IJtit na ogled. nt«k, tfi ttrk i • »ob«W aja i* »alj* * Mari-4 a hrt*', |ffti ljanj« iia na ta Tur l«*tt* M vi. k. pol iMa ..«„—,. mM i*u . • „ M,. .... ii> gi nI l. u . t „ ItM l<-tj < ., Oziiiinlln: /j n«ia«Jii,i drti-topna «« plaiujo i! »t.. s« natmna Iki ,t I kr H s« tiika Sktal. rt*. M kitka Skrit tr^t aiamaaka i« |.|, jej« |mi |if»»U>- /4 **iak lirtfk !■ ■ ■ 11 ,' kolrk litonipHj) ta *J k. Kokupi-a ha ni* fffaHfl ilop i h i naj na blafoTbiji, ! 1 ,nk u 1.j, «t. 1. V Mariboru iipiila 1HC>W. rro6aJ I ,,kii"»rinm i^ci iiummiu jmmkII'III tllll. Klakor ic^iiJi£^^f^^Mr\n\}m je naš list slovenskemu nanulu v besede nuj širjcm pomenu: Blagostanje i 11 kc narodova je in ostane njegovo prvo in glavno vodilo. Iz tega stališča bo sodil notrajne in zunajne zadeve. ga slovenskega naroda naj Iz tega stališča bo b c sc do va i z« jedino, mogočno in s voli od 110 A v s t r i j 0. Propad Avstrije — mi nismo te besede niti izmisli niti prvi izrekli— bil lii bojd propad razkosanegi bi nas že podedovala deželoblepna nova Italija, ali oklenola železna roka Pruska. Avstrijsko cesarstvo je za nas Slovenec zavetje, v kterem si zainorcmo resiti in ohraniti svojo narodnost, in na tej podlagi dospeti do največe omike, blagostanja in prave svobode. v Tedaj se bode skazoval „Slovenski narod" vselej zvestega Avstrijanca. Poroštvo obstanka in vspešnega razvijanja Avstrijske države vidimo edino le v obveljavi federalističnih načel. Edino le federalistična načela dajejo — pr i p oz n a v a j c skupnost najviših državinih zadev in njih skupno o br avnovan je — celokupni drlavi, kar j e d rž a v i 11 ega, in vsem drSaV in itd udom, kar je njihovega. Toraj se bo poganjal „Slovenski narod" — državi in narodu na enako korist in spas — za združenje vseh Slovencev v jedno administrativno celoto. Le v tej celoti zamore dobiti ravnopravnost slovenskega jezika V uradu, šoli i 11 javnem življenji dostojno podlago in djansko veljavo, Ravnopravnost sloveuskegu jezika pa je bistveni del našega programa. Po tej izpeljavi ne moremo ni kratko ni malo biti zadovoljni s sedajno ustavo, ki je zapustila osnovo federalistično in narodno, in vredila ti- in onkraj Litve državine razmere brez ozira na Slovane, pri tem početji pa zgubila celo ime celokupne države. Veiulnr se moramo Slovenci udati sedajni državiui osnovi in druga pomoč nam ne ostane, kakor da napenjamo vse moči in se poslužujemo vseh postavnih sredstev, da se spremeni po ustavni poti, I/.med mnogo drugih vprašanj, ki jih ima zdaj Avstrija na dnevnem redu, stoji na prvem mestu cerkveno vprašanje. „Slovenski narod" ne bo nikdar preziral, kako globoke korenine ima v našem narodu katoliška cerkev. Dobro nam je znano, za koliko blagega narodnega razvitka se imamo nji zahvaliti in koliko ga imamo še od nje pričakovati. Tedaj ne bodo samo našemu listu verske zadeve, dogme in bistvene cerkvene naprave svete, kakor so celemu narodu, ampak poganjal se bode n. pr. tudi za to, da se neoskrunjeno ohrani cerkveno premoženje, da se ljudska šola ne loči od cerkve, da sc oživlja bolj in bolj javno cerkveno življenje. V mnogoježičn i Avstriji želimo mir i 11 s po ra zu m 1 je n j e z vnemi a v s t r i j a 11 sk i m i 11 a r o d i sploh; upamo , da ga dosežemo v dostojnem in mirnem razgovoru. Opravičene tirjatve slovanskih bratov v Avstriji, posebno svojih južnih sosedov Hrvatov in Srbov bomo zagovarjali in povdarjali z isto resnobo in živahnostjo, kakor lastne domaČe. Sploh ne bomo ir'-^lar zgrešili, da je slovenski narod koleno velike slovanske družine in po svojih silah bočemo pripomoči, da se bolj 111 Dot) sni uusevn« ve/, in v /. a j •.; m n on 1 slovanska po zameni literarnih lu »pluli kulturnih izdelkov med Slovani. V razmerah proti drugim državam nas bo vselej vodila skrb za dobro avstrijansko politiko, ki vtegne hasniti celi državi in posameznim delom. Maribor 31, marca, " Nekako milo se nuni je storilo, ko smo tiskarju izročali predstojeći program, Po glavi nam je šla osodu dosedanjih slovenskih programov. Njih število ni premalo. V burnih naših časih so nahajala domoljubna srca po-j vodov dovolj dajati BVOJim mislim d prihodnji politiki in Bredi narodovi ponosno obliko točnih programov, testo so so snovali, cesto pozabljali. Lepim mislim in poštenim željam je le redkokdaj sledila iiva resnica, — V glavnih točkah se sluga naš program kolikor toliko B svojimi predniki, naj bi bil srečnejši! Kazlikuje in - mislimo tudi — odlikuje ga le jedna točkai jasnu' in določno izrečena potreba zedinjenja vseh Slovencev v jedno organično oe- j loto. Misel sama na sebi ni nova. Davno že so prepevali o nji slovenski; pesniki, /. njo se navdušuje naša mladina, pri nji se ogreva celo hladna kri sivoglavih mož: čuli je le nismo tam, kjer se bo ruje za narodno svetinje, kjer se odloča vsaj zk nekoliko časa narodova sreča in nesreča — v javnem parlamentu. Ne dii se tajiti, da se je narodna svest tudi pri tem pohlevnem notranjem življenji mogočno okrepila, in da se je jul naš narod po nji z velikim korakom bližati omikanim narodom. Ravno tako malo pa se da tajiti, tla je lavna ta svcsl slednje e.ise poslala noiemu narodu nevsahljiv vir muk in žalosti, da ne rečemo tudi sramote. Zreli in samosvestni narodi namreč ne goje* in hranijo svoje narodnosti i/ sanic platonične ljubezni do nvojega je/ika. Njih riij je veliko bolj vzvišen: svestranska, popolna svoboda, da zaniorejo razvij.