pavi&Mi rrassKO v erssvi sms. V Llubltefiil, v Ufistek lis novembra 1112©* Izhaja resen - nedelj En prašnikov v s a l< ti e 13 Cii to, ssri «S©p©l«83s®. Uredništvo ]e v Ljubljani, Pracciskansiis ulica št.6/1,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se ifh ne pri* obii. Rokopise se r»e vrača. Prostor 1 mm X 55 mm po K t'50. Uradni razglasi, postano ter notice isti prostor K 2’—. Pii veSjem naročil« popust. Glasil© iugosSov. scc§f@tno - demokratične stranke. Pos8R6ina štev. 1 krono. Leto IV. Telefonska it. 313« Naročnina.' Po poStl ali Z dosiavlianiem na dom za celo eto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo teto K 812, aa satalo tujino in Amerik« E 860. Reklamacije sa tlel so poštnine proste. UpravalStvo vari kot duhovnik amnak kot kut t-talist, in tem velia naš neizn-osert boA na če nosi kuto ali na n«. Taka iim ppvpite! Shod zasebnega urad-ništva v Ljubljani. (Protest zoper nameravano uvedbo (zakona o „redu in radu“ — Polomija liberalcev. — Klerikalci ignorirajo zasebnega uradnika.) Včeraj dne 17. t. m. le Dru&tvo ,*asebnih uradnikov za Slovenijo •imelo v Mestnem domu v Ljubljani ‘protestni shod zoper nameravano uvedbo zakona o „redu in raau“. Udeležencev je bila polna dvorana in mnogo jih je odšlo, ker niso Gobi-li prostora v dvorani. Povaoijeni so bili na shod tudi zastopniki »sc.i ; o liričnih strank, da podajo svoie izjave o tem zloglasnem zanoiru. Predsednik društva je. otvoriv-Sl shod, označil pomen m namen shoda. Protestiral jc tako’, izp Oet-ka zoper omenjeni zakon in konsu-tiral, da je mati temu zai. »nu beigrajska vlada, oče mini * er Dra- škovič. Ostro je zavrnil o .»-.njs liberalnih listov „Jaua\ Ki ;e čutil potrebo, da se zavrisne za nameravani zakon in ki ie pi^tl o zasebnem uradništvu Kot o ne<«:h ..elementih44, ki baje okušajo ..rušit:** državo, ter ..Slovenskega Narnia *, ki }e pisal v istem smislu. Kons:a;i-ral je. da zasebno uiadmštvo ni iu-šilec države, da le .iiarvet :ak rušilec države vlada, ki skt-Sa uvnlati zakone. kakor je z'kon o ..reJu !n radu“. Najodločneje :'e pretestital proti nameri Jugo *. itvuns*ih kapitalističnih zastopnikov ki nočejo z gori omenjenim 'ukon^m udušiti organizirani pokret duševnega kakor manuelneea delavstva in s tem vse njegove pravice, da zahteva in doseže poboljšanje svo,^ga gmotnega položaja. (Durn j odohra/aiiie. Zborovalci ostro obsojAja mcdklice g. dr. Knafliča, urednika .Jutra44) Sodrug lg. Mihevc je nato govoril kot član društva o podrobnostih zakona o ..redu in radu". Omenil Je mahinacije tiste kapitalistične klike, ki ji je bil ta protestni shod zasebnega uradništva trn v peti, in ie še prav pred shodom širila vest. češ, da je vlada shod zabranila. P reči tal |e točko za točko iz načrta zakona • „redu in radu*4, octro in jedrnato kritizirajoč vsako posebej, predvsem pa one o prepovedi štrkov, o ustnem in pismenem ..rušenju44 reda v državi in družbi, ter o ■poravnanju4* mezdnih sporov potom vlaganja prošenj na ministrstvo za socijalno politiko, s čimer ie rečeno toliko, kot da M se moralo prositi podjetnike, da se sme štrajkati. oziroma toliko, da si more podjetnik pravočasno najeti stavkokaze. Z drastičnimi primeri, ki so zbudili Brnogo smeha, pa tudi ogorč*w,,,“ ’e omenil bedni položaj zasebnega uradništva. kolega smotrn po'ožaj fatdaleka ne odgovarja eksistenčnemu minimumu. Neka zasebna uradnica pri nekem advokatu ima še danes 100 K mesečne plače s či mer ie dovolj jasno orisana ..ljube-*en“ kapitalistov do delavstva ln uradništva. Končno izreče še ”ii-ostrejši protest zoper nameravano uvedbo zakona. (Burno odobrava-»Je.) Kot član društva le g. Hitte "o-roril nato še o žalostnem hl-^ev-•rffem razmerju zasebnega in javne ga uradništva do