j Narodna in univerzitetne knjižnic* v Ljubljani 48898 rt A R O D N A BIBLIOTEKA. ?S~3 V gerslein Povest. _ _ Novo mesto 1901 . — Natisnil in založil J. Krajec, i 48898 nu/ Wx)2 Mirovi Prvo poglavje. Pešaško selo ni ne veliko, nc majlicno. Takošno jo, kakeršna je večina slovenskih vasij. Kakovih trideset slamnatih in z mahom zara¬ ščenih streh ima, 'nekaj manj kljukastih številk nad vežnimi durimi, katere poznajo Pešaščanje bolje na pamet, kakor iz pismoznanja; kajti štu¬ dirani oni niso. Taki so, kakeršni so bili njihovi dedje: star denar, staro vero in stare šege ljubijo. A vendar ima Pešaško selo več znamenitega, kakor hi se komu dozdevalo. V zuožji visokih gora jo postavljeno, na daleč sloveča voda Pe¬ šata izvira konci vasi, lepo cerkvico z zlatimi oltarji ima, rudeč ne ravno visok zvonik, lepe vrte -okoli pol zidanih pol lesenih poslopij, ne¬ kaj polja proti zahodu in jugu, pa še marsikaj druzega, kar mu daje čast in dobro ime. Naj¬ imenitnejša pešaška osoha je suh možiček, s kratkimi irhastimi hlačami v petek in svetek, in rudečimi navskriž zvezanimi hlačniki, pa Nar. bibl. 1 4 V gorskem zakotji. širokokrajnim pokrivalom. To je županček Rogo- vila. Vže kar mlajši zarod pomni, nosi on srenjska bremena na snhih plečih. Pešaščanje dobro vedo',' zakaj se mu spodobi taka čast in lepo županovo ime. Študiran on ni, le nekaj številk pozna, premeten ni, mnogi pot v znanosti podlegne ko- mijskemu beriču, ki baje tudi ni bog zna kakov učenjak. A Rogovila ima druge lepe lastnosti. Beseden je, da bi govoril na pamet, kolikor časa bi hotel kedo, na sanjske bukve ume, da nobeden ne tako, gospodi se zna klanjati in do¬ brikati in njegovo posestvo, njive in travniki so za nekaj sežnjev večji in skrbneje obdelani od drugih, kar ima precej veljave. Povrh je pa še se župnikom, debelim pobožnim gospodom pri¬ jatelj in pri njem domač in imeniten, kakor doma in v vsej soseski. Ker smo dejali, da Rogovila ni učen, kakor oni kancelijski dohtarji, ki vedno kmeta dero in davke delajo pa nič druzega, je naravno, da so ga županijske skrbi pripravile več potov v zadrego. To je bilo pa gotovo vedno tedaj, kedar so se mu pošiljala pisanja od komisije, sodnije ali od koder koli pisana v visoki, učeni nemščini, njegova glava pa ni vedela raztolmačiti druzega, kot nekaj Spisal A. Koder. 5 kljukastih številk in tudi to le v veliki sili. Zaradi tega si je poiskal Rogovila vže v začetku svojega županovanja drugo za njim najimenitnejšo osobo za prijatelja, in to je bila učena glava kovač Krivec. Tja v iz smrekovih žaganic sestavljeno in na pol razrušeno kovačnico konci vasi ob šumeči Pešati se je zaletaval toraj Rogo¬ vila v oficijelnih stiskah in vedno je našel po¬ moči in tolažbe. Bilo je popoludne, pravo jesensko precej toplo popoludne. Pešaščanje so ajdo želi doli za rebrijo na južni strani in govorili o kozah, ki so se vselile po okolici, in sosede so obi¬ rali in vlekli črez zobe, kolikor so vedeli in znali. V vasi je bilo vse tiho. Le klepetec na jablani pred županovo hišo je pritrkaval v vetru in doli v Krivčevi kovačnici se je culo težko kladivo. Sajasti