-iti vso svojo moralno in materijalno moč, da jo morejo razvij.iti za-e. /n svojo korist , da stopijo v politiko kakor odloeljivi faktor, in da živo v zgodovini kakor posebni individuum svoje življenje, po svoji potrebi, omiki in volji. Tudi za Slovence ne prestanejo sedajne muke in žalosti, dokler ne dosežejo imenovanega cilja, Brez njega je vsaka druga svoboda prazna pena. Da gn dosežemo, hodi naša prva skrb; ,,žato sc nam je truditi z, vsemi duševnimi morini. /. vsem pogumom, kteri se ne VStrail največo žrtve; kajti narod, kteri ne more pokazali nobenega Žrtvujočega čina, tudi ni vreden, da bi osi al med narodi''. Listek, Iz Brežic. A Brežee bo mestice na levem bregu Save v južnem konci Štajerske zemlje in na tuko prijetnem prostoru, da bi si mnogi tam drugače mestice želel. Kjo da mesto leži, moram povedati, ker je malo znano, in v zgodovini človeškega naroda še toliko opraviti ni imelo, kakor nekdaj Abdera in Megara; tudi se ne vem spomniti, da bi bil kdaj v kakem slovenskem časniku kaj o llrežcah čital, Tedaj sem prvi korrespondent i/. Brežic, vender ne bom originalen, ker iz Brežic ravno nič originalnega ne pride. Kdor jo toliko priložnosti imel kakor jaz, ozirati se po kotičkih tega mesta, sodil bo, da iz Brežic še dolgo ne bo čuti, kar je Slovencem na veselje, in da Brežčani nimajo v sebi živca imenitna dela sejati v časa rozore. Tukajšna zgodovina bo še dolgo tesna, domača, zapeiknrska, če ravno ta iu lini tako po konci nosi glavo, kakor da bi v Parizu uro navijal. Če vse po pravici o Brežcali povem, kar j«, dosti je da rečem: Brežee so. Kake pa so Brežoe? Na to jo teže odgovarjati, ker treba bi bilo ljudi opisovati. Ni jih sicer veliko takih stvari, ki so po božji podobi vslvarjeno; pa nekteri niso vredni, da jih sploh opišem, drugi pa so toliko vredni, da jih posebe opišem, če je le količkaj Slovencem na korist, kar pa dozdaj še dvomim. Malo naša mesta so si sploh podobna, kakor gnjila jabolka — izjeniši nektera (mesta). y:i:~**s-*Tr p f:»»r3r ,0^1 «,oty~• i .1.. .-i«^fl v.....-.1..... ... . 1:1 mes'.;,i y pri .»as vkoreuioeno Ni Sl. ]Jh 0„ tttdkouk v«n- dev v tem loči, da govori tudi slovenski. Se ve da slovenski lo doma in s knietoin; javni nliriolni jezik je nemški; vendar se mora našim purgar-jem na čast reči, da v nemški govorici nočejo zatajevati milo slovenske rodo-vine, ker govore nemški s takim naglasom in stavljenjem besedi, da precej spoznaš, da bolje znajo slovenski. Kjer se veliko nemški govori, jo v sedanji dobi tudi omika, inteligencija in tisti posebni liberalizem, ki je v Avstriji na Drtnaji /.najden v Pressi, Fremdenblattu in drugih tovaršicah. — Omiko da sploh šola, izobraženost v življenji in dostojno obnašanje, pri nas pa jo dolo-Čuje večidel mest ni krojač. Kdor ima v nedeljah lepo suknjo, gladke rokovičice iu pulčico v rokah, kdor ima svojega cucka in Bme hoditi na mestni lov, ima /epravico govorit i in soditi o slovenskem jeziku, o picnapctnežih, o ultru-montancili in zdaj' celo o konkordatu, posebno če je adreso proti njemu podpisal; in njegova beseda nekaj velja. Kdor se pa celo v nedeljo na voziček vsede, in sc v gorico odpelje, kdor ima v delavnik časa dosti na persih Tagespofte in matere PreMC ŠOBI ti . politično modrost in mleko pravega liberalnega miši jena, tn že sme govoriti o vprašanjih visoke politike, 0 dobi l'.elkreilija. ko se je neki narodnjakom dobro godilo, ko sončki ultra-montance pod pazduho de rže ves svet mi korajžo klicali, in o času pod Beustom, ko so narodnjaki neki uk 1 no pritisnjeni, ultramontanci se pt klaverno drže, med tem ko liberalci od same radosti nkajo, oknja razsutlju pejo in pobijajo. Oni govore o Kniserfehhi in (Jiskri, o Rchindlem in Kloy- 1 _ t>„.,„i,.. ;.. i>------.. ;r - ,nrr^:j, -'» >«' •:V rvr - Dopisi. Od Voglanje 2 • šošća ^= M o/ ti bojgl pozdravi naš čzatvi Pobom vsakega mu prijetnega gostu, s tim pozdravom pozdravljamo tudi mi prebivalci vijugaste Vitlanje naš DOVi politični časopis. Na nogo so ga spravili nar izvrstnisi naši domoljubi iz tega edinega namena, da narod slovenski ujari s političnem življenji in napredaj« v politični izobraženosti, Pro- gram novega našega časnika pretresov ,111 p" Ilkuienih iu nesebičnih domoljubih, našel je obda dopadenje. Ni N bati nezdravega liberalizma, skterim j« večidel okužen evropski zapad, pa tudi nitrdoglavnegaitarokopitarstva, ktem svojo oko aapre vsakemu umnemu napredku. Na podlagi krManskili načel bode državno poslopje zidali pomagal, in gojil, kar je vesti naroda 'sveto, pa tudi ga vodil DO polzki poti političnega napredka od stopinje do stopinje, zakaj, kakor „in natura non datur snltus". lako tudi nima B« spohav političnem življenji, če >e na enkrat pretrgajo vezi, ktere vežejo prošlost, in sedajnost, ee SO zavržejo naprave, ktere niso se samo v mišljenji, tenoie tudi v dušnem živ ljenji naroda globoko ukoreninilr. Zraven legajo značaj slovenskega naroda zelo različen od značaja sosedov. Kakor so slednji dospeli