svojih delod?,"’l-cev in šefov, ki so ga vedno z- juž-njili za bori kosec kruha tudi politično in ga prisilili, da ie bilo pristaš kapitalističnih strank, katerih pristaši so oni. Ogorčeno je zavrnil pisanje liberalnih listov o gib^"'u zasebnih uradnikov. V dveh primerih je označil nasilno posto^nje delodajalcev do organiziran:^ uradmštva. L. 1917. ie neko podjetje odreklo svojemu uradništvu amovizaoijo. ker se ni hotelo s pi smeno izjavo izreči zato^ da odstopa od svoje organizacije in tisti del, ki je podal tako izjavo, ie dobil za to 2 kg makaronov. Drugi primer datira iz časa. ko je stavkalo kratke tri ure javno uradništvo. Takrat le vlada s silo razpustila Savez uradnikov v Zagrebu in z^nala v fjHikcijonarje organizacije. Go-v°™»k, ki ie žel prav tako mnogo rf\aida. ie h koncu protestiral prav tako kot predgovornika, zoper *akon o ..redu in radu“. V imenu jugoslovanske socijalne demokratične stranke je nato sodrug Al. Prepeluh podal izjavo, da ie bila naša stranka prva. ki sc je borila za pravice delavskega ljudstva, prva, ki je nastopila zoner nameravano uvedbo zakona o >re-du in* radu**, in da se bo dosledno svojemu programu najostreje borila še nadalje zoper uvedbo tega zakona, ki }e ne samo materijelno, marveč tudi duševno nasilstvo kapitalističnega razreda nad delavskim ljudstvom. (Zborovalci so /▼zeli izjavo z navdušenim odobrit* Vanjem na znanje.) ' ' Govoril je nato 5e g. Pabijančič v imenu komunistične stranke. Podal je svojo protestno izjavo zoper uvedbo zakona o „redu in r< u“. G. Brandner }e podal v imenu NSS tudi protestno iziavo. — Obotavljal oa se ie tako iziavo izreči zastopnik liberalne (..demokratske14) stranke, g, dr. Knaflič, urednik ..Jutra*4. Med njegovim ..govorom44 je nastal med zborovalci silen hrup in ogorčenje, dokler ni par oV^fJe* mikov, ki niso nobeni zasebni uradniki in katerih imena so znana, s kričanjem dosegli, da je mo^H dr. Knaflič v stiski podati v imenu kapitalistične stranke ..protestno44 izjavo zoper zakon o „redu in ra Prodaja vstopnic pol ure pred začetko« istotam. K obilni udeležbi vabi odbor. Ko prečrtate ,,Na|>re*‘% ga od* dajte Viisim prijateljem! Volilni boj v Sloveniti. Liberalci na delu. Liberalci ali takozvana Demokratska stranka se silno peha za glasovi volilcev, zlasti po Ljubljani. Sedaj prirejajo številne shode, po okrajih, sklicujejo shod za uradnike, za uslužbence itd. Ne bo nič pomagalo !Uradništvo in uslužbenci vseh strok dobro vedo. da so liberalci stranka požrtih obljub, posebno tistih. ki sq jti{ neštetokrat dajali javnim nameščencem. Vsi tudi vedo, da bo stranka ostala na Slovenskem najmanjša. Uradniki in javni nameščenci čutijo na svoji koži. da dandanes niso več takozvani „sred-nji stan“. ki naj v politiki drži ..štan-go“ maloštevilnim kapitalistom. Uradniki smo proletarigirani in danes med slabimi nalslabši. Liberalci dostavljajo sedaj volilcem neke ,.iz-jave“. na 1 katere se naj podpišejo, da bodo glasovali za „Jug. demokratsko stranko.44 Marsikdo podpiše, ker se boji terorja. Ti podpLt nikogar ne vežejo! Uradništvo in uslužbence pa pozivamo in vabimo, da glasuje 2 8.novembra za socijalno demokratično listo, lei nam nudi dovoljno garancijo, da bo zastopstvo naših stanovskih V dobrih rokah. bUr,a“: . Komunisti kandidirajo Irakarja ia škrl-CJL v uiibiiani kandidirajo koministi na prvem mestu kraljevega komisarja drja. Milana L e m e ž a. Kako se to vjema z nazori komunističnega tajnika in agltatorla Bartuloviča, ki Je nedavno tega kričal na nekem shodu v Kranju: Vsi dohtarji so Strici, vsi »pijontarjU so frakarii Itd.! Dr. Lemcž ie potemtakem škric in frakar, I ker Je dohtar in »pijontar« obenem. Tisti, ki so bili takrat na shodu v Kranju, sedaj lahko vidijo, koliko