kovač, bosopet, razoglav, v usnjatem predpasniku in v kratkih do kolen segajočih irhastih hlačah danes ni bil sam v svojej delavnici. Slednje se je redko kedaj primerilo. Na klopi poleg mehii sedeli so trije vaški možakarji, tobak zažigali, dim spuščali v okajeni strop in v Krivca so zijali. Naj imenitnejši izmed njih je i* 6 V gorskem zakotji. bil župan Rogovila. Pa si je bil tudi svest svoje časti in svojega naslova. Kakor kakov grški bog je sedel na svojem prestolu, na sajasti klopi, na očali je gledal, neko pisanje vrtil med prsti, študiral, premišljal in pol glasno sam s seboj govoril in z ustnicama migal. Naposled povzdigne s steklom oborožene oči v kovača in pravi: „Kaj meniš ti, ki si učen in na take kljuko, kakor so v to-le pismo postavljene umeš, kaj, kaj storimo, če se te nepridiprave koze pritepč tudi v našo vas? Vsi peklenščeki, še tega nam je primanjkovalo!“ „Jeza ali ne jeza, nevolja ali no nevolja, vse eno , saj sem vam rekel in raztolmačil in razložil, kaj piše kancelijski cesarski kraljevi komisar." Zadnje besede povzdigne z nekim po¬ sebnim ponosom sajasti Krivec, po svojih vaso¬ valcih pogleda, kladivo in neko železnino na tla vrže, da zazveni in se iskre vkrešejo, županu pi¬ sanje vzame in jame tolmačiti na glas pisanje: „Gospodu Rogovili, županu Pešaškemu! Ker se koze v vašem okraji vedno bolj in bolj razširjajo, je podpisano poglavarstvo sklenilo, poslati vam izvedenega zdravnika, da učini in uredi, kar je potrebnega, da se ustavi daljna 7 fSpisal A. Koder. nesreča. Zaukazuje se vam ostro , da se ima ravnati vsa soseska strogo po njegovih zapo¬ vedih, da mu ima oskrbeti prilično stanovanje, hrano, in povrniti polovico druzih njegovih stroš¬ kov. Pojutranjem dopoludne se ima tudi voznik s primernim vozom oglasiti v mestu, s katerim se naznanjeni zdravnik odpelje." „Ukazoval bi vsak 11 , se oglasita pri teh be¬ sedah županova tovarša. Eogovila pa si z ro¬ kavom potno čelo obriše, očali popravi in meni, vdan in ponižen takemu povelju: „Tako je toraj, tako. Ni drugače! Cesarski gosposki se moramo klanjati. Kaj pa ti meniš, Krivec? Zini kakovo!“ Sajasti kovač zdaj pisanje zopet zgane, se ponosno pred županom razkorači, svojim to- varšem poredno namežika, kazalec dvigne in pravi: „Vi ste župan Eogovila, vi, nihče drugi. Vaša beseda velja, kakor gotov denar. Kar vi rečete, nam je povelje. Veselimo se, da dobimo zdravnika. Vi pojutranjem mlado kobilico na- prezite in voziček prej k meni pošljite, da ga ogledam in popravim, kar je na škodi, da go¬ spoda v cestni rov ne zvrnete, pa je ! 11 „Pa je, pa je, trikrat pa je, tako bi žlo- bodral vsak, ki ne pomisli, kako in kaj. A kje V gorskem zakotji. 8 je stanovanje, kje je plačilo za vozno, za most¬ nino, kje zdravnikova plača? Denar, denar, denar ta je mož, da imamo tega, vsega bi imeli ! 