po brezštevilnih revolucijah svojega duha dn nevarnega Rubikona, ali da bolje rečem, še črez nja stopili, in moM za seboj razdrli iu v ribami nnglosti dirjajo proti neznanomu cilju, tako naš narod le po malom stopa naprej ljuba še mn je patriarhalna nekdajUOBt, iu t glavo trese nad marsikterimi nepraktičnimi spremembami. Zato /npopaditno dobro vsi, kteri smo prijeli peresa V foke, dn S novem našem časniku piidiičiijrnio narod nas, duha njegovega, okoljščine njegove, prijatelje im neprijatelje njegove, posebno pa našo politično moč. da se ne /a/eiieiiio v boj, v kte-rem bi vtegmdi celo pobiti biti, da ne razdiramo tam, kjer jo sozidnnja trebaj da v sveti jezi ne zgubimo treznosti, da bodemo tudi znali prizanašati onim, kteri so, hodi iz prepričanja ali člOveČje slabosti pot nastopili, ktera naravnost ne peljn do boljšo osodc naroda našega. Dolžnost vsakega pravega domoljuba pa jo v edinosti in složnosti podpirati naš novi časnik, zakaj, ee se ta ueobdrži, ni upati tako hitro drugega; nar poštenejši sini slovenskega narodu so doprinesli z čudiipolnn rezignacijo velike žrtve za njegovo ustanovitev, ne glede na lastni dobiček, nego edino i/, čistega domoljubja. Mi napredujemo, to se ne da tajiti, ali k temu napredku so pomagale nase moralne moči, „in hoc nigno Bempcr vincemus", — zato gojimo nar večo narodno krepost: zatajevanje sebičnosti, Žalostno okoliščine naših slovanskih bratov na severu iu jugu naj nam služijo za svarilo, zakaj , ako bi med nami sovražnik luljke nnsejul, žuga nam pogin, zapomnimo si dnino : nas ne branijo historična prava, nas ne držijo narodni plciiienitaši, narod naš ni bogat, dobiček dela si razdeljujejo drugt, ni i moramo stradati, da s prihra-njenjeni si kupimo dušni kruh; t o raj ne precenimo se! v- Iz Ljubljane, SO. marca. 4. (Pozdrav; razsvetljenje na čast 21. marca; l>r. Costn i njegovi .. p r i j a 11 i",) — Tedaj smo po dolgem čakanji vendar le srečno pričakali ure, ko se ima pokazati slovenskemu narodu zopet polltlskl organ njega vreden m dostojen. V dolžnost si štejemo presrčno pozdraviti tega novega borivea i branitelja narodovih pravic ter živo zahvalo izreči vsiui rodoljubom, koji so se t nalili, da ga spravijo na svet. (iotovo bode narod slovenski tudi pokazal, da mu je res treba takega organa ter ga mijkrepkoje podpiral duševno in niaU-rjalno. V tem zmislu toruj še enkrat ponavljam Brčen pozdrav ter izklik neni: liog pospeši podvzetje I Da so tudi v naši beli Ljubljani poskušali nekteri . ki se imenujejo „Verhissungsl'reunde" (prijatli ustave). velikansko r.izsvitljenje mesla napraviti, je gotovo že znano. Ali slabo se je ponesla tem usta vol juhom, kajti tako čniorno razsvitljave kakor je bi a duš 24. marcu ni bilo še menda kur v Ljubljani sveče prodajajo. Drznemo se reči, da v mestu ni bil dvajseti del oken razsvilljen, v predmestjih bile so pa pOBfltUne lučice prav bele vrane. In vkljub temu tiasku in tej blamaži vendar so pisarili nekteri dopi-suni, ki po vrsticah krajcarje služijo, da je bila razsvitljav a sijajna iu videli so marsikaj, kar je bilo drugim očem nevidno in vkljub sijajni razsvitljavi I s temo pokrito. Aknravno so si prizadevali cele tri dni in priprave delali, bilo je vendar vse skup jalovo in jako mlačno. Se radovednih ljudi je bilo silo malo ob B. uri zvečer, ob !>. uri pa je človek le še na kako patrolo — kterih je bilo precej veliko število na nogah — naletel, ki je korakala po temnih ulicah. Ob 10. uri vladal je pa že prav sveti mir po vsem mestu, celo patrole srečevale so se le bolj na redko in raium mestnih pUnovih ire« tilni. pokrivala je gosta tema belo Ljubljano. Tako sijajna, velikanska je hila razsv itljava. ktero je Ljubjlana napravila na čast 21. marcu, na čast novi postavi civilnega zakona in na čast rešenju iz. krempljev strašnega „konkordat..". Tisti neznani rogovileži, ki so si prilastili ime „Komite" in \ nI tili v ,. Laihaiber Zcitung". da naj vsi prijatli ustave razsvetlijo, videli so pač kako redek je njih upliv. Hiše, kjer so javni uradi cesarski in deželni, niso razsvetljene bile, tudi marsikteri ni postavil sveče na oknu, ki slovi za usta-voljnba, naj imenujem le Dežraanal Marsikteri pa je razsvetlil brez da je vedel čenin iu zakaj, in \se eno hila je kakor sem už.e rekel cela razsvitljava sijajna Idamaža za. nje vrriliteljc. Davnoj uže si no mislili, da dobimo kmalu nazaj na mesto župana Dr. Costn, ali In »tvar se vedno plete iu plete, in liog ve, kdaj bode konečno raspletena Dr. Costn ima posebno dobrih prijatlev, ki se na vso moč prizadevajo, da bi mu meli i/, mladih pleč težko breme županstva; ali bodo dosegli svoj namen, ne vemo, napenjanje njihovo pa je res že večo, ko Ki > lovci; verjel, 0 tej važni stvari, ki UŽe skoraj tri Četrti leta naše mesto iiz-neniirja in vendar Se ni rešena, hočem obširneje govoriti prihodnjič. Za zdaj le toliko da bi li dobri prijatli na vsak način radi spodkopali, Dr. I'usta, ter da jim nobena laz. ni preslaba, da bi je ne porabili, ako le upajo kaj doseči. / gnjusom inoia 56 človek odvračati od takega počen Janja. Iz hrvaško Podravine, —r.