. Le od 60 do 80 % dolgoletnega povprečja je sonce sijalo na Krasu, v Vipavski dolini, v Posočju, Julijcih in Zgornjesavski dolini. o j £ 140 120 100 --• 80 60 - 40 20 H 0 LJUBLJANA I TI*1 11 Lil I.L Slika 1.1.13. Novembrsko število ur sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.13. Bright sunshine duration in hours in November and the mean value of the period 19611990 1951 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1956 961 V Ljubljani je bilo novembra 65 ur sončnega vremena, kar je 17 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.13.). Doslej najbolj sončen je bil november 1981 s 123 urami sončnega vremena, med zelo sončne lahko prištejemo tudi novembre 1969 (88 ur), 1988 (88 ur), 1989 (87 ur), 1995 (80 ur) in 2001 (86 ur). Najbolj siva sta bila novembra 1958 in 1962, obakrat je sonce sijalo le 9 ur. Slika 1.1.14. Novembrsko število jasnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Number of clear days in November and the mean value of the period 1961-1990 Slika 1.1.15. Novembrsko število oblačnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of cloudy days in November and the mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Jasnih dni je bilo zelo malo, še največ, a še to komaj po dva, jih je bilo na Goriškem in v Zgornjesavski dolini. Drugod po državi so zabeležili največ en jasen dan. V Ljubljani je november 2002 minil brez jasnega dneva, v dolgoletnem povprečju je vsak drugi november v Ljubljani brez jasnega dneva, novembra 1981 je bilo 6 jasnih dni (slika 1.1.14.). Kriterij za jasen dan je zelo strog, saj že jutranja megla zadostuje, da dan ne izpolnjuje kriterija. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Najmanj oblačnih dni je bilo v Prekmurju, v Murski Soboti so jih našteli 10, ob obali 13, drugod jih je bilo vsaj 14, v Postojni in zgornji Vipavski dolini celo 19. V Ljubljani je bilo 18 oblačnih dni, kar je dan več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.15.). Od sredine minulega stoletja je bilo 28 oblačnih dni leta 1958, leta 1971 pa so zabeležili le 7 oblačnih dni. Povprečna oblačnost je bila najmanjša v Ratečah, oblaki so v povprečju prekrivali 6.7 desetin neba. Ob morju je bilo oblakov nekoliko več, v povprečju so prekrivali 6.9 desetin neba. Največja povprečna oblačnost je dosegla kar 8 desetin, zabeležili so jo v zgornji Vipavski dolini, Postojni in Ljubljani. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani najbolj siv november 1958 s povprečno oblačnostjo 9.8 desetin, največ jasnega neba pa je bilo novembra 1981 s povprečno oblačnostjo 5.3 desetin. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - november 2002 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - November 2002 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 7.0 3.8 11.3 3.6 17.5 15 -5.1 9 7 0 361 59 7.2 15 2 176 101 13 2 2 0 0 8.9 Kredarica 2514 -2.8 1.2 -0.6 -4.8 4.0 1 -11.6 6 29 0 684 74 69 7.5 17 1 267 132 15 2 22 30 115 30 744.3 4.4 Rateče-Planica 864 5.3 4.4 10.2 1.6 18.5 16 -6.7 9 11 0 422 69 72 6.7 14 2 327 188 13 2 1 0 0 912.6 7.5 Bilje pri N. Gorici 55 11.2 3.7 15.8 7.6 21.0 16 -2.0 9 3 0 190 78 69 7.2 17 2 215 143 14 1 2 0 0 1006.2 11.5 Slap pri Vipavi 137 11.0 3.3 15.4 7.1 20.5 16 -2.0 9 3 0 217 8.0 19 1 263 156 18 0 0 0 0 10.4 Letališče Portorož 2 12.9 4.6 16.5 9.6 20.8 15 0.3 9 0 0 131 81 81 6.9 13 1 141 137 11 7 0 0 0 1012.2 12.0 Godnje 295 10.6 4.3 14.6 7.9 19.5 16 -2.0 7 2 0 227 7.8 17 1 206 134 15 0 2 0 0 10.0 Postojna 533 8.8 4.4 11.8 6.2 17.2 1 -4.3 9 5 0 305 67 78 8.0 19 1 247 147 17 1 4 0 0 9.7 Kočevje 468 8.3 4.3 12.9 4.6 22.0 16 -5.0 8 5 0 327 7.6 15 0 131 78 10 0 9 0 0 8.4 Ljubljana 299 9.3 4.7 12.9 6.1 19.9 16 -2.8 9 4 0 282 65 117 8.0 18 0 119 88 9 0 9 0 0 978.2 10.0 Bizeljsko 170 8.9 4.2 13.4 5.3 22.2 16 -3.4 8 3 0 297 7.6 14 1 67 63 8 0 7 0 0 9.3 Novo mesto 220 9.2 4.7 13.2 6.0 23.5 16 -2.9 8 3 0 289 70 99 7.7 14 0 89 82 8 0 14 0 0 986.1 9.4 Črnomelj 196 9.5 4.9 13.9 5.2 23.4 15 -3.5 9 3 0 282 7.5 16 0 107 81 10 0 7 0 0 9.7 Celje 240 8.6 4.4 13.1 4.2 22.0 16 -5.5 9 6 0 314 75 113 7.5 14 0 79 78 8 1 8 0 0 984.5 9.3 Maribor 275 9.0 4.5 13.1 5.5 21.7 15 -2.4 9 3 0 305 73 92 7.5 14 1 52 56 7 1 2 0 0 979.4 9.6 Slovenj Gradec 452 7.3 4.7 11.8 3.4 20.2 16 -5.0 9 9 0 368 78 94 7.5 16 0 84 81 8 0 11 0 0 9.0 Murska Sobota 184 8.4 4.3 12.6 4.7 22.6 16 -2.4 8 6 0 326 70 97 7.0 10 1 31 45 5 0 7 0 0 990.9 9.3 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - november 2002 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - November 2002 Postaja I. d e k a d a I I. d e k a d a III. d e k a d a T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 9.3 14.5 18.6 5.7 0.3 4.5 -1.9 15.2 17.7 20.8 12.3 6.2 10.8 3.2 14.1 17.4 19.4 10.8 7.1 10.3 5.5 Bilje 8.0 13.9 19.1 4.0 -2.0 2.8 -3.4 13.3 17.1 21.0 9.6 2.6 8.2 1.2 12.3 16.4 20.0 9.3 5.7 8.6 3.7 Slap pri Vipavi 8.1 13.8 20.0 3.7 -2.0 1.9 -5.0 13.0 16.5 20.5 9.4 3.0 7.4 0.0 11.8 15.9 18.5 8.2 5.0 7.3 3.0 Postojna 5.2 9.2 17.2 2.0 -4.3 0.2 -6.0 11.2 13.4 16.4 9.1 0.8 7.2 -1.6 10.0 12.9 16.4 7.4 2.4 6.2 0.4 Kočevje 4.4 10.0 16.5 1.0 -5.0 0.5 -6.1 11.7 15.6 22.0 7.5 0.4 6.3 -1.5 8.8 13.2 16.1 5.4 2.1 4.5 1.5 Rateče 2.0 8.7 16.0 -2.0 -6.7 -5.5 -10.6 7.7 12.2 18.5 3.7 -3.8 1.7 -9.0 6.2 9.7 12.0 3.1 -0.5 1.4 -4.2 Lesce 3.7 9.5 16.0 -0.2 -5.1 -1.0 -6.6 9.4 13.6 17.5 6.0 -2.0 4.7 -3.5 8.0 10.9 14.0 4.9 1.9 5.1 0.8 Slovenj Gradec 3.3 8.1 15.5 0.1 -5.0 -2.4 -8.6 10.4 14.9 20.2 5.9 -3.3 2.5 -7.0 8.2 12.5 16.4 4.1 -0.2 1.7 -3.1 Brnik 4.2 9.6 17.2 0.2 -5.1 10.7 14.6 18.8 6.1 -2.6 8.8 11.7 15.1 6.6 2.9 Ljubljana 6.3 10.7 17.7 3.0 -2.8 0.7 -5.7 11.8 15.4 19.9 7.6 1.7 4.3 -2.8 9.9 12.6 16.3 7.7 5.8 5.7 1.8 Sevno 5.0 8.6 15.8 2.7 -2.6 0.1 -6.3 11.6 15.0 20.2 9.0 3.5 6.5 -1.0 9.0 12.3 15.1 6.8 4.6 5.2 2.9 Novo mesto 5.7 10.2 15.9 2.7 -2.9 1.3 -5.9 13.3 17.4 23.5 9.0 2.4 6.6 -0.6 8.5 11.9 15.5 6.3 4.4 4.8 2.2 Črnomelj 6.2 10.9 18.4 2.8 -3.5 2.5 -4.0 13.7 18.4 23.4 7.3 1.0 5.6 -1.0 8.6 12.4 16.3 5.5 3.5 4.4 2.5 Bizeljsko 6.1 10.0 15.8 2.8 -3.4 2.3 -4.6 12.4 17.7 22.2 7.6 1.0 6.8 -0.6 8.3 12.4 16.6 5.5 3.6 4.3 1.6 Celje 5.1 9.8 16.2 1.0 -5.5 0.0 -6.6 11.6 16.6 22.0 6.0 -1.6 3.9 -3.9 9.0 12.8 17.5 5.8 3.5 4.9 2.1 Starše 5.1 8.7 14.0 2.0 -1.8 1.4 -3.1 12.0 16.8 21.6 7.3 -0.1 4.9 -2.6 9.6 13.1 17.2 5.9 3.6 4.7 1.8 Maribor 5.3 8.8 13.0 2.6 -2.4 12.3 17.0 21.7 8.0 1.6 9.4 13.4 18.3 6.0 3.4 Jeruzalem 4.5 7.6 14.5 2.3 -1.5 1.6 -4.0 13.1 16.8 22.0 9.6 2.5 6.9 1.0 9.3 12.3 18.0 6.8 4.0 5.5 4.0 Murska Sobota 4.8 8.1 12.9 2.1 -2.4 1.7 -4.7 12.4 17.4 22.6 7.5 -2.0 4.5 -4.0 8.0 12.3 16.6 4.4 0.4 3.0 -0.9 Veliki Dolenci 4.2 6.9 10.6 1.8 -2.0 1.4 -4.1 12.2 15.9 21.0 7.8 0.5 4.0 -3.2 8.3 11.5 15.0 5.1 3.8 2.7 0.2 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - november 2002 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - November 2002 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1. 1. 2002 Portorož 34.5 3 35.8 6 70.8 6 141.1 15 1174 Bilje 19.6 4 84.8 7 110.3 9 214.7 20 1332 Slap pri Vipavi 29.2 3 112.2 8 121.3 9 262.7 20 1531 Postojna 48.9 3 121.1 8 76.9 8 246.9 19 1478 Kočevje 45.1 4 48.1 6 37.6 4 130.8 14 1260 Rateče 12.9 2 162.7 8 151.8 8 327.4 18 1380 Lesce 9.8 1 85.1 7 80.7 7 175.6 15 1145 Slovenj Gradec 25.4 2 36.4 3 21.7 4 83.5 9 1046 Brnik 20.5 2 48.5 6 66.2 8 135.2 16 1141 Ljubljana 26.4 3 51.0 7 41.5 10 118.9 20 1237 Sevno 32.3 4 36.8 5 30.2 5 99.3 14 1143 Novo mesto 48.1 5 14.7 7 26.6 6 89.4 18 1285 Črnomelj 43.7 6 35.3 5 27.5 6 106.5 17 1242 Bizeljsko 41.4 5 10.8 4 14.5 3 66.7 12 900 Celje 29.6 3 29.5 6 19.7 6 78.8 15 978 Starše 16.6 5 27.8 3 8.6 2 53.0 10 812 Maribor 15.1 5 24.6 5 12.5 2 52.2 12 813 Jeruzalem 20.8 3 5.0 3 14.5 2 40.3 8 810 Murska Sobota 17.3 5 1.1 5 12.6 3 31.0 13 688 Veliki Dolenci 11.4 5 5.1 4 14.8 2 31.3 11 581 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2002 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2002 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 12 Urad za meteorologijo Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. novembra 2002 1400 1200 I 1000 z > 800 < Q 600 < •z, 400 > 200 LJUBLJANA JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana M " % N 0.7 m/s NNW 0.8 m/s NNE 0.7 m/s Maribor 4.8 % NNW 1.0 m/s M 4-5 % N 1.1 m/s 4.5 % NNE 1.4 m/s Urad za meteorologijo Kredarica 9.6 % N 52 m/s 2.8 % NNW 6.6 %/s NNE 3.8 %/s 4.7 % NW 0.8 m/s 3.5 % WNW 1.0 %/s 43 % W 1.4 m/s 4.5 % WSW 2.0 %/s 7.4 % SW 2.2 m/s MC 134 % NE 0.8 m/s CMC 95 % ENE 0.8 m/s 6.2 % E 0.9 m/s ESE 37 % ESE 1.2 m/s 3.0 % SE 1.3 m/s 7.1 % SSW 1.7 m/s 5.7 % S 1.2 m/s CCE 2.5 % SSE 1.2 m/s 8.8 % NW 1.8 %/s ,«, 2.6 % W 1.0 m/s 1.9 % WSW 1.1 m/s 2.1 % SW 1.6 m/s 6.6 % SSW 2.1 m/s MC 53 % NE 1.1 m/s 11.5 % WNW 5.9 m/s 61 % 30 % E 1.1 m/s W 7.0 m/s ESE 48 % ESE 1.1 m/s 8.7 % SE 1.6 m/s 15.2 % S 2.4 m/s 14.5 % SSE 2.1 m/s 1.0 % WSW 4.0 m/s MC 30 % NE 3.2 m/s CMC 20 % ENE 2.9 m/s 2.6 % E 3.1 m/s 05 % SW 2.5 m/s SE 5.9 m/s SSW 2.3 %/s 0.1 % S 3.0 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje 0.6 % NNW 1.8 %/s 1.1 % NNE 2.4 m/s NNW J:6 %/s 1.1 % N 0.5 m/s MME 09 % NNE 0.7 m/s 2.4 % NW 1.2 m/s 4.3 % NE 1.3 m/s 1.9 % NW 0.7 m/s MC 1.4 % NE 0.9 m/s 4.3 % ENE 1.1 m/s ESE SSE 2.0 % N 1.5 m/s M 17 % N 0.8 m/s 1.7 % NNW 0.6 %/s 1.8 % NNE 0.8 m/s 1.8 % NE 2.3 m/s wnw 2.1 %/s eue30 % ENE 33 m/s 2.2 % WNW 1.0 m/s CMC 72 % ENE 1.3 m/s tu 1.0 % W 1.5 m/s 1.7 % WSW 2.9 %/s 4.6 % E 2.6 m/s CSC 152 % ESE 2.0 m/s tu 2 0 % W 1.0 m/s WSW 0.9 %/s 29.3 % E 1.6 m/s 24.7 % ESE 1.6 m/s 34 % SW 1.5 m/s se 8 5 % SE 2.1 m/s 8.9 % SSW 1.7 m/s 5.3 % SSE 1.3 m/s 2.2 % SSW 2.9 m/s 5.3 % S 3.2 m/s Ssc 152 % SSC 4.7 m/s 4.0 % SSW 1.7 m/s _ 3.4 % S 1.7 m/s SSC 43% SSC 2.4 m/s Slika 1.1.16. Vetrovne rože, november 2002 Figure 1.1.16. Wind roses, November 2002 9.2 % ENE 1.7 m/s 12.1 % W 1.2 m/s 5.0 % E 1.5 m/s ccc 28 % ESE 0.8 m/s 37.9 % SE 3.6 m/s SE 3 2 % SE 0.8 m/s 8.4 % S 1.5 m/s 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici je najmočnejši sunek vetra 11. novembra dosegel 49.0 m/s. Na letališču v Portorožu je najmočnejši sunek vetra 16. novembra dosegel 20.5 m/s, v Biljah je sunek vetra 5. novembra dosegel 16.0 m/s, v Ljubljani je bil najmočnejši sunek vetra 14. oktobra 18.3 m/s. Izredno močan južni veter je pihal v dneh od 14. do 16. novembra, lokalno je lomil in podiral drevesa ter odkrival strehe. Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.16.