11 Tako se jezi in hnduje župan in zopet pisanje razgiblje, kakor bi se hotel prepričati sam, če je v resnici tako postavljeno v pismu, in ne bi verjel Krivčevi učenosti, katero si je v šestnajstletni vojaški službi kot cesarski gre¬ nadir pridobil. „Kaj denar in stanovanje, oče župan 11 , se oglasi zadnji možiček, sosed Muhar, in turničkasto pipo z mazincem tlači. „Vsega imate obilo, in hišo imate v eno, nadstropje, stanovanja dovolj za tri cesarske dohtarje, in vaša Manica je za postrežbo, da ne takove, pa tudi učena je in po ■gosposki se ume vesti, zakaj pa je v mestu stanovala in se kuhati učila ali kali ? 11 pristavi drugi sosed v Ijuknastem pokrivalu, višnjevi kamižoli in svojega soseda s komolcem sune, češ: reci še ti kakovo in pohvali ga, brez pijače ne bode potem. Kovač Krivec pa zopet zagrabi težko kladivo, s kleščami rudeče razžarjeno železnino prime in jame neusmiljeno udrihati po njej. In ko bi bil kedo bolj natančno opazoval kovača, mislil bi Spisal A. Koder. 9 bil, da hoče vkovati v razžarjeno železo vso svojo jezo in nevoljo in nečast, katero mu je uničil župan s svojini ugovorom. Tacega mnenja je bil baje tudi župan Ko- govila. Jel je kriviti svoje protivne rožičke, mehčiti se, in je dejal: „Kaj pa menite moža¬ karji, da je gospoda takova, kakor smo mi? Mehkužna in sitna in trmasta je, da ne tega! Nihče jej ne stori po volji. Ko bi se zadovoljil zdravnik z mojo hišo, ne dejal bi ničesar, ali ne bo se, pa se ne bo“. „Bode se bode, če pri vas ne, kje pa se bode ? Še pri župniku ne najde boljšega ležišča. Koruze ste pridelali lani, da sami ne veste ko¬ liko in ličkanja imate. Na njem mu posteljite, kako pražnjo rjuho pogrnite na počez, pa bode ležal, kakor na pernici. Za jed tudi ni treba skrbeti. Mesa sicer vsaj govejega ni v vasi, a krač imate še celo strašilo v dimniku, in vina imate v kleti. Za zajutrek mu pa močnika na mleku in jajcih skuhajte, če kave nimate. Jedel bo, da ga bode veselje gledati in pomnil bode vse žive dni vas in vaše imenitne hiše“. Tako ugibljeta vaška soseda. Krivec jima pritrjuje. Tudi župan se omeči naposled in 10 V gorskem zakotji. dobro mu de tako besedovanje, kajti ko kmalu potem Krivec o žeji in vročini potoži, migne fantiču, ki pri durih v kovačnico zija, naj v krčmo steče in bokal rudečega na njegov ra¬ čun prinese. Pri vinu se stoprv razvežejo jeziki. V vinu se pozabijo vse neprijetnosti. Tudi župan jih pozabi. Povrh je še vesel, da bode imel čast, veliko čast, ker bode stanoval cesarski zdravnik pod njegovo streho, da bode zajemal pri nje¬ govi mizi in da ga bode pojutranjem sam na novo pomalanem, z zelenim kocem pogrnjenem vozičku iz mesta vozil, da bode vse gledalo za njim. Drugo poglavje. „Hi, luca, ti mataroga!“ je kričal dva dni potem proti večeru voznik na prašni cesti sem od glavnega mesta. V novem kastorcu širokokrajniku s srebrno zapono in škrlatastem brezrokavniku je sedel spredaj na vozičku, z vajeti je potrkaval po konjskem hrbtišči in bič je vihtil, a ne po Spisal A. Koder. 