- »Bral jo mio, koje vjere bio*, pravi naša narodna poslovica. Na to poslovim sto nicinla mislili pisaje program ..Slovenskemu narodu"', kjer pravite, da bote „opravirene tirjatve slovanskih bratov v Avstriji, posebno pa svojih jii/nili bratov Hrvatov in Srbov zagovarjali iu povdarjali z isto resiiobo in živahnostjo, kakor lastne domačo"; mislili ste si menda: ako ravno ste vi onkraj Ditvani in vas je bolj mar Magjarije kakor Slovaiishu, ste. nam ipnk bratje in morda pridete k pameti da spoznate, da je resnica, kar narod pravi: „Krv nije voda". To mi je prišlo na misel, prebravši vabilo k naročbi na „Slovenski i narod*'. Tako je prav, to je pisalo čisto rodoljnbje I Ali ne le to, tudi vse j drugo, kar ste si napisali na bandero, kakor da sle vzeli iz naše dušo; vse Igre na to, da tudi mi Slavjani obveljamo, kar smo vredni, da tudi mi dobimo pravice, ki jih imajo Nemci iu Magjari; saj so tudi tereti (butaro), ki Mih nosimo, enaki njihovim. Pravično je, za kar sle se počeli boriti, zatorej j se pa tudi muljamo gotove zmage. Ako Bog da i sreča jiinšaka! Ta zmaga jo pa le mogoča, ako jeden drugega poznamo; ako si vse odkrito povemo, kar uas boli, kar nam je treba; ako si podamo junaške desnice, pa se složno iu uzajemno poprimamo dola, kinom obeča slavno zmagati. I' to ime Bog pomagaj ! Veliko ii^in na srci, kar bi za svoje olajšanje raci povedal preljiihiin bratom; ali ne sinem na enkrat , po času vse pride. Narveča naša rana, ki nas hudo peče. ter nam grozi s smrtjo, ako ne pride skoro pomoč, je to, da je naše ljudstvo zapuščeno, zanemarjeno iu neuko. Naši rodoljubi se poganjajo za visoko politiko, ali so pozabili, da treba za zmago ludi junaške vojske, omikanega ljudstva. l)u je naše ljudstvo omikano, naj bi se inagjaroui šli solit z vsem svojim vinom, denarjem, strahovanjem in obečanjeml Vse bi se bilo razkadilo na trdi volji omikanega ljudstva. Ali tako! Sram meje govoriti o tem. Dft nas pa bratje razumite iu nam pravično sodite, moram spomniti, da se mi ne borilno za narodnost, ker jo vživaino popolno v uradnijah in učilnicah, ju magjaroni so jo Še razširili, vpeljavši narodni jezik pri linanciji, kjer se je poprej še nemški šopiril. Naše ljudstvo težko spozna uingjarona od narodnjaka, borba se pri nas vrti le o državnem pravu. Narodna ga stranka t i rja za trojednieo posidiuj, magjaroni ga pa hočejo s inagjarskini zliti, (iotovo je, da je državno pravo naše trojednire že pokopano v ošabni pritrdiš, kar pravijo, gotovo si reakeijonar. ..platist-', „kiuitist", panslavist, inisločih diiliovnikov kakor v breški okolici. Kazim mirodnegn niešnika pn sploh no njih gore list. — prebivalec na kmetih v navadi nima prijatla. Tako kmet brez duševne narodne Da v lirežcali ni čitalnice, je popolnoma naravno. Ze za ljubega podpore sam sebi prepuščen in zastrau slovenstva nagovarjali in zapeljavan po miru voljo je zdaj (udi ni mogoče ustanoviti. Kar bi imela udov, vsi bi' protinnrodnih širokoiistnežib ne ve, kam bi se djal, ne zaveda se svojega moštva lehko sedeli pri eni mizici, za čitalničarjein hi se pa govorilo: hic niger iu ne časti svojega sta mi, čedalje bolj pozabi, da je Slovenec tudi mož, in est, hunc tu Romane cavetn, Tudi malo ljudi v mestu zna slovenski brali: nemskiitari za upijočn driihaljo ne vodnč, zakaj in čemu. Občino v okolici šola je hila vedno močno nemška, iu celo zdaj ne verjamem, da je v nji kteri vse pdprek nemški pisarijo, kakor koli znajo, naj ješe tako smešno. Nem- učenik, ki zna slovenski pravilno pisati' Drugi spel, ker so purgarji, sramujejo ški jezik je prvo, kar ti je treba, da si v občini za kakega „moži'i" izvoljen se govoriti slovenski, ker je lo kmečki jezik. N. kteri so pa tako visoko omikani, da hi so jim zameril s slovenskim govorom iu petjem. Enake razmere so okoliščine slovenskega naroda napravile tudi \ drugih mesticJk; vender tuje čudno v Brežcah, da se slovenstvo, ne samo prezira, tcfflvuč bolj zaničuje, in da v tem mestu, ki je tako blizo hrvaške meje iu Zagreba, in je v toliki dotiki s kranjsko deželo posebno z. goreuskinii vinotržci. ni prav nič slovenske in če nekoliko nemški znaš, vedno smeš reči: Bog Slovenca nikoli ne zapusti, če količkaj nemški zna. Pogosto se zgodi, da kmet s teboj nemški govori, čeravno slovenski odgovarjaš, samo da ti pokaže, da zna kaj več, kakor gruško peč'! Moraš si pri tem misliti: „gegen dio Duinniheit kiinipfen (iotter selbst vergebens", ako bi to ne bilo tako žalostno. To so ravnu žalostni nasledki poprejšne šolske omike na kmetih (pred letom 1848), in ti žalostni nasledki zavednosti. Žalostno mesto! In zraven so s,, tisti. |ci imajo priložnost po- so tudi precej v zvozi z materialnim propadom kmetstva. Ali hode drugače zvedeti naše razmere, v vsem, kar je Slovenko, tako nevedni, da se more!v prihodnjih liberalnih časih, ko se nam že zdaj vsa blagost in vse osreče-reči, njih nevednost ni naravna. Co se dalje pomisli, da slabo ali enostransko vanje kar vroče iz nemških žlic v usta vliva, bomo še lo pozno enkrat videli, omikani ljudje ne ločijo osebe od političnega načela njihovemu nasprotnega.; ako se ne bomo zopet prepričali, da se z našim narodom na njegovo škodo lehko se vidi, kako težavno iu kaka šola potrpežljivosti je narodnemu možu j delajo le teoretične poskušnje. Da se