Leio iežkih preizkušenj Leto, ki te dni gre v zaton, je bilo vojno eto. Z mesecem septembrom je že nastopilo lrugo leto vojne med vojskujočimi se velesi'ami. Ob začetku leta 1940. so sojenice, ki so :tale ob njegovi zibelki, mu napovedovale po_ek v znamenju ogrtja in meča. Ko se je leto ¦odilo, so pokali topovi v severno-vzhodnem lelu Evrope ter peli žalostno pesem malega naroda, ki zoper orjaka po velikosti in sili brani svojo neodvisnost in neokrnjenost svoiega ozemlja. To so bili Finci, ki so se že ves nesec vojskovali zoper sovjetske čete ter so aadaljevali svojo junaško borbo ves januar in iebruar, dokler niso zoper ogromno premoč .bnemogli ter prisiljeni zaprosili 10. raarca za mirovna pogajanja. V pogodbi, sklenjeni s sovjetsko vlado, so morali odstopiti na jugu in 3everu znatne dele svojega ozemlja. Pretekla zima je bila dolga in huda. Med _ijo večjih vojnih podvzetij (razen finsko-so/jetske vojne) ni bilo. Nemčija je v tem času izvršila velike diplomatične in vojaške priprave. Francija je sedela, da se poljudno izrasimo, križem rok. Poslala je dosti vojaštva v utrjeno Maginotovo črto, kjer vojaki niso vedeli kaj početi. Imeli so časa dovolj, da bi gledaii v zvezde ter čitali iz njih, če bi znali, bodočo usodo. In ta je kmalu prišla. Dne 9. apri!a sta bili Danski in Norveški dostavljeni spo.nenici nemške vlade, v katerih se dc':azuje, 1a sta obe ("ržavi v nevarnosti, da jih zasedeta Anglija in Francija. S to soomenico so stopili na ozemlje Danske in Norveške nemški vojaki. Danska je nemške zahteve takoj sprejela ter je bila zasedena od nemškega vojaštva. upravlja se pa sama. Norveška se je uprla, zaupajoč na pomoč Anglije in Francije, ki pa je bila nezadostna. V teku meseca dni je bila od nemške armade zasedena. Norveška vlada se je s kraljem ppeselila v London. Sledila je 10. majnika spomenica nemške vlade Nizozera3ki in Belgiji z zahtevo po dovolitvi nemške vojaške zasedbe. Obe državi sta se uprli z orožjem, toda proti številčni in tehnični premoči nista uspeli. Nizozemska je omahnila 14. majnika. Kraljica Vilhelmina je odpotovala v London. Belgijski kralj pa je 28. maja kapituliral. Po zasedbi Nizozemske in Belgije je prišel zk>m Francije s čudovito naglico. Nemški napad je prebil slabo zavarovano obrambno črto na francosko-belgijski meji. Nemške čete so se razlile po severni Franciji. Francoska vlada ie odstavila vrhovnega poveljnika Gamelina ter poklicala na čelo vojske generala Weyganda. Toda bilo je prepozno. Dne 10. junija je nemška armada že dospela v Pariz. Istega dne je napovedala Italija vojno Franciji in Angliji. Čez sedem dni je maršal Petain, ki je postal predsednik vlade, prosil nemško vlado za »častne pogoje za premirje«. Naslednjega dne sta se v Monakovem sestala Hitler in Mussolini. Dne 22. junija je bilo podpisano nemškofrancosko premir je, dva dni nato pa francoskoitalijansko. Nemške čete so obdržale zaseden ves severni in srednji del Francije in vso zahodno morsko obalo. Nezasedeni del Francije upravlja Petainova vlada, ki ima svoj sedež v Vichvju. Za vrhovnega poveljnika francoskih eet .v francoskih afriških kolonijah pa je bil imenovan general Weygand. Vzporedno z dogodki na zapadu so se vršile spremembe tudi na jugovzhodu Evrope. Zgodila se je nekrvava, pa vendar zelo boleča operaci.ia Romunije. Dne 26. junija je sovjetska vlada zahtevala od Romunije odstopitev Besarabije in južnega dela Bukovine. Čez dva dni je romunska vlada te zahteve sprejela. Po preteku meseca dni so se začela pogajanja med Romunijo in Madžarsko. Ker niso uspela, sta Nemčija in Italija poklicali zastopnika obeh držav na Dunaj, kjer je bila izrečena 28. avgusta razsodba, da mora Romunija odstopiti Madžarski ves severni del Transilvanije. S »porazumom z Bolgarijo je Romunija 13. sep- tembra odstopila Bolgariji južni del Dobrudže. Velik nemir se je polastil vsega prebivalstva Romunije. Kralj Karel je odstopil in odpotoval iz države, sledil mu je na prestolu sin Mihael, vlado pa je prevzel general Antonescu, ki upravlja državo s pomočjo Železne garde. Meseca septembra (27. IX.) je bila podpisana trozveza Nemčija, Italija in Japonska z delitvijo interesnih krogov: Japonska dobi vzhodnoazijski prostor, N.mčija in Italija pa evrposko-afriški. Dne 27. oktobra pa je izbruhnila vojna med Italijo in Grčijo, ki je zaprosila Anglijo za pomoč. Angleška pomoč se udejstvuje zlasti z letali. Od začetka so se bitke med Grki in Italijani vršile na grškem ozemlju, sedaj pa se bojišča nahajajo na ozemlju Albanije. Tudl v severni Afriki se je začelo ofenzivno nastopanje. Z ofenzivo so 9. decembra začeli Angležij ki so zavzeli nekatera oporišča ob Sredozemskem morju, katera ležijo na ozemlju Egipt pa so jih bili zasedli Italijani. Sedaj se vršijo borbe na ozemlju Libije, ki spada pod italijansko oblast. Vojna na Daljnem vzhodu med Japonci in Kitajci, ki traja že preko tri 1-*:a, se še tudi ob koncu tega leta ni končala. Pregled dogodkov letošnjega leta nudi žalostr,o sliko razdvojenega človeštva, ki ne more medsebojnih vprašanj rešiti druga_e, kot 8 topovi, granatami, bajoneti in bombami. NašJ državi je bila taka krvava razprava doslej prihranj.na. Ostali smo v miru. To je velika zasluga našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca, ki je prav v tem najvažnejšem in najnevarnejšem vprašanju sedanjega časa pokazal svoje velike državniške sposobnosti. Z narodnim sporazumom med Hrvati in Srbi, čigar soustvcrltelj je bil, je poskrbel za notranje pomirjenje v državi in 8 tem za njeno ojačenje. Hkrati je zastavil vse sile svojega modrega in močnega duha, da se ohranijo dobre razmere zlasti z obema nam sosednima velesilama. Pred 14 dnevi nam je ta velika voditeljska modrost ugasnila. Težak, zelo težak je ta udarec za našo domovino. Njegove težke nasledke moremo le tako ublažiti, ako v spominu na svojega T>oko_nega velike^a voditelja strnimo voje vrste v zvestobi do njegovih načel, v posnemanju njegovega požrtvovalnega dela ter v ljubezni do naroda in države. V tem smislu nam bodi vsem novo leto srečno!