11 konjski koži, le bolj ondi po komatu. Na prvi pogled spoznamo častitljivega znanca voznika Rogovilo. V resnici, čast komur čast. Naš zna¬ nec je vedel, kaj se pravi gospodo voziti in kako se vesti proti njej. Ponosen je bil, v svesti si, da sedi cesarski dohtar na njegovem vozičku, ki bode koze ustavil in vso okolico imel kmalu pod svojim poveljem. Sedel je toraj kakor se spodobi gosposkemu kočijažu in niti kratkocevne pipice se ni upal natlačiti, češ da bi tobačni dim gospoda v nos ne bodel. Le sem ter tje se je ozrl s početka bolj črez ramo nazaj, če dohtar, lep, mlad gospod s polno rumeno brado, čednega lica in vitke prijetne rasti, česa ne želi ali izvedeti hoče. JDolgo časa je bila voznikova postrežnost brez vspeha, kajti gospod je slonel molčeč na vozičku in opazoval okolico. To pa župančku Rogovili ni bilo nič kaj po godu. „Prijazna be¬ seda se mi privošči, pa je. Župan sem, in čast imam in čast se mi spodobi. Saj še župnik radi govore, ki so svet, sivolas mož, pa taka mlada gosposka kosmatina ne bi ?“ Tako ugiblje voznik ter ugane v svoji modri glavi naposled, da gospoda ni za kmeta, in on no za 12 V gorskem zakotji. njo, pa da ni pameten on, ki se jej klanja. Kaj ima prav za prav od tega? Stoprv ko se nagne večer in se jamejo ka¬ zati drče in skalovje nad pešaškim selom, se nagne zdravnik proti vozniku, mu pomoli cigaro in pravi: „Koliko potrebujeva še do doma?“ „Koliko“, jekne županček, lice mu veselja zagori take prijaznosti, cigaro zažiga, na bič in vajeti sede, se proti gospodu obrne in meni: „Ce tako voziva kot zdaj, pa če prav nič ne ustaviva v prvi vasi, kjer točijo najboljše vino, pa če Pešeščanje niso za budim klancem popoludne cesto posipali, kakor sem v nedeljo ukazoval, pa če ta matarogasta luca nekaj biča čuti, sva v poldrugi uri tako gotovo doma, kot jaz to-le dišečo cigaro prižigam, katera je gotovo draga, in vam jo Bog povrni gospod milostljivi. 14 Žu¬ panček bi bil naštel gotovo še cele litanije tacih pogojev in dvomljivih uzrokov, ko ne bi bil cesarski dohtar, ki se je pisal za Limbarja, in ga bodemo tudi mi v prihodnje tako imenovali, pokazal tam na desni zaraščen holm, kjer je stalo temno, širno po¬ slopje in dejal: „Čigavo je ono posestvo ondi-le?“ „Grad je, grad“, pravi, „Zakriški, največji, najbogatejši in najimenitnejši grad je, kateremu Spisal A. Koder. 13. so še moj oče desetino v pšenici in ovsu dajali in tlako delali 1 *, pritrdi, čudeč se županček in cigaro med prsti vrti. „Kdo stanuje ondi v Zakriškem gradu Po¬ vpraša dalje Limbar. „Kedo da tam stanuje pravite in menite? Družina, družina mnogobrojna, grajska družina . 44 „Pa nihče drugi ? 44 naglasi nekako nezado¬ voljen prejšni. „Nihče, nihče, tega ne rečem in ne trdim,. Bog vedi da ne. Graščak zapoveduje sem ter tje ondi, oh graščak, pa kak graščak, da se Bogu smili, da živ človek ni tak in ni bil 44 . Po teh. besedah se županček bližje k zdravniku pomakne, suhi prst na zijave usta položi in šepne: ,,Bog me kaznuj in tepi, da ne lažem, če vam pravim, da je Zakriški neki s samim hudimanom v zvezi ali kali; zakaj pa ne moli in v cerkev ne hodi? Potem pa recite, da ni res, kar trdim, pa da opravljam in ljudi črez zobe vlečem, saj to go¬ spod milostljivi, to se ume tako, med nama ostane, ker nisva stari babi klepetulji, ki ljudi obirata in jezike brusita . 44 Tako je govoril županček in zijal v zdravnika. 