postavi narod na krepko noge, treba življenje v takem mestu. Zapustimo gu toraj itt poglejmo malo na kmete, bo kmeta povzdignoti iz duševne iu materialne nemarnosti — da postane Hreška okolica je lep kraj in večidel lodoviton, tako da bi na prvi pogl venski ni o ž. Težko je kmeta trdno prepričati, težko mu pomagati; sodil, tukaj morajo prebivati pieinožni kmetje. Pa žalil»og. kmet jo večn ler storiti se mora. - Ali bodo to storili možje, ki ljubezen do prostosti reven, životari tje v en dan. in malo je izobražen. Društvo sv. Mohorja ima n inpredka na konci jezika nosijo, aH pa možje, ki ljubezen do naroda in prav malo udov, v cerkvah pri božji službi se vidi malo molitevnib bolnic ajogovega celotnega napredka v sni goje — sili tako hvalisani liberalci kur kaže da ljudje malo brati znajo. Ženske sploh ne znajo pisati, odraš hi i/ očine graškega deželnega zbora, ali >* toliko črnjoni narodnjaki, pokazati moški pa večidel le nemški. Pogosto se tukaj godi, da kmet zna nen h če zgodovina dobe, ktera je zdaj nastop. , in ta dob* bo zaslovenski narod pisati a ne govoriti, slovenski pa govoriti a ne pisati. Avstrijska šo) ki »sodepolnaš, naj delamo ali naj roke kriioin držimo. — v> 'in, če je v k'ereiu okraji na Štajerskem tako malo narod ■ agjariji. akoravno naše regnikolarno poslanstvo šo ni stopilo ptrfk Drave; u.0to imajo tudi na Nemškem, Franoozkem in ihugod; a to naših bolečin no ani Uga poslanstva S0 aaui za ti> porok. \si >.» slepo orodje magjarskili /lajša. Finlumlija je pusta zemlja . kakor nekdanja njena gospodarica — ržavnikov. Ne hojo si belili «lav . kaj da napišejo na glasoviti beli listek. Švedska. V drugih guhemijah je lakota le nasledek tega. da so spomladi so ga poprej Magjarji nudili Hrvatom. Magjarji so ga že sami popisali. /[\A poaehlft, Nal.irajo se po celem carstvu dinarji za lačne reveže, iu na-iši ga le z podpisom potrdijo, in delo ho gotovo. bralo >e je že same \ 1'eterbiirgu če/ pol miljona ruldjev ali dva uiiljomi Ali kako dolgo ho trpelo'.' To je res v božjih rokah I Nadjamo se. tankov ; drugod se več. Tudi žita nam ne manjka. Izpeljali smo ga sila k ne bomo dolgo čakali, zakaj VSi, kar je se/idano na slepariji, mora se wHko preteklo jesen. V Moskvi ga je nakopičenega toliko, da ga železnice Jodreti. kakor hitro se odkrije sleparija. In ta se že žarenja odkrivati. ,„. „lorejo odpeljati. Poleg Volgo, v saratovski guherniji pa ga še pod ljudstvo, ako ravno neuko, že vidi, kam pes taro moli; vsega tega, kar mu itreho spraviti niso mogli tako, da ga je dosti segnjilo! l'a kaj nam je se je ohečalo. (in tega ni malo) nič ne vidi. in spoznava, kdo mu je prijatelj, pomagano tudi / žitom, ako g| o pravem Čami lačnim revežem dopoljati ne JmOO so si sami skopali s svojim h. ■/primernim denioralizi- nioreino ? Toda ni .nesreče brej sreče" ; to bi se dalo reči tudi o naši lakoti. Veliko let je preteklo, ko so moskovski kupci prositi začeli, da naj se naredi m je g. Sonz.s odpovedal poslanstvu, bode c. aprila vaditev novega poslanca jeleauiicn iz Moskve v Varšavo. Zastonj, grof Kleinmichl, tadašnji minister jim ju ni privolil Na zadnje je celo prepovedal, tako prošnjo zopet ponav- kdo neprijatelj. Snem ljudstva, ktero jih v kratkem pokoplje, ako Bog da. na večno, j Iz slov. Bistrice. (Volitev deželnega poslanca.) i-stn in trge Slov. grader, slov. Bistrica, Marenherg, Vuzeniro, Muto iu loštanj. Oglasilo s,, je dozdaj le več gospoda l"'s,M,il Je PreceJ •4ivnhn0 'ljuti.' Kleinmichl, Nemec po rodu. ni hotel, da se Rusiju okrepča On sije t Agitacija raznih strank. Naj prvi se je na pot podal V Marnbcrg in Slov, »railec g. Dr. J. Mulić, že od I. 1861 sem znani večni kandidat. 1'riporo- my ■eval se je volilceno posebno s tem, da je skoz in Bkoz nemški liberalec!, do 'še ne ]»ipo/na Slovencev iu da bode /mirom stopal po stopinjah gg, Kaiser-telda. Rcchhauer-ju i. t.d., ktere pri tej priliki razglaša za svoje velike pri latelje. Razposlal je tudi že tiskan program, v kterem >e sam strašno hvali, Iu se volilcem morajo res sline eeiliti. takega zastopnika dobiti v deželni Ibor. Pa svel jo nehvaležen in 11111 > i Bvitlo črniti, iu tako se tudi temu nko se Rim izobrazi, bi nam tujce] treba ne bilo. Tacih Kleinunchol-je pri nas še siki veliko. Prišla je letošnja lakota, iu glej, toliko važna žeb.im a /a liu-.ijo je dovoljena, do/daj do Sniolonskegi. Ze sojo dohiti začeli, Kavno tako ste se \ Bredi zime delati začeli železnici iz Viatke v Arhnngoljsk iu iz Peterburga v Filandijo. (Zm<< ttik.) Od Mure .in. marca M. Sk- a. Velika. jaz. bi rekel naj toplejša želja je je nam Slovencem iz murskega polju spalniki, da smo dobili enkrat luševno središče /a naše narodne težnje v ljutomerski čitalnici. Toraj kandidatu godi. Oponaša se mu, d,, seje I. 1861 kmečkim volilcem m:i|.,_ „. ,.n|vl.;,| neizrekljiva hvala možem, kteri so jo osnovali in na tako Celji priporočal, kol zvest Slove...... tudi hutomerčanom je 1.1807 povedal, Wl|J1 |l0gfl M(l..m|M odprla bc je svečano, kakor veste, na Vodnikov den 2. 11,| ■ 1111 JO gi i ie Slovenec. Ni še niinolo leto iu stopil je v Mariboru na oder, kol čisl Nemec, pa ni se mu Brečneje godilo, kakor prejšna dvakrat, Vendar mu ni Dj| vzelo poguma ta liaako iu kakor večni Žid zopet nuna gori po Dravi in Mislinji. isk.it zaželjenegn zaklada. Le škoda, da prav po temi tava, misleč. |o Vrn(|(.