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval jugovzhodni veter (37.9 % vseh terminov), sosednji smeri sta bili zastopani s po 15.2 % vseh terminov. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadalo 54.0 % vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, pripadlo mu je 13.4 % vseh terminov. Na Kredarici je jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku skupaj pripadlo 18.2 % terminov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 37.4 % vseh terminov. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, november 2002 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, November 2002 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -1.1 6.5 7.0 4.1 94 100 206 132 128 29 80 81 Bilje -1.2 5.7 6.4 3.6 41 149 231 141 132 36 52 76 Slap pri Vipavi -1.3 5.3 5.9 3.3 55 182 225 156 Postojna -0.9 6.9 7.3 4.4 92 195 146 147 112 57 58 80 Kočevje -1.5 7.8 6.5 4.3 100 73 66 78 Rateče -1.0 6.8 7.5 4.4 23 241 294 187 108 70 54 81 Lesce -0.8 6.6 7.2 4.3 19 139 181 111 Slovenj Gradec -1.5 7.7 7.8 4.7 87 82 72 81 61 161 78 96 Brnik -0.9 7.5 7.6 4.7 44 82 148 90 Ljubljana -0.3 7.2 7.2 4.7 68 93 102 88 149 134 63 117 Sevno -1.3 7.5 6.3 4.1 107 82 85 90 Novo mesto -0.7 8.9 5.9 4.7 159 32 79 82 99 133 68 99 Črnomelj -0.6 9.1 6.0 4.9 123 63 68 81 Bizeljsko -0.6 7.8 5.4 4.2 156 22 49 63 Celje -1.1 7.3 6.8 4.4 116 68 62 78 98 168 91 116 Starše -1.4 7.5 7.1 4.4 81 73 30 61 Maribor -1.2 7.8 6.9 4.5 68 62 41 56 Jeruzalem -2.4 8.5 6.3 4.2 103 12 52 46 Murska Sobota -1.3 8.2 5.9 4.3 103 4 54 45 58 155 91 97 Veliki Dolenci -2.0 8.1 6.0 4.0 66 17 59 44 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Prva tretjina novembra je bila malo hladnejša od dolgoletnega povprečja, odklon je bil v mejah običajne spremenljivosti, izjemno topli pa sta bili druga in tretja tretjina meseca, odklon od povprečja je bil med 5 in 9 °C. Padavine so bile v prvi tretjini meseca opazno pod povprečjem v Vipavski dolini, Zgornjesavski dolini in severnem delu Ljubljanske kotline. Na novomeškem območju in na Bizeljskem je bilo dolgoletno povprečje močno preseženo. V osrednjem delu meseca je bilo padavin manj kot običajno na Dolenjskem in v Prekmurju, močno pa so dolgoletno povprečje presegli v Vipavski dolini, na Notranjskem in v Zgornjesavski dolini. V zadnji tretjini meseca je bilo dolgoletno povprečje padavin preseženo na zahodu države, na vzhodu pa je bilo padavin komaj polovico toliko kot v povprečju obdobja 1961-1990. V prvi tretjini meseca je bilo razmeroma malo sončnega vremena na Koroškem in v Murski Soboti; v Ljubljani pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo za polovico. V osrednjem delu meseca je bilo sončnega vremena na zahodu malo, drugod pa precej več od povprečja, v zadnji tretjini meseca nikjer niso dosegli dolgoletnega povprečja, na Goriškem in v Ratečah niso dosegli niti polovice. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.17. levo je novembrska največja debelina snežne odeje na Kredarici. Zadnji dan novembra je debelina snežne odeje dosegla 115 cm, s to debelino snežne odeje se letošnji november uvršča med povprečno zasnežene. Na desni strani slike 1.1.17. je največja debelina snežne odeje v Ljubljani. Od sredine minulega stoletja smo imeli v Ljubljani 26 novembrov brez snežne odeje, zadnji med njimi je bil november 2002. Novembra 1966 je višina snega dosegla 37 cm, v letih 1980 in 1999 pa je novembra zapadlo 30 cm snega. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 Slika 1.1.17. Maksimalna višina snežne odeje Figure 1.1.17. Maximum snow cover depth in November 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Na sliki 1.1.18. je predstavljeno število dni z nevihto na Kredarici, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Na Kredarici in v Zgornjesavski dolini so novembra 2002 zabeležili dva dni z nevihto, ob morju jih je bilo 7, drugod po državi pa največ en. > S 4 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 > M 4 MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.18. Novembrsko število dni z nevihto in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.18. Number of days with thunderstorm in November and the mean value of the period 1960-1990 Slika 1.1.19. Novembrsko število dni z meglo in povprečje obdobja 19611990 § Figure 1.1.19. Number of foggy days 2 in November and the mean value of £ the period 1961-1990 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Kredarico so novembra vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 22 dneh. Po nižinah je novembra megla že nekoliko manj pogosta kot v prvih dveh jesenskih mesecih, je pa bolj trdovratna in se lahko obdrži tudi 15 300 250 30 200 100 50 0 0 10 10 8 8 6 6 4 2 2 0 0 10 10 8 8 Q 6 6 4 2 2 0 0 25 20 10 0 1956 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ves dan. V Ljubljani so zabeležili 9 dni z meglo, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povprečja, to je že dvajseti november zapored z manj megle kot v povprečju obdobja 1961-1990. Število dni z meglo po letu 1951 v Ljubljani je prikazano na sliki 1.1.19. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.20. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare novembra 2002 Figure 1.1.20. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in November 2002 Na sliki 1.1.20. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Novembra so bili štirje večji padci zračnega pritiska, najnižji povprečni dnevni zračni pritisk je bil 967.1 mb 22. novembra, najvišji pa 988.6 mb 6. novembra. Na sliki 1.1.20. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Tako je bil ob toplem vremenu na začetku meseca delni pritisk vodne pare 11.8 mb, nato se je ob ohladitvi hitro znižal na 4.4 mb 6. novembra, ostal razmeroma nizek do 10. novembra, nato pa hitro narasel in ostal tako kot temperatura dokaj visok vse do konca meseca. SUMMARY Mean air temperature in November was above the 1961-1990 normals, in the high mountains the temperature anomaly was within the limits of normal variability, but in lowland the anomaly was exceptionally high, between 3 and 5 °C; during the last 52 years only in November 1963 mean air temperature was higher. The first third of the month was slightly colder than the normals, but the rest of the month was exceptionally warm. On some stations (i.e. Novo mesto, Murska Sobota) the highest maximum air temperature in November was recorded. The eastern half of the country got less precipitation than on the average in the period 1961-1990. Precipitation was abundant in Julian Alps. Sunshine duration exceeded the normals in the central part of the country and partly in Štajerska. Territory between Karst and Zgornjesavska dolina got between 60 and 80 % of the usual sunshine. One of the most remarkable phenomena in November was the stormy south wind blowing between November 14th and 16th, it caused damage on trees and roofs. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 995 16 990 3 12 985 Ü 980 8 975 970 4 965 4 7 10 13 16 19 22 25 28 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v novembru 2002 1.2. Weather development in November 2002 Janez Markošek _1. november_ Delno jasno, občasno ponekod zmerno do pretežno oblačno Območje visokega zračnega pritiska je segalo od Pirenejskega polotoka prek srednje Evrope do Črnega morja. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal razmeroma suh zrak. Zjutraj je bilo ponekod še pretežno oblačno, čez dan je bilo delno jasno. Ves dan oblačno je ostalo v Beli krajini. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 19 °C. _2.- 3. november_ Oblačno, občasno manjše krajevne padavine Območje visokega zračnega pritiska je nad nami oslabelo, iznad severozahodne Evrope se je proti Alpam razširilo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenske fronte so se ob zahodnih višinskih vetrovih pomikale proti vzhodu večinoma severno od nas in so le s svojim obrobjem vplivale na vreme pri nas. Prevladovalo je oblačno vreme, občasno je rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 18 °C. _4. november_ Sprva oblačno s padavinami, popoldne ponekod delne razjasnitve Nad severnim Sredozemljem je nastalo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska, ki se je z vremensko fronto čez dan pomaknilo nad Balkan. V višinah je pihal vlažen jugozahodni veter, proti večeru se je obrnil v severozahodnik (slika 1.2.1a., b. in c.). V noči na 4. november in ta dan zjutraj je bilo oblačno s padavinami, ki so čez dan in popoldne ponehale. Ponekod se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 13, na Primorskem do 16 °C. _5. november_ V večjem delu države pretežno oblačno, ponekod še manjše padavine, burja Nad vzhodnim Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad Panonsko nižino in Jadranom pa višinsko jedro hladnega zraka. S severovzhodnimi vetrovi je pritekal vlažen in postopno hladnejši zrak. V severozahodni Sloveniji in na Primorskem je bilo občasno delno jasno. Na Primorskem je pihala burja. Zvečer so bile ob morju posamezne nevihte. Drugod po državi je prevladovalo oblačno vreme, občasno je ponekod še rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile 5 do 12, na Primorskem do 16 °C. _6. november_ Na Primorskem in v višjih legah jasno, drugod oblačno, burja, hladno Naši kraji so bili na obrobju območja visokega zračnega pritiska, ki je imelo središče nad vzhodno Evropo. V višinah je bilo nad nami jedro hladnega zraka. V nižjih plasteh ozračja pa je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem, v gornjesavski dolini in v višjih legah nad 1700 metrov je bilo jasno, drugod oblačno. Na Primorskem je pihala burja. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 4, na Primorskem do 9 °C. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo _7. november_ Na vzhodu oblačno, rahlo naletava sneg, drugod delno jasno, hladno Nad Panonsko nižino je imelo središče višinsko jedro hladnega zraka (slika 1.2.2a., b. in c.). Od severa je k nam pritekal hladen in vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji je bilo oblačno, zjutraj in dopoldne je občasno rahlo naletaval sneg. Drugod je bilo delno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 4, na Primorskem okoli 9 °C. _8.- 9. november_ Zmerno do pretežno oblačno, drugi dan jugozahodnih Nad Severnim morjem se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je potem z vremensko fronto prek srednje Evrope pomikalo proti Baltiku. V višinah je prevladoval zahodni do jugozahodni veter. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, prvi dan ponekod še delno jasno. 9. novembra je tudi po nekaterih nižinah zapihal jugozahodni veter. Najvišje temperature so bile od 6 do 13 °C. _10. november_ Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno Nad Alpami se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le občasno je bilo zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 17 °C. _11. november_ Sprva pretežno oblačno, čez dan ponehod delne razjasnitve Prek srednje Evope se je proti vzhodu pomikalo območje nizkega zračnega pritiska z vremensko fronto. V višinah je nad Alpami pihal močan zahodni veter. Sprva je bilo pretežno oblačno, le ponekod so bile manjše, kratkotrajne padavine z neznatno količino dežja. Čez dan se je ponekod v severni in vzhodni Sloveniji delno razjasnilo. Pihal je jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 15 °C. _12.- 13. november_ Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponehod rahel dež, topleje Nad severovzhodnim Atlantikom in zahodno Evropo je bilo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal toplejši in vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno, drugod pretežno oblačno. Ponekod v zahodni, južni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 17 °C. _14.- 16. november_ Na vzhodu občasno delno jasno, drugod pretežno oblačno, občasno padavine, močan veter, zelo toplo Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je zadrževala zahodno od nas in je zadnji dan zvečer dosegla tudi Slovenijo. Veter v višinah se je krepil in obračal na južno smer (slika 1.2.3a., b. in c.). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. V severovzhodni Sloveniji je bilo suho vreme, drugod je občasno rahlo deževalo. Najpogostejše so bile padavine v skrajni severozahodni Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter, ki je bil zelo močan v gornjesavski dolini. Tudi drugi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno so bile manjše padavine le v skrajni sevrozahodni Sloveniji. Še je pihal močan jugozahodni do južni veter. Zadnji dan obdobja je bilo več oblačnosti tudi v vzhodnih krajih. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Zvečer so bile v zahodni in osrednji Sloveniji padavine, deloma nevihte. Pihal je zelo močan veter. V Bovcu je bil najmočnejši sunek izmerjen kar 50 m/s. Ob morju je pihal močan jugo, morje je ob plimi poplavljalo nižje ležeče predele obale. Zelo toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so se po nižinah južne in vzhodne Slovenije dvignile nad 20 °C. _17.- 22. november_ Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, več na zahodu države, jugozahodnih, jugo, zelo toplo Nad severovzhodnim Atlantikom in zahodno Evropo je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Občasno so na njegovem obrobju nastajala sekundarna ciklonska območja, ki so se s frontalnimi valovi pomikala prek ali v bližini Slovenije proti severovzhodu oziroma vzhodu. V višinah je prevladoval južni do jugozahodni veter, s katerim je pritekal zelo topel in vlažen zrak (slika 1.2.4a., b. in c.). Prevladovalo je pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami, ki so bile pogostejše in občasno močnejše v zahodni Sloveniji. Največ dežja je padlo v noči na 18. november, nato 19. novembra zjutraj in dopoldne ter v noči na 22. november in nato isti dan podnevi. Padavine so spremljale nevihte v noči na 18. november in 22. novembra čez dan. Občasno je pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. V celotnem obdobju je največ padavin padlo v zahodni Sloveniji in ponekod na Notranjskem in sicer več kot 150 mm, na Voglu celo okoli 330 mm. Zaradi obilnih padavin je večina vodotokov v zahodni, osrednji in južni Sloveniji močno narasla, ob plimi pa je morje poplavljalo nižje ležeče predele obale. V Prekmuiju je v obravnavanem obdobju padlo le okoli 10 mm dežja. Razmeroma toplo je bilo, povprečne dnevne temperature so bile od 6 do 9 stopinj nad dolgoletno povprečno vrednostjo. _23. november_ Pretežno jasno, zjutraj ponehod megla, čez dan v hribih zahodne Slovenije pooblačitve Nad južnimi Alpami in Jadranom se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. Veter v višinah se je popoldne s severozahodne spet obrnil na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Čez dan se je v hribovitem svetu zahodne Slovenije pooblačilo. Tudi ponekod po nižinah je zapihal jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 16 °C. _24.- 25. november_ Na severovzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno z občasnimi padavinami, vetrovno Nad Pirenejskim polotokom je nastalo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je pomaknilo nad Francijo in Nemčijo. Drugo ciklonsko območje pa se je drugi dan iznad severne Afrike pomaknilo nad zahodno Sredozemlje (slika 1.2.5a., b. in c.). Vremenska fronta se je zadrževala zahodno od nas. Z južnimi do jugozahodnimi vetrovi je pritekal topel in vlažen zrak. V severovzhodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno. Drugod po državi je prevladovalo oblačno vreme. Občasno je rahlo deževalo, več padavin je bilo v skrajni severozahodni Sloveniji. Ob morju je pihal jugo, južni do jugozahodni veter pa je pihal tudi po nekaterih nižinah v notranjosti države. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 17, na Primorskem drugi dan do 20 °C. _26. november_ Pretežno oblačno, ponehod v zahodni in osrednji Sloveniji manjše padavine, jugo Nad osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa tam manjše jedro hladnega zraka. Z južnimi do jugovzhodnimi vetrovi je pritekal razmeroma topel in vlažen zrak. Sprva je bilo oblačno, ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji je rahlo deževalo. Proti večeru se je v zahodni Sloveniji razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 19 °C. 27.- 28. november 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Primorskem in v višjih legah delno jasno, drugod večji del dneva megla ali nizka oblačnost Nad nami se je zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. Z zahodnimi vetrovi je pritekal topel in bolj suh zrak, v nižjih plasteh ozračja pa je od jugovzhoda pritekal bolj vlažen zrak. Na Primorskem in v višjih legah je bilo delno jasno, drugod po državi pa je bila večji del dneva megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem je bilo precej toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 20 °C. _29. november_ Oblačno, padavine se razširijo nad vso Slovenijo, jugo Nad Alpami in severnim Sredozemljem je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih počasi pomikala prek Slovenije (slika 1.2.6a., b. in c.). Oblačno je bilo, na zahodu je deževalo že zjutraj, čez dan so se padavine razširile nad vso državo. Ob morju je pihal jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 13, na Primorskem do 17 °C. _30. november_ V severovzhodni Sloveniji delno jasno, drugod oblačno, občasno manjše padavine Območje nizkega zračnega pritiska se je pomaknilo nad Balkan, v višinah pa je nad severnim Sredozemljem nastalo manjše samostojno jedro hladnega zraka. Z južnimi vetrovi je pritekal razmeroma vlažen zrak. V severovzhodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno. Drugod je prevladovalo oblačno vreme, občasno je ponekod rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 9, na Primorskem do 17 °C. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4.11.2002 ob Slika 1.2.1b. Satelitska slika 4. 11. 2002 ob 15. uri Slika 1.2.1c. Topografija 500 mb ploskve 4. 11. 2002 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.1a. Mean sea level pressure on November, 4th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.1b. Satelite image on November, 4th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.1c. 500 mb topography on November, 4th 2002 at 12 GMT Wj ■ • ffU J»( e a \ -----i Ji Slika 1.2.2a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7.11.2002 ob Slika 1.2.2b. Satelitska slika 7. 11. 2002 ob 15. uri Slika 1.2.2c. Topografija 500 mb ploskve 7. 11. 2002 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.2a. Mean sea level pressure on November, 7th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.2b. Satelite image on November, 7th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.2c. 500 mb topography on November, 7th 2002 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13. uri Figure 1.2.3a. Mean sea level pressure on November, 16th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18.11.2002 ob 13. uri Figure 1.2.4a. Mean sea level pressure on November, 18th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4b. Satelitska slika 18. 11. 2002 ob 15. uri Figure 1.2.4b. Satelite image on November, 18th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.3c. Topografija 500 mb ploskve 16.11. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.3c. 500 mb topography on November, 16th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 18. 11. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.4c. 500 mb topography on November, 18th 2002 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.5a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25.11.2002 ob 13. uri Figure 1.2.5a. Mean sea level pressure on November, 25th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.6a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29.11.2002 ob 13. uri Figure 1.2.4a. Mean sea level pressure on November, 18th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.5b. Satelitska slika 25. 11. 2002 ob 15. uri Figure 1.2.5b. Satelite image on November, 25th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.6b. Satelitska slika 29. 11. 2002 ob 15. uri Figure 1.2.6b. Satelite image on November, 29th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 18. 11. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.4c. 500 mb topography on November, 18th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.5c. Topografija 500 mb ploskve 25. 11. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.5c. 500 mb topography on November, 25th 2002 at 12 GMT PMI 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.3. Jesen 2002 1.3. Climate in autumn 2002 Tanja Cegnar Meteorološka jesen, v katero prištevamo mesece september, oktober in november, je bila v nižinskem svetu toplejša od dolgoletnega povprečja; k pozitivnemu odklonu je najbolj prispeval izjemno topel november, september pa je bil v večjem delu Slovenije celo nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja. Drugače je bilo v visokogorju, kjer je bila temperatura zraka nižja od dolgoletnega povprečja, v visokogorju je bil negativni odklon septembra večji kot v nižinskem svetu, november pa še zdaleč ni bil tako izjemno topel kot v nižini. Sončnega vremena je bilo na Primorskem in Notranjskem ter v visokogorju manj kot v dolgoletnem povprečju; v velikih kotlinah je bilo sončnega vremena opazno več kot v dolgoletnem povprečju, bolj sončno kot običajno je bilo tudi v Zgornjesavski dolini in v Prekmurju; drugod po državi pa so bile razmere običajne. Padavin je bilo večinoma več kot običajno, najbolj (skoraj za 70 %) je bilo dolgoletno povprečje preseženo ob morju, največji primanjkljaj pa so zabeležili v Prekmurju (v Murski Soboti niso dosegli niti 80 % dolgoletnega povprečja). Na slikah od 1.3.3. do 1.3.6. je prikazan odklon od dolgoletnega povprečja za nekaj krajev. Med izjemnimi dogodki jeseni 2002 si bomo zapomnili nenavadno visoko temperaturo zraka v novembru, na nekaterih postajah so izmerili celo najvišjo novembrsko temperaturo zraka doslej (na primer v Murski Soboti se je živo srebro dvignilo na 22.6 °C, v Novem mestu so izmerili 23.5 °C), več o tem si lahko preberete v poglavju 1.1. o klimatskih razmerah v tem mesečnem biltenu. Najbolj se nam je vtisnil v spomin izjemno močan južni veter, ki je pri nas in v sosednjih državah pustošil v dneh od 14. do 16. novembra 2002. Veter je podiral in lomil drevesa in odkrival strehe, v sosednjih državah pa celo prevračal vlake. 14. novembra je veter povzročal škodo v Zgornjesavski dolini, naslednjega dne je prizadel poleg že omenjene Zgornjesavske doline tudi Podravje, 16. novembra pa tudi Bovško, obalo, Gorenjsko in osrednjo Slovenijo. Največja je bila hitrost vetra v alpskih dolinah in na območjih z večjo Slika 1.3.1. Posledice divjanja viharnega južnega vetra sredi nadmorsko višin°. Merilniki hitrosti vetra v novembra 2002 (foto: Janko Merše) Bovcu in na Kredarici so zabeležili sunke Figure 1.3.1. Damage caused by stormy wind in November 2002 okoli 50 m/s. (Photo: Janko Merše) Vetrovi, ki dosegajo tako veliko hitrost, da lahko poškodujejo objekte in drevje, pri nas običajno spadajo v eno izmed naslednjih kategorij: • močni sunki vetra ob nevihtah, lokalno so zelo omejeni, • najpogosteje viharno jakost doseže burja, praktično skoraj vsako leto • približno vsakih petdeset let pa rušilno moč doseže tudi severni veter ob vznožju Karavank. Viharni veter z juga je v naših krajih dokaj redek, kar potrjujejo tudi arhivski podatki. Nekaj podobnosti z vetrovnimi razmerami in nenavadno visoko temperaturo zraka v novembru 2002 bi lahko našli z razmerami 16. novembra 1963. H Slika 1.3.2. Posledice divjanja viharnega južnega vetra sredi novembra 2002 (foto: Janko Merše) Figure 1.3.2. Damage caused by stormy wind in November 2002 (Photo: Janko Merše) 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica -10 12 Slika 1.3.3. Odklon povprečne minimalne dnevne temperature v ° C jeseni 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.3.3. Mean daily minimum air temperature anomaly in autumn 2002 Letališče Portorož Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Bilje Rateče Kredarica 20 40 80 100 Slika 1.3.5. Sončno obsevanje jeseni 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.5. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, autumn 2002 Urad za meteorologijo Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Reteče Kredarica Slika 1.3.4. Odklon povprečne maksimalne dnevne temperature v °C jeseni 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.3.4. Mean daily maximum air temperature anomaly in autumn 2002 Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica 50 100 150 200 Slika 1.3.6. Padavine jeseni 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.6. Precipitation compared to the 1961-1990 normals, auturnn 2002 25 Agencija Republike Slovenije za okolje LJUBLJANA BEŽIGRAD o D H w 10 w H 8 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.7. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.7. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal O J £ w H >cn 500 400 300 200 - 100 LJUBLJANA BEŽIGRAD 0 i ~i" r"r" i" i" i "i "i "i "i" i" i " i " i "i "i ~i "i " i" i" i" i ~i "i "i" i" i " i " i" i "i ~i "i " i" i " i" i ~ i" i "i "i" i" i" i" i " i" i "i "i ~i" i 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.9. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.9. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961-1990 normal Urad za meteorologijo LJUBLJANA BEŽIGRAD 1 ll ll J m\ 1 1 ... 1 ... 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.8. Jesensko število dni z minimalno temperaturo manjšo od 0 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.8. Number of cold days (days with minimum air temperature bellow 0° C) and the 1961-1990 normal 800 700 600 B 500 B < 400 £ 300 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 LJUBLJANA BEŽIGRAD I I ■ ■ i Slika 1.3.10. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.10. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 o w w H 7 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 § O J > w H xS5 40 35 30 25 --■■ 20 --■■ 15 10 -5 - MURSKA SOBOTA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.11. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.11. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal O J £ w H 550 500 450 400 350 -300 -250 -200 150 -100 -50 -0 MURSKA SOBOTA 1951 I I I I I I I I I I 1957 1963 I I I I I I I I I I 1969 1975 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.12. Jesensko število dni z minimalno temperaturo manjšo od 0 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.12. Number of cold days (days with minimum air temperature bellow 0° C) and the 1961-1990 normal 400 350 300 250 £ 200 150 -100 -50 - MURSKA SOBOTA 0 i i ii " 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.13. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961 -1990 Figure 1.3.13. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961-1990 normal Slika 1.3.14. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.14. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Razmere jeseni 2002 smo za nekaj krajev primerjali z vrednostmi od sredine minulega stoletja dalje. Za osrednjo Slovenijo smo izbrali Ljubljano, ki sicer ni primerna za spremljanje klimatskih sprememb, saj se je v zadnjih petindvajsetih letih okolica merilnega mesta močno spremenila, kar seveda vpliva na izmerjene vrednosti meteoroloških elementov. Vendar je Ljubljana naše največje mesto in prestolnica, zato si zasluži posebno pozornost. Za prebivalce Ljubljane ni bistveno ali so spremembe lokalne klime posledica globalnih klimatskih sprememb ali pa zgolj širjenja mesta, zanje je pomembno, da se mikroklimatske razmere v mestu spreminjajo. Naraščajoči trend temperature v Ljubljani lahko pripišemo tako globalnim kot tudi lokalnim spremembam. Povprečna jesenska temperatura je prikazana na sliki 1.3.7., po letu 1951 je bila najtoplejša jesen 2000 s povprečno temperaturo 12.5 °C, leta 1963 je bila povprečna temperatura 12.1 °C, leta 2002 pa 11.9 °C. Hladnih dni je bilo precej manj od dolgoletnega povprečja (slika 1.3.8.), vendar je bilo v minulih letih že tudi nekaj jeseni z manj hladnimi dnevi. Sončnega vremena je bilo nekoliko več od dolgoletnega povprečja (slika 1.3.9.), vendar je bil odklon v mejah običajne spremenljivosti. Padavine so za spoznanje presegle dolgoletno povprečje (slika 1.3.10.). Razmere na severovzhodu države smo ponazorili s podatki merilne postaje v Murski Soboti. Tako kot v Ljubljani sta bili od leta 1951 toplejši od jeseni 2002 (povprečna temperatura 11.2 °C) le dve jeseni (jesen 2000 z 12.0 °C in jesen 1963 z 11.4 °C). Hladnih dni je bilo malo (slika 1.3.12.), le petkrat je bilo jeseni manj hladnih dni. Sonce je sijalo 389 ur, kar je 5 ur več od dolgoletnega povprečja (slika 1.3.13.). Po dveh nadpovprečno namočenih jesenih je bilo padavin jeseni 2002 manj od dolgoletnega povprečja (slika 1.3.14.), padlo je le 165 mm, kar je 43 mm manj od dolgoletnega povprečja. Včasih se odkloni od povprečja v visokogorju pomembno razlikujejo od razmer v nižinskem svetu. Razmere v visokogorju smo prikazali s podatki za Kredarico. Na sliki 1.3.15. je potek povprečne temperature zraka na Kredarici, jeseni 2002 je bila povprečna temperatura za -0.3 °C nižja od dolgoletnega povprečja in v mejah običajne spremenljivosti. Trajanje sončnega obsevanja je v visokogorju že nekaj let zapored pod dolgoletnim povprečjem (slika 1.3.16.), 327 ur sončnega vremena jeseni 2002 je primerljivih z 329 urami jeseni 2000 in s 319 urami jeseni 1998. P4 g. 400 300 O Z m >o Z g 200 O 100 - I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 Slika 1.3.15. Povprečna jesenska temperatura od leta 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.15. Mean air temperature in autumn from the year 1954 on and the 1961-1990 normal KREDARICA i. 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 Slika 1.3.16. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.16. Bright sunshine duration in autumn from 1956 on and the 1961-1990 normal 600 500 0 Padavin je bilo na Kredarici jeseni 2002 s 714 mm več od dolgoletnega povprečja, le-to je bilo jeseni 2001 le neznatno preseženo (slika 1.3.17.). Največ padavin so namerili jeseni 2000, bilo jih je kar 1272 mm. Merilo za pogostost padavin so padavinski dnevi, izbrali smo prag 1 mm. Na sliki 1.3.18. vidimo, da je bilo jeseni 2002 42 padavinskih dni, kar je komaj dan več od dolgoletnega povprečja. Največ težav z ugotavljanjem trendov in indicev klimatskih sprememb imamo na Primorskem, saj so se lokacije glavnih merilih postaj na Primorskem pomembno spreminjale. Še posebej težko je glede na preteklost ocenjevati razmere ob obali, saj so prav tam mikroklimatske razlike med merilnimi mesti velike, pri ocenjevanju povprečne temperature se postopek preračunavanja dolgoletnega niza podatkov na eno točko še nekako obnese, skoraj na nerešljiv problem pa naletimo, če želimo primerjati temperaturne ekstreme. Na sliki 1.3.19. vidimo, da je bila jesen 2002 druga najtoplejša, višja je bila povprečna temperatura le jeseni 2000. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 800 600 400 i 40 O g30 m H >M 20 10 - KREDARICA 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 Slika 1.3.17. Višina padavin jeseni v letih od 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.17. Precipitation in autumn from the year 1954 on and the 1961-1990 normal 16 15 14 13 12 1954 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 Slika 1.3.18. Jesensko število dni s padavinami vsaj 1 mm od leta 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.18. Number of days with precipitation at least 1 mm from the year 1954 on and the 1961-1990 normal Slika 1.3.19. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.19. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal 10 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 400 60 200 50 000 200 0 0 11 SUMMARY The mean air temperature in lowland was above the 1961-1990 normals, only on the high mountains the temperature was slightly bellow the normals. It was mainly due to the mean temperature in November that the anomaly in autumn was positive in lowland. The mean air temperature on the coast in autumn 2002 (15.0 °C) was the second highest in the period 1951-2002, the highest mean air temperature (15.3 °C) was in autumn 2000. Elsewhere in the lowland the mean air temperature in autumn 2002 was the third since 1951, the highest was the mean temperature in autumn 2000, the second highest in autumn 1963. The sunshine duration exceeded the normals in big basins, Prekmurje and Zgornjesavska valley, less sunny weather than usually got Primorska, Notranjska and the high mountains. Precipitation was extremely abundant on the coast, but Prekmurje got only 80 % of the normal precipitation. The most remarkable phenomena in autumn 2002 was the extremely strong south wind blowing between November 14th and 16th 2002. It caused considerable damage on trees and roofs. Such intensity of south wind is quite unusual. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.4. Meteorološka postaja Turški Vrh 1.4. Meteorological station Turški Vrh Mateja Nadbath Agencija RS za okolje ima v Turškem Vrhu klimatološko meteorološko postajo. Turški Vrh je obmejno naselje v severovzhodni Sloveniji, na vzhodnem delu vinorodnih Haloz. Slika 1.4.1. Geografska lega meteorološke postaje v Turškem Vrhu (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.4.1. Geographical position of meteorological station in Turški Vrh (from: Atlas Slovenije) V Turškem Vrhu merijo temperaturo zraka na 2 m, vlago zraka, hitrost in smer vetra, padavine in snežno odejo ter opazujejo stanje tal, oblačnost in meteorološke pojave. V vinorodnem delu Haloz je tudi meteorološka postaja v Cirkulanah, v gozdnatem delu Haloz pa je postaja v Žetalah, na obeh merijo padavine, snežno odejo in opazujejo meteorološke pojave. Slika 1.4.2. Opazovalni prostor meteorološke postaje v Turškem Vrhu, 26.11.2002 (foto: P. Stele) Figure 1.4.2. Observing place of meteorological station in Turški Vrh, 26th of November 2002 (photo: P. Stele) Meteorološka postaja v Turškem Vrhu je na nadmorski višini 280 m, na slemenu griča. Pod postajo je južno pobočje z vinogradom, severno od postaje je opazovalkina hiša, za katero se pobočje spet spušča in na njem raste gozd. Z meteorološkimi meritvami in opazovanji so začeli konec marca 1960. Pred tem, od leta 1935 do 1948, je bila postaja v Dubravi, danes je to na Hrvaškem. Leta 1949 so instrumente prestavili v Zavrč, kjer so merili in opazovali vreme do leta 1960. Karel Šterman je 29. marca 1960 začel z meteorološkimi opazovanji in meritvami v Turškem Vrhu. Po njegovi smrti, od 18. avgusta 1965, je opazovalka Frančiška Šterman; gospa meri in opazuje vreme še danes. Slika 1.4.3. Opazovalka Frančiška Šterman, 26.11.2002 (foto: M. Nadbath) Figure 1.4.3. Observer Frančiška Šterman, 26th of November 2002 (photo: M. Nadbath) 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 i r 12 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 10 O 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 93 152 141 387 92 45 102 91 239 91 14 52 41 107 72 4907 3321 1935 Bilje 80 133 123 336 108 34 83 73 191 100 8 34 24 66 51 4673 3119 1760 Slap pri Vipavi 81 130 118 329 99 35 80 68 183 89 9 31 18 57 43 4581 3001 1644 Postojna 53 112 100 265 125 20 62 50 132 91 3 17 8 29 24 3693 2211 1054 Kočevje 45 117 88 250 117 16 67 38 121 80 2 24 3 29 22 3611 2172 1061 Rateče 26 77 62 165 103 3 31 17 51 42 0 11 0 11 10 2988 1683 787 Lesce 38 94 80 212 103 8 44 30 82 56 0 10 4 14 12 3564 2151 1082 Slovenj Gradec 34 104 82 220 123 7 56 32 94 70 0 19 2 21 18 3621 2208 1134 Brnik 44 107 88 239 129 14 57 38 109 82 0 18 2 20 17 3672 2265 1151 Ljubljana 63 118 99 280 134 24 68 49 141 95 5 21 5 31 25 4306 2783 1521 Sevno 52 116 90 258 115 18 66 40 125 79 2 21 5 28 22 3918 2432 1242 Novo mesto 57 133 85 276 133 20 83 35 138 92 3 33 2 38 30 4202 2683 1444 Črnomelj 62 137 86 285 122 23 87 36 146 86 4 37 1 42 29 4424 2899 1610 Bizeljsko 61 124 83 267 117 21 74 33 128 80 3 24 0 28 22 4269 2735 1498 Celje 51 116 90 257 118 16 66 40 122 79 0 21 4 25 18 4113 2608 1398 Starše 51 120 96 267 123 15 70 46 131 86 1 25 8 34 27 4266 2747 1524 Maribor 53 123 94 270 127 15 73 44 132 89 1 26 6 33 27 4344 2816 1568 Maribor-letališče 50 118 92 260 117 14 68 42 124 81 1 24 6 31 25 4159 2655 1449 Jeruzalem 46 131 93 271 118 11 81 43 135 82 0 31 8 40 30 4304 2786 1531 Murska Sobota 48 124 80 251 116 13 74 30 117 77 0 31 2 32 26 4168 2672 1484 Veliki Dolenci 42 122 83 247 111 9 72 33 113 73 0 26 2 27 21 4172 2666 1454 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Pri bukvi je letos nastopila faza splošnega odpadanja listja že v oktobru. Na višinskih legah, v alpskih dolinah in hladnih krajih so bukve pričele odmetavati listje po 15. 10. Kasneje, po 20. 10. je pričelo odpadati listje tudi na višjih legah na Dolenjskem, Kočevskem in Notranjskem. Najkasneje, med 25. 10. in 30. 10., se je splošno odpadanje listja pri bukvi pričelo le ponekod po Štajerskem, v Prekmuiju in v nižinah osrednje Slovenije. V primerjavi z letom 2001 se je letos ta fenološka faza pojavila 10 do 20 dni prej, na višje ležečih in izrazito hladnih legah pa do 10 dni prej kot leta 2001. ODPADANJE LISTJA - LIPA 2002/2001 30-Nov lipa 2002 lipa 2001 ODPADANJE LISTJA - BREZA 2002/2001 10-Dec breza 2002 breza 2001 Slika 2.2. Primerjava datumov odpadanja listja gozdnega drevja (breze in lipe) v lanskem in letošnjem letu. Figure 2.2. Comparison o leaf fall dates of forest trees (lime and birch) between last year and this year. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C Z(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 -soil temperature at 2 cm depth C) Tz5 -soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max -maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max - maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min -minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min -minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. -sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 oC -sums of effective air temperatures above 0 oC ("C) Tef>5 oC -sums of effective air temperatures above 5 oC fC) Tef>10 oC -sums of effective air temperatures above 10 oC fC) Vm -declines of monthly values from the averages f C) I.,II.,III. -decade M -month * -missing value ! -extreme decline SUMMARY This years November was extremely warm, average monthly air temperature was 3 oC to 4.5 oC higher than long term average. The amount of precipitation which was comparing to long term monthly average deficient only in Vipava valley and partly at Littoral had no effect on perennial crops as they all entered in the stage of winter dormancy but the rain helped winter cereals to normally enter into developing stages of third leaf and tillering. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek 3.1. Discharges of Slovenian rivers Igor Strojan Pretoki rek so bili novembra nekoliko večji kot navadno. V drugi polovici meseca so bili pretoki pogosto veliki, vendar z izjemo Drave ter v manjši meri Save v zgornjem toku, Ljubljanice in Krke, večinoma niso presegali povprečnih visokovodnih konic iz dolgoletnega primerjalnega obdobja (slika 3.1.1.). Časovno spreminjanje pretokov V prvi polovici novembra so bili pretoki večinoma srednji. Prehodno so se povečali petega novembra, najbolj izrazito v jugovzhodni Sloveniji. V naslednjih dneh so se pretoki vse do konca prve polovice meseca večinoma zmanjševali. V drugi polovici meseca so bili pretoki rek pogosto veliki. Daljša padavinska obdobja so do velikih vrednosti povečevala predvsem pretoke večjih rek Drave, Save, Ljubljanice in Krke (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Največji pretoki v oktobru so bili v povprečju 14 odstotkov manjši kot navadno. Dolgoletno povprečje visokovodnih konic je bilo na Dravi preseženo za 76 odstotkov, na Savi v zgornjem toku, Ljubljanici in Krki pa od 11 do 25 odstotkov. Pretoki so bili večinoma največji v obdobju od 19. do 23. novembra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Srednji pretoki so bili v povprečju 12 odstotkov večji kot navadno (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Najmanjši pretoki so presegali dolgoletno povprečje za 22 odstotkov. Pretoki so bili najmanjši v zgornjem toku Save, na Dravinji v Vidmu ter na Soči v Solkanu. Reke so bile najmanj vodnate v obdobju od 11. do 17. novembra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in November 12 percent higher than usual. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki novembra 2002 in povprečnimi srednjimi novembrskimi pretoki v obdobju 1961 -1990 na slovenskih rekah. Figure 3.1.1. Ratio of the November 2002 mean discharges of Slovenian rivers compared to November mean discharges of the 1961 - 1990 period. 1400 1200 1000 fi 800 2 ¡2 600 ^ 400 200 E 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — BORL+FORMIN — GORNJA RADGONA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — RAKOVEC —VELIKO ŠIRJE I 13 5 7 9 RADOVLJICA 11 13 15 17 19 21 23 25 -MEDNO -HRASTNIK 27 29 31 —ČATEŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE -PODROTEJA I E 150 W 150 O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 CERKVENIKOV MLIN Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v novembru 2002. Figure 3.1.2. The November 2002 daily mean discharges of Slovenian rivers. 