14 V gorskem zakotji. Poslednji mu je dajal le polovične odgo¬ vore, in je urno prehajal od enega vprašanja na drugo. Pozneje je hotel zopet natančno vedeti, čigavo je ono gosposko selišče na Pešaškem holmu. In ko mu je razložil in raztolmačil županček, da je postarne gospe Roženove, kakor jo imenuje vse na okrog, hotel je izprašati vse na tanko, kakor pri spovedi. Posebno ko mu je omenil gospejine hčere, Lucijete, saj tako jej nekako pravijo, moral mu je zopet popisovati natanko, kakova je, koliko stara, kake lase, pa kakov obraz ima in mnogo tacih drobnosti, kar se je njemu kar nepotrebno in otročje dozdevalo. Iz vsega tega je posnel županček, modra glava, da gospoda ni tako kaj posebnega, kakor bi domišljeval kedo, zakaj pa jo zanimajo take malenkosti. In še nekaj ga je jezilo skrivaj prav po tihem, hudo jezilo. Zakaj poizveduje dohtar le po gosposkih, imenitnih seliščih, po njegovem posestvu, ki tudi ni zadnje, pa ne. Zakaj hoče imeti naslikano tako natančno tisti plavolasno Lucijeto, njegove Manice pa niti v misel ne vzame, niti ne vpraša, koliko otrok ima on, častiti Pešaški župan. Spisal A. Koder. 15 Tako jezo je potem vso pot žapanček skri- vaje v se nazaj izlival in v nevolji bolje kakor kedaj potno in prašno hrbtišče matarogaste luce z bičem strojil, ki je bežala, kolikor se dalo bežati na ne baš najlepši okrajni cesti. Noč je bila in mesec je svetel iz za širokovejate vaške lipe, ko pridrdra županov voziček v vas. „Zdaj sva pa doma, gospod dohtar“, pravi voznik, ko na dvorišče zapelje. Zijav hlapec v belem slamniku priteče, za vajeti prime, župan pa k gospodu priskoči ter mu hoče po¬ magati z voza. A poslednji ga je vže prehitel in si ogledovaje priprosto kmetsko selišče, novo smodko zažigal. Uro pozneje je sedela v županovi hiši precejšna kopica vaških možakarjev, ki je bolj skrivaje cesarskega dohtarja gledat prišla. A poslednje se jej ni posrečilo, kakor je želela. Zdravnik je dejal, da je truden in si je ukazal v svojo sobo v prvem nadstropji nekaj večerje prinesti. To pa možakarjem ni bilo povšeči. Kleli so. in zabavljali, češ, tako imeniten menda ni, da bi se nas moral sramovati. Sem k nam pride, z nami se govori in pri nas se kupa vina pije. 16 V gorskem zakotji. Mi tudi lahko plačamo nekaj meric, če je po¬ treba , in vemo, kaj se spodobi, tako pod nič nismo. Limbar je sedel isti večer še 'recej pozno •pri lojeni z velikim utrinkom goreči sveči. Mi¬ slil je, da je lačen, a jed mu ni dišala, mislil je, da je žejen, a dolgo je stala polna kupa pred njim. Kake tri pote je premeril svojo nizko sobo, oskrbljeno le z naj bolj potrebno opravo, in nekaj svojih knjig in zdravniških instrumentov in zdravil je uredil. Potem se je naslonil na okno, podprl glavo v dlan in na z mesečino razsvetljeno tiho vas je zrl. Dozdevalo se mu je, kakor da bi se bilo njegovo življenje z današnjim dnevom v čisto nov tir zasukalo. — Sin manjšega privatnega uradnika in ravno¬ kar izšolan v rezidenciji, ni poznal našega kmeta, njegovih navad, ne življenja na dežela in nje¬ govih zanimivih strani. Trda, prav trda in ne¬ usmiljena se mu je dozdevala osoda, ki ga je potisnila tako zarano iz mestnega hrupa, iz- dramila iz njegovih visoko letečih idealov, ter mu odmerila skromno delovanje med ubogim, Spisal A. Koder. 