| S(llli • da tudi še zdaj zadostuje, pokazati neittrpežljivosi proti Slovencem, da bo izvoljen v slov. mestih in trgih. To pač ne! Tudi tisti prebivalci mest iu trg, kteri nasprotujejo naši narodnosti, sprevidijo, da se ne daveč tajiti in prezirati slovenski živelj iu da bo treba pomirenja iu spoiu/iiniljonja. Zato L, Dr. Mulle-ju že zdaj lehko povemo, da mu bo tudi v slov. liradei spod- februarja in obstaja zdaj ravno mesca, in v tem kratkem Času si jeprido- čboiov, ki o e vsaki den množijo in na novo vpisujejo. Med iVO . kar nas neiz......rim veseli, do BO nio/. iz. kmečkega stana iu iko imenovanih kmečkih aristokratov, kterih večina se, kar se cvenkn v žepu tiče, gotovo gre z vsemi ljutomerskimi nemškntarji skušat, (meli sum dozdaj vsega skupa j G zabav, pri kterih je bilo zmirom jako polno, bile s,, tombol^ . plesom in brez plesa, s petjem in z. govori, kteri so nam kaj potrebni iu za naš narod jako podnebni. Prosili bi toraj, da naj bi se večkrat kaj laeega predavalo, narod to jako rad posluša. Zadnjič sta gospod letelo, kakor že trikrat dozdaj. •• Drugi kandidat je g. prof. Oskar Srh mi a za Mulle-ju. Sicer pa mora gospod Mullč tudi v Mariboru prav dobrih prijateljev imeti, ker smo včeraj iz Maribora vsi volilci zastonj dobili za pravo svoje sjajno otvorenje, velikansko besedo pod milim nebom, kamor se tudi mnogo ogrskih Slovencev nadjamo, od kterih so že nekteri kot člani da se človeku skoro smili. Iz Peteraburga se nam piše: „Zginola Poljsk zastonj nek „Kingesendet" v kterem se Dr. Mulle-ju take debele povedo, j, ljut. čitalnici pristopili. Namen naše čitalnice pa ni samo za narodne zabave skrbeti, nego naš toliko zapuščeni narod izobraževati iu to s tem, dn odpuščen nas naj se v vse občine ljutomerskega okraja (jih je 29) knjige in časopisi razpoši-lilij s, i prcgatijavee slavjanstva Valujev, minister notranjih Opravili to so Ijajo, da v kolikor je mogoče ves narod čita, V tej zadevi ne moremo nik-važne novice, s kterimi začenjam svoje dopise „slovenskomu narodu". Poljsko dar prehvalili naj blažjega rodoljuba prvosednika čitalnice dr. .1. 1'loja, ki je kraljestvo ali kongresovska, tako se je imenoval v iliplomatičneiu jeziku v ta namen na svoje stroške 28 i z ti sov „slov. gospodinja'' naročil, kteri poneki del nekdanje Poljske, ki je bil Rusiji odločen. je pač ze od tega tem kol lastnina vsakej občini ostane. Vsak teh ..gospodarjev'- mora iti po I časa , ko so se Miljiitinove iu Cerkaskega reforme vpeljale, v djanji nehalo, coli vum na okolo toliko Časa, ibi ga vsakdo prebere, kdor je tej umetnosti ostalo je samo ime. Zdaj pa je tudi to ime zbrisano iz državnega prava ril- kos. To početje g, dr. Plojn priporočamo v lep izgled vsem našim čitalni-skega. Kar se meni pri tem važno zdi, je posebno to, da se je to ime ravno ram, kajti gotovo je pri vsakej kak ud, ki jo malo bolj petičen metno drugih, zdaj zbrisalo — po carskem ukazu ko princ Napnljon v diplomatičnih iu ki bi občinam kteri si že bodi domač časnik lehko naročil. Samo to nas Opravilih ho Nemškem potuje tisti mož, ki vedno zoper Rusijo in Slav- more rešiti od strasne vsaki dan hujše preteče nevarnosti vtopljenja v vihar-jane kriči in Poljsko i/, groba, ki si ga je samo skopalo, sklicati hoče —da nem in požrešnem germanskem morji, kterega valovi Se nam murskim Sln-bi on sum kralj poljski postal. Ruska vlada je s tem zopet svetu pokazala, vencem vsaki trenutek hujše ud Radgone doli groze. — Prva naloga nam je, da se z žaganjem zoper Rusijo nič ne opravi. Kdo bi štel grehe, ki jih je da izbudimo naš pr08ti narod, da se enkrat v toliko zaveda, kakor zdaj naša vlada, počemši s Petrom Velikem do naše dobe, storila zoper ruski češki bratje, vse drugo bode šlo potem samo flb sebi. Nadjamo se za trdno, narod in slavjausko narodnost splohV pa, kadar jej zapadnjak Žugati začne,'ako llog dado in sreča junaška , da dosežemo to stopinjo narodno zavesti stopi v njo ruski ponos — iu tokrat še le pokaže, da je vlada naj mogoč- vsaj v desetih letih; iz neuiskutarskili filistl'ov po mestih in trgih no hodemo nejšega naroda na svetu. To so bili v novi ruski zgodovini zmirom najlepši nikdar narodnih potic, pogač in kolačev pekli. To veste, da so naši nem-trenutkj, Zalibog, le trenutki! kajti, komaj je zapadnjak nasmelujal se. je škutarji vsi od prvega do zadnjega k otvorenju čitalnice prišli; prihodnjič naša vlada zopet stara grršnjira postala. To. da pravico rečeni, dendenes o vam bom pisal, kako se zdaj vedejo iu kaj zda| začenjajo ti izvoljeni „jogriu vsih naših ministrih ne velja: imamo v ininistorstvu može iskrenega dumo- božji germanske kulture. Ijuhja ; n. p. Miljutina, 1'olstnja in še nekaj drugih; — pa imamo tudi take, V Celji 29. marca. m. Včeraj je bila končna razprava kazenska kterim je le nuir tujstvo; eden nuj hujših te vrste je bil Vulujov. Preganjal proti gg, dr. Matiji PrelogU in Edvardu .lan/iču zarad sestavka ..Slovenci", je (i let slavjanolilske časopise, kar seje dalo. ob enein pa zagovarjal pri ki je bil tiskan v 2. št. ..Slovenskega