100 80 20 0 000 250 400 E100 R 50 0 300 200 100 0 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5,0 Š 4,0 O H W 3,0 J? & a j , # ^ ^ .i?" ^ , - .4? & J? ¿T J? J* # J" ^ f V # * / □ Qvk nov 2002 □ nov 1961 - 1990 o 3,0 > O 0 2,0 H H R P R 1 1,0 N 0,0 C? J / .cT ^ ¿F ^ J? ■:■■' .-5 J ^ ^ J" ?" ■ S v / #J- ^ jr J? r f # # □ Qsr nov 2002 □ nov 1961 - 1990 / 6,0 > 5,0 O O 4,0 H H V \ ! i / s. i t s 1 1 / V J 7 / v S 1 i / | | -20 1 V / \ / t s ✓ y v \ \ S \ -40 1 y V. J / -60 5:34 17:22 6:19 17:46 7:09 18:10 £ :13 18:37 9:58 19: 16 11: 37 20:31 12:31 22:40 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 5:42 19:34 6:25 20:10 7:06 20:43 7:40 21:19 8:15 21:52 8:51 22:28 9:28 23:04 § ¿=5 s rs 11 3 6 7 s 9 KÍ y -t* 13:09 0:01 13:43 0:58 14:15 1:42 14:46 2:24 15:19 3:04 15:49 3:45 16:22 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 10:06 23:40 10:45 0:15 11:25 0:52 12:09 1:34 13:03 2:22 14:43 3:21 18:22 S "Ñ M p A g 24 v 5VÍ 4:27 16:57 5:09 17:28 5:54 18:04 6:43 18:40 7:43 19:21 9:12 20:13 11:30 21:46 4:42 19:37 6:01 20:24 6:58 21:01 7:45 21:37 8:24 22:09 4 7 / J 8 -p u 9 1 if H -1-U-J- e- -1 v — 2 _ 2 i— —Vi — Lt) -v H 4 -v/ -4 12:49 23:49 13:36 1:09 14:15 2:06 14:49 2:51 15:18 Slika 3.3.5. Predvideno astronomsko plimovanje morja v januarju 2003 glede na srednje obdobne višine morja. Figure 3.3.5. Prognostic sea level in January 2003. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v novembru Časovni potek sprememb temperature morja. Morje je bilo za ta čas izredno toplo. Morje se je počasi in enakomerno ohlajalo preko celega meseca. Razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo je bila 3.1°C. Temperatura morja je bila večino dni v mesecu višja od temperature zraka (slika 3.3.6.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Vse karakteristične temperature so bile za stopinjo ali več višje od najvišjih vrednosti, izmerjenih v letih od 1980 do 1989 (preglednica 3.3.2.). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.6. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v novembru 2002. Figure 3.3.6. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in November 2002 TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper November November 2002 1980-89 Min Sr Max oC oC oC oC Tmin 16.3 11.8 12.7 14.3 Tsr 17.4 13.9 14.9 16.0 Tmax 19.4 16.3 17.2 18.4 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v novembru 2002 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.3.2. Temperatures in November 2002 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 - 1989 (Tmin, TSR TMAX) SUMMARY The sea levels in November were higher as compared to long term period. The highest sea level 323 cm was recorded on 16th of November. Sea flooded some parts of the coast for several times in second part of month. The mean sea temperature was more than 1°C higher than maximum of1980-89 period. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v novembru 2002 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in November 2002 Mojca Robič Zaloge podzemne vode so se v novembru na vseh poljih povečale. Stanje vodnih zalog se je močno popravilo v plitvejših vodonosnikih, hidrološka suša pa se je nadaljevala v aluvialnih vodonosnikih severovzhodne Slovenije. Na območju Dravskega, Murskega, Ptujskega in Apaškega polja ter Prekmurja, so razmere še vedno kritične. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V novembru so bila še vedno sušna območja vodonosnikov na severovzhodu države: Apaško in Dravsko polje, pretežni del Ptujskega in Prekmurskega polja ter obrobni del Murskega polja. Vodnjaka v Zgornjih Jablanah na Dravskem in Stojnci na Ptujskem polju sta suha že od začetka letošnjega leta. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Nekoliko podpovprečno namočeni sta osrednje Kranjsko polje in dolina Kamniške Bistrice. Na ostalih vodonosnikih (Ljubljansko, Vodiško, Brežiško, Krško, Šentjernejsko polje, Vrbanski plato, Vipavsko Soška in Savinjska dolina) so bile povprečne gladine podtalnice presežene. To so pretežno plitva polja, ki na padavine hitro reagirajo, nekatera pa so pod močnim vplivom površinskih vodotokov. V nobenem mesecu letošnjega leta še ni bilo toliko polj nadpovprečno vodnatih. Slovenija je bila v novembru, z izjemo Primorske, nadpovprečno namočena. Na Primorskem (Nova Gorica) je padlo 6% manj padavin kot je običajno za november. V severovzhodni in severni Sloveniji je padlo 20 do 40% več padavin, v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem pa več kot 60% padavin nad povprečjem. Padavine so padle v dveh daljših obdobjih. Prvo je bilo med 5. in 13. novembrom in drugo med 18. in 25. novembrom. Padavine so bile najintenzivnejše 22. novembra v Novi Gorici, ko je v enem dnevu padla skoraj polovica vseh mesečnih padavin. Gladine podzemnih voda so se zvišale. Največji dvig gladine je bil zabeležen na Kranjskem polju v okolici Cerkelj. Gladina globokega horizonta se je zvišala za 212 cm. Preko enega metra se je zvišala podtalnica tudi v okolici Britofa in v dolini Kamniške Bistrice. Od 40 do 100 cm so narasle gladine na Brežiškem in Ljubljanskem polju ter Vipavsko Soški in Savinjski dolini. Dvigi gladine na poljih v severovzhodni Sloveniji so bili reda do 40 cm na Murskem in Prekmurskem polju in do 20 cm na ostalih poljih. Evapostranspiracija je v tem letnem času majhna, zato so padavine obilno prispevale k obogatitvi vodnih zalog v aluvialnih vodonosnikih. Stanje novembra lani je bilo slabše, saj so bila vsa polja razen Ljubljanskega polja podpovprečno vodnata. SUMMARY Groundwater reserves of alluvial aquifers increased in November. Drought in north-eastern part of the country continued. Water reserves of all other aquifers exceeded mean annual level. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom " observation point represented by graph Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu novembru 2002 v največjih slovenskih aluvijalnih vodonosnikih. Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in November 2002. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula Tudi v novembru se je nadaljevalo spremenljivo in vetrovno vreme. Pogost je bil jugozahodni veter, zato je bilo v glavnem nadpovprečno toplo. Jasnih noči in s tem izrazitejših temperaturnih inverzij je bilo malo. Vse to je ugodno vplivalo na kvaliteto zraka, tako da je bila onesnaženost le malo večja od oktobrske. Med večjimi mesti je bila onesnaženost z SO2 nad dopustno mejo, kot ponavadi, v Krškem in v Šoštanju, ki sta pod direktnim vplivom emisij iz tovarne celuloze oziroma termoelektrarne in kjer so koncentracije dosegle najvišjo dnevno oziroma urno vrednost med vsemi merilnimi mesti ter presegle tudi alarmno vrednost, ter za eno uro v Zagorju. Tako kot vselej so bili z SO2 nad dovoljeno mejo onesnaženi tudi nekateri drugi kraji, ki so pod vplivom emisij iz TEŠ in TET. Glede na prejšnji mesec se je povečala tudi onesnaženost z dimom oziroma lebdečimi delci, ki jih je bilo v zraku preveč v Celju. Koncentracije ozona so bile še nižje kot v oktobru in povsod pod mejnimi vrednostmi. Tudi onesnaženost z dušikovimi oksidi in ogljikovim monoksidom je ostala pod dovoljeno mejo. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ 1 ura TÜV Bayern Sava EIS TET 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO DIM - SO2 24 ur ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DIM - SO2 Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Redna mreža 24-urnih meritev SO2 in dima Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže. Merilne mreže: ANAS, EIS TES, EIS TET, MO Maribor _OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško_ Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1. Med večjimi kraji sta bila čez dovoljeno mero onesnažena kraja spet Krško in Šoštanj. Koncentracije SO2 so tam presegle dopustno urno, mejno dnevno in tudi alarmno 3-urno vrednost. Med vsemi merilnimi mesti je dosegla povprečna dnevna koncentracija najvišjo vrednost 285 ^g/m3 na merilnem mestu v Krškem, urna koncentracija pa 1356 ^g/m3 v Šoštanju, kjer je obdobje povečanega onesnaženja zaradi emisije iz dimnika blokov I-III TEŠ ob jugozahodnem vetru trajalo od 13. do 17. novembra. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Onesnaženost zraka z SO2 je bila nad dopustno mejo tudi sicer na vplivnem območju TEŠ, še zlasti - kot že velikokrat - na višje ležečem Velikem vrhu. Tu sta bili najvišja urna koncentracija 882 in najvišja urna 144 Mg/m3. Tudi na merilnih mestih, na katere vpliva emisija iz TET, je bila onesnaženost zraka z SO2 nad dovoljeno urno in dnevno mejo. Na Dobovcu in Kovku so koncentracije presegle tudi alarmno vrednost. Najvišja urna vrednost je bila 857 Mg/m3 na Dobovcu, najvišja dnevna 202 Mg/m3 v Ravenski vasi, najvišje mesečno povprečje 91 Mg/m3 pa so koncentracije spet dosegle na Kumu. Vzrokov za to še ne poznamo. Podatki v tem poročilu so začasni, status dokončnega podatka dobijo šele po letnem pregledu. Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile v glavnem malo višje kot v oktobru, vendar povsod pod dopustnimi vrednostmi. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Tudi koncentracije CO so bile nekoliko višje kot prejšnji mesec, vendar še vedno veliko nižje od dopustne vrednosti. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon Zaradi vse nižje poti sonca se še nadalje zmanjšuje jakost sončnega sevanja, ki je pogoj za potek fotokemičnih reakcij. Zato so bile koncentracije ozona novembra še nižje kot oktobra in povsod pod dovoljenimi mejami. Najvišje vrednosti so bile izmerjene na Krvavcu. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. Lebdeči in inhalabilni delci Tudi skupnih lebdečih in inhalabilnih delcev v zraku je bilo v novembru nekoliko več kot oktobra. Koncentracije so presegle dovoljeno mejo v Celju. Prikazane so na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. _Mreža 24-urnih meritev dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini_ Podatki za dim 24-urne mreže so prikazani v preglednici 4.6. Koncentracije dima so bile novembra malo višje kot oktobra, vendar povsod pod dovoljeno mejo. Najvišje koncentracije dima so bile tudi tokrat izmerjene v Kanalu. Pri oktobrskih podatkih za dim je prišlo do napake, zato prilagamo dodatno preglednico 4.6.1. za oktober. Z uporabljeno reflektometrično metodo merimo inhalabilne delce velikosti PM10 črne barve, delcev svetlih barv pa s to metodo ne izmerimo. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod štev. Cp maks min >MV >DV >AV podr mob * odstotek upoštevanih podatkov / percentage of valid data število izmerjenih koncentracij / number of samples povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances področje: U - urbano, N - neurbano / area: U - urban, N - non-urban mobilna postaja / mobile station manj kot 75% veljavnih meritev; informativni podatek / less than 75% data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2002: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2002: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year DV AV DV DV DV SO2 440 1 500 125 (MV) 3 20 (MV) NÖ2 260 2 400 56 CO 16000 Benzen 9 O3 150 (MV) 110 (MV) 65 (MV) Inhalabilni delci PM10 65 45 Dim 125 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za november 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in November 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. LJUBLJANA Bež. 88 9 42 0 0 0 23 0 0 MARIBOR 84 4 30 0 0 0 8 0 0 CELJE 96 11 152 0 0 0 25 0 0 ANAS TRBOVLJE 94 12 213 0 6 0 32 0 0 HRASTNIK 96 12 268 0 37 0 53 0 4 ZAGORJE 96 14 501 1 10 0 92 0 1 MURSKA S. Rakičan 95 5 24 0 0 0 8 0 0 NOVA GORICA 80 7 51 0 0 0 13 0 0 SKUPAJ ANAS 9 501 1 53 0 92 0 5 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE 85 8 177 0 0 0 45 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 99 7 141 0 0 0 26 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 84 85 1080 24 82 6 285 7 27 ŠOŠTANJ 100 29 1356 7 166 1 190 2 26 TOPOLŠICA 100 6 123 0 7 0 14 0 1 VELIKI VRH 99 31 882 11 174 0 144 1 37 EIS TEŠ ZAVODNJE 96 12 462 1 30 0 95 0 7 VELENJE 97 5 150 0 1 0 18 0 0 GRAŠKA GORA 99 9 156 0 24 0 46 0 4 PESJE 99 5 70 0 1 0 15 0 0 ŠKALE - Mob 94 7 470 1 2 0 33 0 1 SKUPAJ EIS TEŠ 13 1356 20 405 1 190 3 76 KOVK 76 53 702 10 10 1 184 3 3 EIS TET DOBOVEC* 74 32 857 7 112 3 145 2 16 KUM 82 91 586 1 15 0 184 1 7 RAVENSKA VAS 89 40 561 1 148 0 202 3 46 SKUPAJ EIS TET 54 857 19 285 4 202 9 72 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za november 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in November 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA Postaja >DV 3 hours MREZA podr % pod Cp maks >DV Zod 1.jan. >AV LJUBLJANA Bež. U 90 36 76 0 0 0 ANAS MARIBOR U 96 36 100 0 0 0 CELJE U 96 26 82 0 0 0 TRBOVLJE U 96 31 78 0 0 0 MURSKA S. Rakičan N 81 15 61 0 0 0 NOVA GORICA U 96 25 61 0 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 85 6 41 0 0 0 EIS CELJE EIS CELJE U 83 34 87 0 0 0 EIS TES ZAVODNJE N 99 1 51 0 0 0 SKALE - Mob N 96 12 70 0 0 0 EIS TET KOVK N 76 8 42 0 0 0 Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za november 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in November 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS LJUBLJANA Bež. 93 1.2 3.5 0 MARIBOR 83 1.2 3.9 0 CELJE 96 0.9 2.8 0 NOVA GORICA 85 0.8 1.6 0 EIS CELJE EIS CELJE Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za november 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in November 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 24 & 8 ur / 24& 8 hours MERILNA mreŽa Postaja podr % pod Cp Maks >MV Maks (24 ur) >MV (8 ur) KRVAVEC N 95 77 101 0 88 0 ISKRBA N 81 48 93 0 81 0 LJUBLJANA Bež.* U 64 20 79 0 48 0 ANAS MARIBOR * U 69 21 82 0 52 0 CELJE U 96 25 84 0 53 0 TRBOVLJE * U 74 22 75 0 53 0 HRASTNIK U 96 25 80 0 54 0 ZAGORJE U 93 16 70 0 43 0 NOVA GORICA U 91 25 88 0 51 0 MURSKA S. Rakičan N 96 32 86 0 60 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 92 51 89 0 72 0 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 99 58 91 0 82 0 EIS TEŠ ZAVODNJE N 99 47 87 0 75 0 VELENJE U 96 25 82 0 64 0 EIS TET KOVK N 98 52 100 0 82 0 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za november 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in November 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS LJUBLJANA Bež. 96 32 62 0 MARIBOR 99 38 63 0 CELJE 100 40 83 4 TRBOVLJE 100 31 54 0 ZAGORJE 100 35 56 0 MURSKA S.- Rakičan 99 31 52 0 NOVA GORICA 100 26 57 0 MO MARIBOR MO MARIBOR 98 32 56 0 EIS CELJE EIS CELJE 96 34 70 1 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE (sld)* 68 22 29 0 EIS TES PESJE (sld) 99 21 46 0 SKALE-mob. (sld) 99 20 45 0 EIS TET PRAPRETNO (sld) 91 24 38 0 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured Preglednica 4.6. Koncentracije dima za november 2002, izračunane na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.6. Concentrations of smoke in November 2002, calculated from 24-hour values measured by Classical Network merilna mreža: DIM-SO2 štev. CP maks. Min. >MV postaja CELJE - TEHARJE 30 17 52 7 0 ČRNA 30 10 23 4 0 ČRNOMELJ * 21 24 68 3 0 DOMŽALE 27 29 73 7 0 IDRIJA 30 18 62 5 0 ILIRSKA BISTRICA 29 7 15 3 0 JESENICE 27 5 10 3 0 KAMNIK 30 17 31 7 0 KANAL 30 34 83 11 0 KIDRIČEVO 30 10 22 3 0 KOPER 30 9 19 3 0 KRSKO 30 18 41 7 0 KRANJ 28 24 42 8 0 LASKO 29 18 35 3 0 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 28 16 40 7 0 MARIBOR - CENTER 30 12 39 3 0 MEŽICA 28 12 29 3 0 MURSKA SOBOTA 30 15 35 3 0 NOVO MESTO * PTUJ 27 24 49 4 0 RAVNE - ČEČOVJE 29 11 25 3 0 RIMSKE TOPLICE 30 11 25 3 0 SLOVENJ GRADEC 30 13 25 3 0 SENTJUR PRI CELJU 30 20 50 10 0 SKOFJA LOKA 30 12 25 3 0 SOSTANJ II 28 10 20 3 0 VRHNIKA 29 23 49 7 0 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.7. Koncentracije dima za oktober2002, izračunane na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.7. Concentrations of smoke in October 2002, calculated from 24-hour values measured by Classical Network merilna mreža: DIM-SO2 štev. Cp maks. Min. >MV postaja CELJE - TEHARJE 27 12 23 4 0 ČRNA 28 9 18 1 0 ČRNOMELJ * 13 16 30 8 0 DOMŽALE 27 20 38 6 0 IDRIJA 31 14 30 6 0 ILIRSKA BISTRICA 31 8 17 3 0 JESENICE 31 5 10 2 0 KAMNIK 31 14 26 6 0 KANAL 31 27 67 11 0 KIDRIČEVO 30 9 22 3 0 KOPER 31 8 19 2 0 KRŠKO 31 12 25 3 0 KRANJ 24 20 29 7 0 LAŠKO * 21 13 23 7 0 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 31 10 19 2 0 MARIBOR - CENTER 31 14 27 6 0 MEŽICA * 20 12 28 6 0 MURSKA SOBOTA 29 11 22 3 0 NOVO MESTO * PTUJ 28 21 36 9 0 RAVNE - ČEČOVJE 31 10 19 3 0 RIMSKE TOPLICE 31 8 16 3 0 SLOVENJ GRADEC 31 10 20 2 0 ŠENTJUR PRI CELJU 30 16 30 6 0 ŠKOFJA LOKA 31 12 22 3 0 ŠOŠTANJ II 31 9 16 3 0 VRHNIKA 29 18 46 5 0 Ljubljana Bež. II Maribor ll Celje ll Trbovlje ll _ lil Hrastnik -1 lil ll Zagorje Murska S.Rakican ll Nova Gorica ll Vnajnarje ll EIS Celje ll Krško Iii Šoštanj Topolšica ■-1 Iii Ii _l__ i i EIS TEŠ Ve liki vrh J Iii Zavodnje Velenje Ii -1 Iii Graška Gora - Iii Pesje Ii Škale mob. l Iii Kovk EIS TET Dobovec ■ 1 Iii Kum j i i i -1-1 1 Ravenska vas 0 20 40 60 80 100 120 140 □ cp(|g/m3) Q DV-lura(št.primerov) Q MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v novembru 2002 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in November 2002 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo d 180 c Ji 160 d) g 140 O) 120 100 80 60 40 20 0 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 27 28 29 30 ■Ljubljana Bež. ■Hrastnik ■Maribor - Šoštanj -Celje -Murska S.Rakican ■Zagorje -Krško -Trbovlje -Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v novembru 2002 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in November 2002 (MV- 24-hour limit value) Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje Murska S. Rakican Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk NEURBANO □ cp(|g/m3) g DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v novembru 2002 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in November 2002 300 280 260 240 220 200 0 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Murska S. Rakican Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnje Kovk □ Cp(^g/m3) Q MV-8ur(št.primerov) QMV-1ura(št.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v novembru 2002 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in November 2002 Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakican Nova Gorica Q cp(^g/m3) p DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti inhalabilnih delcev v novembru 2002 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in November 2002 0 0 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (|g/m3) v novembru 2002 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in November 2002 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Changeable, windy, and unseasonbale warm weather continued through November. Clear sky and temperature inversions were rare so air pollution was just slightly higher than in October. SO2 pollution in cities was bellow allowed values except - as usually - in Krško and Šoštanj where concentrations exceeded even alert thresholds and reached the highest daily and hourly values. As a rule, concentrations were higher than the allowed values also at some other places influenced by emission from Šoštanj and Trbovlje Power Plants. Ozone concentrations were still lower than in October and remained below the limit values. Pollution with nitrogen oxide, carbon monoxide and suspended particles were higher in urban areas but they remained below limit values except PM10 particles in Celje. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu novembru spremljali kakovost Save v Mednem in Hrastniku ter kakovost Savinje v Velikem Širju. Vse tri merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilniki za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC). Vse tri postaje so v novembru obratovale brez večjih izpadov. Na postaji v Velikem Širju je bil merilnik kisika nekaj časa v okvari, zato manjka del podatkov za koncentracijo raztopljenega kisika v Savinji. Meritev TOC za Savo v Mednem v novembru ne podajamo, ker so bile zaradi okvare merilnika izmerjene vrednosti napačne. Merilne postaje na Savi in Savinji so opremljene tudi z avtomatskimi vzorčevalniki. V laboratoriju analiziramo povprečne tedenske vzorce, ki jih dobimo z združitvijo povprečnih dnevnih vzorcev. V njih določimo vsebnost dušikovih spojin in fosfatov ter kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Slednja nam da informacijo o prisotnosti organskih snovi v vodi. Povprečne tedenske vrednosti pH in električne prevodnosti so rezultat izračunanega povprečja on-line meritev. Rezultati analiz povprečnih tedenskih vzorcev so zbrani v preglednici 5.1. Preglednica 5.1. Vrednosti pH, električne prevodnosti, vsebnosti amonija, nitrita, nitrata, o-fosfata, skupnih fosfatov in kemijske potrebe po kisiku v povprečnih tedenskih vzorcih v novembru 2002 Table 5.1. pH, conductivity, content of ammonium, nitrite, nitrate, o-phosphate, total phosphate and chemical oxygen demand in the average weekly samples in November 2002_ Postaja Datum pH El.prev. NH4 NO2 NO3 o-PO4 tot-PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) od do ^S/cm mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l (mgO2/l) (mgO2/l) Medno 1.11.02 8.11.02 8,1 294 0,04 0,014 5,9 0,041 0,066 1,1 7 Medno 8.11.02 15.11.02 8,1 307 0,03 0,020 7,6 0,057 0,083 1,1 8 Medno 15.11.02 22.11.02 8,0 246 0,01 0,016 4,5 0,056 0,070 1,8 5 Medno 22.11.02 29.11.02 8,1 248 0,02 0,030 3,9 0,044 0,048 1,9 5 Hrastnik 1.11.02 8.11.02 7,5 394 0,03 0,120 8,2 0,163 0,175 2,2 14 Hrastnik 8.11.02 15.11.02 7,8 364 0,06 0,035 8,2 0,158 0,198 2,1 7 Hrastnik 15.11.02 22.11.02 7,6 372 0,02 0,025 7,4 0,155 0,185 2,2 7 Hrastnik 22.11.02 29.11.02 7,4 404 0,03 0,024 8,0 0,110 0,144 2,1 5 V. Širje 1.11.02 8.11.02 7,9 376 0,02 0,036 8,9 0,161 0,212 2,3 8 V. Širje 8.11.02 15.11.02 8,1 401 0,03 0,052 10,0 0,190 0,204 1,7 9 V. Širje 15.11.02 22.11.02 7,9 352 0,02 0,032 8,9 0,206 0,250 2,8 7 V. Širje 22.11.02 29.11.02 7,7 346 0,02 0,028 6,7 0,218 0,254 1,9 6 Legenda: El.prev. električna prevodnost (20 oC) NH4, NO2, NO3 amonij, nitrit, nitrat o-PO4, tot- PO4 ortofosfat, skupni fosfati KPK (Mn) kemijska potreba po kisiku s KMnO4 KPK (Cr) kemijska potreba po kisiku s K2Cr2O7 Explanation: El.prev. NH4, no2, no3 o-PO4, tot- PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) conductivity (20 oC) ammonium, nitrite, nitrate orthophosphate, total phosphate chemical oxygen demand (KMnO4) chemical oxygen demand (K2Cr2O7) Vsebnosti pokazateljev onesnaževanja v novembru na splošno ne kažejo večjih odstopanj v kakovosti vode. V začetku novembra smo v vzorcih Save v Hrastniku (1.11.- 8.11.) določili povišane vrednosti KPK s K2Cr2O7 (vrednosti višje od 10 mgO2/l). Rezultati kontinuirnih meritev za avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik in Savinja Veliko Širje za mesec november so prikazani na slikah 5.1.-5.6. Vrednosti posameznih parametrov, ki so se tekom meseca spreminjale so bile znotraj pričakovanih intervalov in so večinoma posledica spreminjanja hidroloških razmer. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pH Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v novembru 2002 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in November 2002 12.0 350 11.0 300 10.0 250 ° 9.0 N 200 > 0 150 7.0 100 -g o 260 A \\ r\ vi \ 1 \ V \ . \ A V y t \ / _ / ——_ ^J __t — * 00 ^ o 00 ^ o 00 ^ o ■Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v novembru 2002 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in November 2002 ° 11.0 E 600 550 500 450 400 350 300 250 200 150 pH Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v novembru 2002 Figure 5.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Hrastnik in November 2002 320 350 300 300 280 250 200 240 150 220 200 100 13.0 12.0 = 10.0 9.0 0 7.0 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 600 550 500 450 400 350 300 250 200 150 Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v novembru 2002 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in November 2002 500 450 400 350 300 250 200 12,0 290 11.0 270 10.0 250 9.0 230 0 210 7.0 190 pH Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v novembru 2002 Figure 5.5. Average daily values of pH and level at station Savinja Veliko Širje in November 2002 g 390 w I 370 -S 0 a 350 J 1 •S 330 300 290 280 270 260 250 Ä 240 J o > 230 220 210 200 190 00 ^ o 00 ^ o ■ Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v novembru 2002 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Širje in November 2002 63 430 410 310 290 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY In November the physical and chemical parameters measured in average weekly samples from Sava Medno, Sava Hrastnik and Savinja Veliko Sirje do not show important deviations from the expected values. We noticed the increase of chemical oxygen demand (K2Cr2O7) at station Sava Hrastnik (1.11. - 8.11.). The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) in November followed the changes in hydrological situation. The results of on-line measurements are shown on the charts (Figures 5.1. - 5.6.). 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji — november 2002 6.1. Earthquakes in Slovenia - November 2002 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so novembra 2002 zapisali več kot 220 lokalnih potresov, od katerih smo 110 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 43 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v novembru 2002 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - november 2002 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in November 2002 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najmočnejši lokalni potres v novembru 2002 je bil v nedeljo, 10. novembra ob 14. uri 19 minut UTC (oziroma 15. uri 19 minut po lokalnem času). Njegovo žarišče je bilo severno od Pivke, lokalna magnituda pa je bila 2,4. Šibko tresenje tal je ponekod spremljalo še zamolklo bobnenje, ki je v naših krajih zelo pogost pojav ob potresih. Potres 2. novembra ob 11. uri 58 minut z žariščem pri Ravenni v Italiji so zaznali redki posamezniki v visokih nadstropjih ljubljanskih stolpnic. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - november 2002 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - November 2002 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2002 11 1 9 4 45,936 14,868 0 1,0 Radohova vas 2002 11 2 3 11 46,052 14,775 11 1,4 Velika Stanga 2002 11 5 2 6 45,679 15,248 8 1,1 Osojnik - Štrekljevec 2002 11 6 11 12 46,252 14,766 7 1,6 Menina 2002 11 6 14 53 45,340 15,165 0 1,5 Gorski Kotar, Hrvaška 2002 11 7 15 12 46,032 14,939 2 1,1 Velika Kostrevnica 2002 11 8 1 31 46,088 14,241 13 2,1 Črni Vrh pri Polh. Gradcu 2002 11 8 9 44 45,794 15,368 13 1,1 Gorjanci 2002 11 8 12 22 45,756 15,265 7 1,3 Gorjanci 2002 11 8 12 31 46,237 15,510 11 1,7 Šmarje pri Jelšah 2002 11 8 14 3 46,197 16,001 15 1,7 Bednja, Hrvaška 2002 11 10 5 35 45,797 15,067 11 1,1 Brezova Reber - Straža 2002 11 10 14 19 45,705 14,183 10 2,4 IV* Petelinje - Slavina 2002 11 11 12 52 46,310 15,642 10 1,7 Studenice - Štatenberg 2002 11 12 7 52 46,065 14,919 18 1,6 Gradišče - Tepe 2002 11 13 2 56 45,849 14,288 21 1,8 Ivanje Selo 2002 11 13 9 19 45,967 15,245 7 1,0 Gabrje - Krmelj 2002 11 13 10 14 46,140 15,063 10 1,3 Trbovlje 2002 11 14 9 55 46,127 14,989 14 1,2 Zagorje ob Savi 2002 11 14 14 32 46,040 14,759 6 1,1 Velika Štanga 2002 11 14 16 18 46,035 14,794 6 1,3 Velika Štanga 2002 11 14 21 54 46,142 14,252 22 1,2 Sopotnica - Zminec 2002 11 14 22 10 45,431 14,436 0 1,1 Klana, Hrvaška 2002 11 15 9 15 46,120 13,550 17 2,1 Stregna, Italija 2002 11 15 23 36 46,397 15,816 10 2,1 IV* Kidričevo 2002 11 16 8 5 46,067 14,776 7 1,2 Golišče - Litija 2002 11 17 4 47 45,330 15,410 1 1,0 Generalski Stol, Hrvaška 2002 11 18 19 26 46,037 14,752 5 1,3 Velika Štanga 2002 11 19 2 10 45,604 15,395 12 1,4 Veliki Erjavec, Hrvaška 2002 11 19 9 49 45,798 15,360 18 1,4 Gorjanci 2002 11 19 12 11 46,165 16,124 7 1,4 Ivanščica, Hrvaška 2002 11 19 12 53 45,208 15,305 2 1,7 Ogulin, Hrvaška 2002 11 20 10 19 45,884 15,052 7 1,0 Dol. Ponikve - Trebnje 2002 11 20 14 2 46,079 14,696 27 1,1 Dolsko 2002 11 22 12 6 45,642 14,413 18 2,0 Mašun 2002 11 23 6 41 46,151 14,658 16 1,3 Dob pri Domžalah 2002 11 25 9 51 46,141 15,049 8 1,6 III* Trbovlje 2002 11 26 9 43 46,135 14,988 14 1,2 Kisovec 2002 11 28 10 5 45,976 14,272 15 1,2 Vrhnika 2002 11 29 5 9 46,043 14,784 6 1,0 Velika Štanga 2002 11 29 8 3 46,115 14,998 14 1,4 Zagorje ob Savi 2002 11 29 10 23 45,371 15,270 4 1,7 Bosiljevo, Hrvaška 2002 11 29 12 34 46,233 16,072 0 1,4 Bedenec, Hrvaška 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.2. Svetovni potresi — november 2002 6.2. World earthquakes - November 2002 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - november 2002 Table 6.2.1. Earthquakes - November 2002 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 1.11. 15:09:01,4 41,78 N 14,871 E 5,5 5,6 5,8 10 južna Italija V potresu so bile ranjene tri osebe. V mestu San Guliano di Puglia je potres povzročil dodatno škodo. To je bil najmočnejši popotres potresa, ki je na tem območju nastal 31.10.2002. 1.11. 22:09:29,6 35,58 N 74,70 E 5,3 5,4 33 severozahodni Kašmir Vsaj 12 ljudi je v potresu umrlo, 65 jih je bilo ranjenih. Povzročil je veliko materialno škodo. Sprožilo se je tudi nekaj zemeljskih plazov. 2.11. 01:26:11,5 2,99 N 96,08 E 6,2 7,7 7,4 33 severna Sumatra, Indonezija Umrle so vsaj tri osebe, 60 pa jih je bilo ranjenih. Na otoku Simeulue je potres povzročil večjo gmotno škodo. 3.11. 03:37:43,2 38,86 N 141.97 E 5,7 6,1 6,4 49 blizu vzhodne obale Honšuja, Japonska 3.11. 22:12:41,0 63,52 N 147.53 W 7,0 8,5 7,9 5 osrednja Aljaska Potres se je zgodil na neobljudenem območju. Povzročil je poškodbe na cestah in naftovodu, katerega delovanje so zaradi tega prekinili. 6.11. 09:12:44,3 37,38 N 20,91 E 5,0 4,3 10 Jonsko morje 7.11. 15:14:06,8 51,17 N 179,45 E 5,9 6,4 6,6 33 otočje Rat, Aleuti 9.11. 02:18:11,2 45,03 N 37,63 E 5,0 4,4 10 Ukrajina 15.11. 19:58:33,9 55,93 S 35,90 W 6,0 6,6 6,7 33 južna Georgija 17.11. 04:53:50,6 47,97 N 146,27 E 6,9 7,3 499 severovzhodno od Kurilskega otočja 20.11. 21:32:30,9 35,39 N 74,55 E 5,7 6,5 6,4 33 severnozahodni Kašmir Potres je zahteval vsaj 30 žrtev, veliko je bilo tudi ranjenih. Povzročil je ogromno škodo. Zemeljski plazovi so prekinili številne cestne povezave. Brez strehe nad glavo je ostalo več kot 15.000 ljudi. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v novembru 2002. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 67 Agencija Republike Slovenije za okolje -60" o OO 6 7 8 Magniluda Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - november 2002 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - November 2002 Ara baka" ploščaJ Filipinaka plošča Pacifiška plošča 'Indijska .plošča / Avatra laka ploai Antarktiaka plošča km mpo ..¿g^—,y""'' 0" 60" 130' □ □ ■ ■ 0 33 70 200 700 Globina [km] 180' 68