17 neomikanim ljudstvom. Tu naj se ubija toraj od jutra do večera, z blagim svetom in učenostjo naj koristi drugim, pa sveta in tolažbe samemu sebi ne v^dPake misli polnijo Limbarjevo glavo in prvič se mu izbudi nesrečna misel: .ali ni zgrešil svojega poklica, ali najde srečo v svojem težavnem stanu. Pozna ura bije in fantovsko petje se čuje ondi s polja, ko svečo ugasne in gre k počitku. Stoprv pred spanjem se domisli osobe, ki mu je večerjo in pijačo prinesla in ga sramež¬ ljivo in boječe vprašala, če še česa potrebuje. Bila je črnooka, črnolasa županova Manica, deklica kakih šestnajst let. Limbar, precej ro¬ mantičnega duha in izveden v literaturi, bi jo bil primerjal Sekšpirjevi Jesiki, zaljubljeni kmetski fant pa bi rekel in se zaveril, da je Manica tako dekle, da malo taeih. Kadar človek jame premišljevati svojo in drugih osodo in jame vpletati vanjo povrh še nežne obraze, — mine spanje. Tudi Limbar, da si truden, ni mogel zaspati datje, kot si je želel. Vendar mu se je posrečilo naposled, to vemo, a če se mu je tudi kaj senjalo, nam ni znano. 18 V gorskem zakotji. Tretje poglavje. Drugo jutro je bilo solnce že precej visoko na nebu, ko vstane Limbar prvič v svojem novem stanovanji na deželi. Ko je svojo precej izbrano toaleto uredil in nekaj potrebnih pisanj izbral, se odpravi k župniku. Ta je bil namreč isti mož, ki mu je imel biti tako rekoč dogna roka pri njegovem težavnem poslu in dolžnostih, ki so ga poklicale sem na kmete. Na stopnjicah ga sreča mršava dekla vže bolj v srpanu, ki ga vpraša, kaj da naj se mu skuha za zajutrek. Ko pravi, da se mu mudi in da danes ne potrebuje ničesar, zmajuje stara v služabnica z glavo in mrmra polglasno: „Oudni | ljudje so ta gospoda. Zvečer ne gredo k počitku, zjutraj ne vstanejo in ne jedo nič, zato so vsi bledi in mehkužni". Zdravnik se ni zmenil za tako kritiko. Molčeč je odšel. A v veži se je mimogrede pred kuhinjo vstavil in cigareto zavijal,; V tem trenutku jo v kuhinji nekaj zašumelo , ka-. kor da bi izbežala ženska podoba pred njim - Spisal A. Koder. 19 0,,re se in kakor po sreči vjame domačo Ma¬ nico, ki je še pol zarudelega lica smuknila gotovo pred njim skozi stranska vrata na dvo¬ rišče. Začudi se, zakaj se skriva deklica pred njim, zakaj se ga ogiblje danes, sinoči pa mu. je stregla. Kedo ve, če nima za to važnih uzrokov, če jej ni morda celo prepovedano, go¬ voriti ž njim. Skoda to! Lepa deklica je, pri¬ jetna druščina bi bila sem ter tje za samotne ure na deželi. Kaj bode? Vže prvi dan mu ne gre vse kakor bi bix želel. Tacih misli poln stopi Limbar v vas. Radovednega obraza kakor vsak tujec se ozira okoli sebe in kakor je videti ni zadovoljen s tem razgledom. V tem hipu ga zapazijo otroci, ki se pod vaško lipo vriščeč igrajo. Kakor bi treščilo med nje, vtihno in začudeni zijajo. Ko se jim . naposled zdravnik mimogrede približa in jih ! praša kod se gre k fari, nihče ne ve odgovora. Najbolj oddaljeni stisne pokrivalo v roko in steče po brvi čez potok in dalje po vasi. Videč drugi sv