gospodarja" dne !). prosinca IHHS, tra-vsaki priliki 1'oljake. Pa tudi njemu je odklenkalo; dohod princa Napoljona jala jo obravnava od 9. do 12. ure. Sodili so gg. Stiger (prvosednik), Smid na Nemško jo zbudil pri našem dvoru ruski duh in ta je spodkopal mogoč- in Mar nost protivnika slavjanstva. dr S Sicer se pri nas zdaj naj bolj z lakoto pečamo. Lakoto imamo v po ; 1'hilandiji skoraj vsako drugo leto, a letos jo imamo tudi v arhangoljski, ob> go neeW smolenaki in po nekoliko i,„ii ge v nekterih drugih gubernijah. La- on ljak. Tožil je dr. Mulej državni pravilnik sam. Zagovarjal je gosp. brezstrajtno in čudno mirno ter ze vsem temeljito. Posebuo jo , da zedinjeno Slovensko mora nastati, če se tudi nekterim to zde .arije (..utopije-'). Obširen popis prinesemo prihodnjič, fhmas le da sodnija g, tožencu ni privolila slovensko obravnave. RazsodJM je tn-le: Sestavek ..Slovenci" je okrivil djanjo pregroškH šuntanja (Aufvvie-1 pjthng) in so tedaj nt smej* reč razširjali (M MX), SOS kaz. zak. in g 361 tisk. zakl. Obtožena nista toga preroška kriv a . vendar pa Je «. tir. Matija Prolog kot odgovorni vrednik kriv sanemarjenja doline pazljivosti in skrbi po I 112 tisk. zak., iu plača za to 30g), globe in i/gubi BOgl. zalogo po §§. ;p_>. 35 in 36 tisk. zak.. ter mora poravnati stroške sodnijske, Zoper to razsodbo se je g. dr. Pridog pri tožbi oglasil. Naša dmslva. Gradec 8.....arca. I). - Društvo ..slovenska beseda", kteremn je nal učeni rojak g. dr. Krek izvoljen za predsednika, krepko napreduje. Število družabnikov se množi, da je veselje. V kratkem moramo najeti novo obširneje stanovanje, kajti dosedanje ima že premalo prostora. Dvakrat na teden pride še naduavadno jako mnogo družabnikov v društveno sobano, in reči moram, da smo imeli že marsikteri zanimivi večer, prav po domače zabav-ljnje se. Radostnega srra človek tu vidi, kako so si sinovi raznih slovanskih plemen domači iu dobri znanei, kakor bi se bili v isti zibeli zibali iu pod isto streho dorasli. Pevci nam krožijo vesele in resne, kakor okoljnosti nanašajo in pevski zbor je prava dika našega društva. O bratih Cehih je znano, da so narod muzikaličen; naši Slovenci pa tudi ne zaostajajo. — Na često nam očitajo naši nasprotniki, da Slovani drug druzega ne u mejo, še celo dn se mi Slovenci še sami v svojem narečji ne moremo pomeniti. Izmed tel, je največ taeih, ki so sami Slovenci po rodu iu po prekratkem kopitu svoje vednosti vse druge merijo. Take nupadnikc sorodnosti slovanskih narečij I. povabil k nam v društvo, tii naj bi se mili pravičneje soditi nas iu nas,, zadeve, tii bi čuli, kako Ceh po svoje, Slovenec po svoje kramlja. — Hrvatje in Srbi sc ..Slovenske besede - iahbog, precej ogibljejo, pa vender talen drugega umejeta. Posebno za nas Slovence je to kaj prilično, da se natanko seznanimo z miloglasnim češkim narečjem, da, djal bi. da nam je to živa potreba, bodi si s političnega, kakor tudi literarnega obzira. Saj se sme od vsaeega izobraženega Slovana tirjati, da govori in zrni vsaj nekoliko slovanskih narečij. Marsiktero zrno slovanskega uma uide človeku, uko ne umeje nič nego govorilo samo svojega kraja. — Strossmajerjevo godovnico 18. dai marca meseca smo obhajali z dijaškim društvom ..Slovenijo" skupaj. Kakor že popred nekdanji „Ceskji Kpevačk^ spolek" sklenola je po nekem obotavljanji večina družabnikov Slovenije podati nam hratovsko roko in s združenimi močmi spešiti slogo in vzajemnost med slovanskimi prebivalci tii v (ira.hu. Hrvatje in Srbi se nas precej ogibljejo in snujejo z Dalmatinci vred novo slovansko društvo, ktero so ..literarično društvo" krstili; kolikor sem mogel dosedaj pozvediti, dali so pravila že deželni namestniji, da jim jih potrdi. \' druzih razmerah nego so med tukujšninii Slovani, moglo hi se tako početje hvaliti, v taeih pa, v kakoršnih živimo tu, pa je taka razcepljenost žalosten prikazek. l'pajmo, da prestane. Za cerkveno malarijo (o se priporočit podpisani visokovrediiemu (liibovništvu, posebno za mnlffiije na fresko v crkvah inorkvicah, za nnprnvljanje novih in popravljanje starih kipov z oljnimi barvami, aa ponovijenjc starih malarij na fresko, oltarjev in njih poalafienje. Janez B. liollt. akademičiii inalar, Wiiulisehgiisse, št. Hib v Mariboru. M i^l asi on j njo bo na zaupanje, ktero si je pridobil s m jjjjj tridesetletnim delovanjem, priporočujc sc podpisani b pozlače- X. njem, »likanjem in iiiiirinoriraiijeni vseh crkvenih reči te varate. J pozlatar, [2) Allerhelllgen Classe, St. (il v Mariboru. M i l\ n. Preselim svojo prodajalnico (štacuno) z dišečim, materialnim, barvenim, okusnim iu raznim drobnim blagom, ktero sem ) Ki let v Dereani-ovi hiši v najemu imel, v nekdanjo Linin-I ger'jevo, zdaj v hišo gospoda Krnsta Kiipsčhl-nn. Pri tej priložnosti se vljudno znhvalujeni svojim častitim I kupovalecni za zaupanje, ki so mi ga do zdaj skazovali. Prosim me še zanaprej z enakim zaupanjem počastiti, iu jaz. ) se bom tudi prihodnjič prizadeval vsakemu z dobrim blagom ' po nizki ceni pošteno postreči. I S spoštovanjem Irance KapuM. V Celji mesca marcu 1868, x-^istni•/, narodno obiesti aprila mesca ...... i>*/, metalike..... 5§/, n obresti maja mesca ...... 4'/,% metslihe .... 4«/, „ .... 3% i .... J%% * . . • • IV, ..... Kaatavnlrr. 5*/, narod. bauk. . . . ■ a n avstr. vr. 4'/, gal. kred. zavod. . . 5 '/,*/# ogrske..... 5*/, uvstr. pozemolj. kred. srebr........ 5°/, avitr. pozomelj. kred. avstr. vr...... S4/, čeike hyp..... Stajar. hranil. druBt. t'/«'/, avstr. hyp, bank. . Srečke. 18(14 drž. srečke 100 gld. 1860 „ „ 500 , 4»/,1854 drž. „ 100 „ 183»...... Romske obr...... Kreditno...... 4*/, Don Parobrodno . . 4 '/,•/, Tržaško . 100 gld. 4%' .... 50 „ Budinske . . 40 „ Knezu Esterhaza 40 ., „ Smlma 40 .. „ Pallfy-a . 40 „ Kneza Clary-a 40 gl. Denar Blage 58,80 , .'.11.50 57.00 I 68.— yl.- ul5o S?.50 8S.75 .).- 71.-- 74.50 68,30 68.30 66,2 5 .',7.50 5(1.30 44.50 88.6(1 27.50 ll.lo 94,— 8H.50 Đ8. 88.25 S!l.50 90.— 08.00 75.50 68.&0 68.40 50.40 57.0U 50.511 45.— 88.78 28.50 104(1 'J4. BO 80.78 70.— 91.— 98.811 85.— M 1.90 88.50 90,— i 97.— 90.— 05.-JU s2.1ll ■ 75.5(1 i 171.50 17150] 19.50 20,— [ 181.80 I 1 alga.— 08.60 120,— 121.— 54.50 85,— 28.28 181.— 83,— 25.7: 27,50 20.75 1 186.— 88.60 20.25 28.50 .10. um 1 c.1 I SOS. Grofu Bt. tienois-a 4U f>\. Knezu VVindiichgrlttn ......20 gl. Grolk \Yaldstelna . 20 „ „ Keglcvicb-a 10 „ Uoilulfuve ... 111 „ linnklli in ol»i 'Inij'.ki-akr ijc Kurodns banka .... Kredit. K.avod 200 gl. avstr. vr......... kredit ..g rak. 40«/, . . D. nv. oskompt. b, 500 gld. avBtr. vr...... Angl. avatr, b..... Angl. ogrsk, b. 200 gld. uvstr. vr...... Avstr. pozemlj. kr. stav. . Trisiku kom. b. ii 600 gld. avstr. vr..... Peit, kom. b, a 50O gld. av. vr....... Don pni obr. b. ii 500 gld. avst. vr....... Češke etk. Ii. 200 gl. av. vr. Moravik. „ 200 „ „ „ Llovd . 500 gld. st. .1. Dunaj. »op. ml. 600 gld. nvstr. vr...... Avstr. plin. zuv. 200 gld. nvstr. vr...... Pešt. most. veriž. 600 gld. st. d........ Qal, hm b. i\ 200 gld. sr. 1'raš. tel. obr. društ. . . Avstr. lop. 1>. ii 200 gld. Sevm. železu. [000 „st.il. Državu. „ 20u gld. st. d, Južne „ 200 .. nv. d. Kliz. zali. železu. 200 gld. st. d........ Karol. Ludov. železu. 200 gld. st. d...... Crnoviske železu. 200 gld. srb. d....... Ceske zali. železu. 21 0 gld. avs. d....... Pardubske železu. 200gld, st d........ Doniir 24.25 Blago 24.75 17.50 21.-14.75 14.50 18.50 22 — 1 5.25 15.50 704 — 700.- 188.7'.) 79.50 i»8.ao 80.— 685.— 118.- 587.— 118 50 97.15 170.- 97.50 178.- 446.— 455.- 488,- 490.- 123.-189,— 300.— 122.-191.-211.- 448.- 452.— 278.— 280.— 888 — 208.-08.-178— 250.00 169.40 885.-78.-206.-64.-173.50 251.10 169.60 189.50 139.75 203.25 208.50 177.- 177.59 14C- 14G.60 188.57 139.— Kuđolfove železu. 200 gld. srb. 40%..... Krdeljske železu. 200 glil. srb. d....... Frnne. Jož. železu. 200 gld. srb. d..... Pill.štilir. železi). 5011 gld. st. d........ Topliike železu. 200 gld. st. d..... (iritsko-KOtlai-li železu. 2(>0 gld. avst. vr..... Ogrsk. levrn. železu. 200 gld. avst, vr..... Dolžna pisma 7,11 odvezo /..-iniji;.'. 5"/a štajarska..... 5°/, kranjska koroška in Primorska..... 5'/, lirov. slavonska . . 5»/, češka...... 57, moravska .... 6% gališka..... 6% tiroUkn..... 57o goru. avst rij. . . . 57, dol. ..... 57o solnograška .... 6% šleska...... 57, ogrska ..... 57o temeš. ban..... 57o erdeljska..... 57o bukovinska .... I'rejslveiie oblinu.-ij.- (Prioritiits-Obl) 5V0 Kliz. zali. želez. 100 gld. st. .1...... 8° „ državi., želez. . . . 8"/o južn. želez..... 57n sevm. „ avst. d. . 5 70 glogniške žel- 100gld. av. vr....... 57, čoske zab. žel. 100 gld. srb...... 5% Pardubske želez. 100 gld. av. vr...... 67, Karol l.udov. 300 gld. av. vr....... Henar Hlngo 57, Don. parobr. 100 gld. 80.25 »0.75 st. d........ 5 /„ Uoyd 100 gld. st. d. 141.50 141.70 57, Don. parobr. 100 gld. st. d........ 168. — 158.50 1 57, Llojrd, porobr. 100 gld. st. d...... 890.- 700.—i 57, tei. žel. obrt. 300 gl srb. d....... 285.- ; —.— : 67, l.ovro-Cen. 300 gld. 1 srbr. .1....... 115,— ill7.— 5% ordellke a 200 src. d. 4tiraske-Kuflach 150 80.— : 82.- gld........ 5./, česk. sevr. želez. 300 57gKiuloll'ove žel. 800 gl. srb........ 6»/, Kr. Jož. žel 200 gl. . TJaiiar |~Blag<> 88.50 , 89.50 87.-70.25 91 50 89.— 68.50 95,— 86.50 85.50 87.50 93.— • 70.75 I 92.60 90.— i 04.-98.— |! 87.— ! 86.50 88.60 87.60 88.50' 71.-08.— 66.25 64.— 71.50 68.25 67.-! 64.50 99.50 100.— 114.75 115.25 97.— 97.50 88.50 89,— -.- 74.- 83.60 84,- 78.- 78.50 91.10 91 60 VI c nji. c Amstenl. 100 gld. hol. Avgsb. 100 gld. juž. vr. Berolin 100 tol. . . . Krankf. 100 gld. juž. vr. Hniiiluirg 100 m. . . London 10 fnt. Stol. . Marteille 100 frnk. Pariz 100 „ . . Bukurešt 31 dni . . . Carigrad „ „ . . . Volov denar. Krono...... Novi zlati (cekini) . . Start zlati..... Nnpoleondorji . . . Kriderikdorji .... Kn- k 1 imperijnli . . . Angl. sovren .... Zsv. tolur..... Pruska kasna asignaciju Srebro...... Srebr. kuponi . . . 93.— 94.— 90.— 98.— 94.- --- 90,- 90.75 91.26 74.76 81.25 75.— 81.75 86,— 78.— 86.50 81.60 81. V, 82.— 82.25 97.10 96.26 97.25 96.50 96.40 85.50 115.50 45.80 45.85 96.70 85.70 115.70 45.85 45.95 j5.4G'/, 5.46'/, 9.25 9.63 9.45 11.60 1.70 j 1.097, 113.25 118.25 5.48 5.48 9.26 9.58 9.48 11.65 1.71 1.70'/, 113.50 118.50 Izdatelj in odgovorni vrednik Anion Tomšič Tiskar I..I01.1 d .In/i. 36