resnobe je v slovenskih komunistih. Komunistična korajža. Na velenjskem shodu, na katerem je poročal s. A. Kristan, se je bahal s. Hlebec iz Trbovelj med ro-vorom s. Kristana, da bo on po govoru s. Kristana dokazal, kako s. Kristan laže. In ko je bilo konec govora, se ni hotcJ oglasiti, pač pa ie srkal sladko vlnce dalie v družbi klerikalnega strokovnega tajnika Žalca In še nekega drugega gospoda, ki ga spada bolj y srcdi«o. te prav Je Imeli da se ni oglasil, ker bi M slišal take, da bi mu zvenele v ušesih do Trbovelj Krt* stanove batine. Izvrsten diagnostik. Na Turjaškem trgfl v Ljubljani stojita dva moža v živahne« pomenku. Prvi, kazaie na n oko hišo: Kaj ie pa to za ena hiša, ki je tako mistično pobarvana? Drmd: To Je komunistični dom ati ta. koz v a ru ruski konzulat. Prvi: A, saj res: saj Je tam-le gori celo boliševiškl grb s srpom. To menda pomeni, da ptice ne sejejo, pa vseeno žanjejo. Drngt: tliša me spominja na nekdanja krvavo rihto na Starem trgu. Prvi: Pa ie že nrel podobna »vražjemu mostu« v Benetkah. Drugi: Saj Je tudi Ljubila"* !mc?a ®VOj vraži! most; še danes se pfav* tam trančoa. Prvi: Tl sl dober zgodovinar! Drugi: PusU to. Veš kal. » ogleduj«« ta-le okna. se mi .dl, kakor da Ima ta hiša Oglptovsko bolezen . . . Prvi: Ti si izvrsten diagnostiki Oba: Servusl Prevalje. V nedeljo dne 7. novembra ob 16. url je priredila tukajšnja krajevna politična organizacija JSDS volilni shod. Bij Je siiaino obiskan. Dve veliki s6bi v gostilni pri Rifelnu sta bili do zadnjega kotička polnL Oovoril je s. Golouh. Neusmiljeno je ožigosal parlament, ki ni bil po ljudski volji sestavljen, in delovanje buržoaznih strank potom vladnih zastop* nlkov, ki mislijo, da morajo liudstvo samo Izžematl. Dne 28. novembra bomo izpre-govorili prvokrat v Jugoslaviil, kaj hočemo. Poslušali! so mu burno aplavdirall* Končno Je govoril še s. Salomon, ki je na*1 tančno orisal postopanje na dan volitev* ka| potrebuje vsak volilec, da se, če bi bilo treba, tudi lahko fekaže. Nadalje le apeliral na sodruge, da razvijejo živahno agitacijo, posebno oni, ki niso bili sprejet! V volUnl imenik Vsak naj pridobi namest* sebe pet ali deset glasov. S tem bomo *a* dali nasprotnikom najboljšo osveto. Pri ten* so se takoj oglasili nekateri sodrugl: »,3fl Jih imam že tri«, »jaz pa že štiri« itd. Nu to ie predsednik t* velezanlmivi shod m* klJučU, Stev. 26«; N A P R g J. *•-< j*. Sirau S, Dnevna kronika. Jugoslavija Je zatočišče ruskih proii-tavolucSloaarjev. Kakor poročajo listi, Je kdgrajska vlada na brzojavno prošnjo generala Wrang!a za sprejetje 20.000 ru-skifc beguncev in -10.000 mož njegove ar-*»ade odgovorila zaenkrat ugodno za 10.000 beguncev. Baje jih pride 7000 v Dalmacijo in 3000 v St m išče pri Ptuju. — Lepi časi se nam obetajo. Nič prida ne **nemo pričakovati od teh kobilic, Id vedno bolj na gosto pokrivajo to ubogo Jugoslavijo. Kaj smerno pričakovati od teh kobilic? Samo še večjo draginjo. In k vsemu temu posedejo koiibice Dalmacijo (!), ki ie najbolj pasivna dežela v Jugoslaviji ln Slovenijo. Samo v pasivne kraje pošiljajo tra£i gospodje v Belgradu te Ruse. Pa menda ne zato, ker je tu zelo prijetno življenje? — Eno jc gotovo: Prebivalstvo Dalmacije in v Strnišču snie pričakovati občutno povečanje draginje. Država pa bu izdajala par milijonov dinarjev na mesec več za podpore ruskim beguncev. Pozor pred metilnim špiritom. (Holz-ceist)! Pred kratkim se je neki strojni •nolster težko poškodoval vsled eksplozije »vetllikc, napolnjene z metilBim špiritom. Zdravstveni odsek radi tega opozarja, da Je metilni špirit zelo strupen. Zaužit v večini množinah proazroča smrt, v manjših ■»ožinah pa hud glavobol, omotico, blju-▼anje, oliromenje nog Itd, ter težka vnetja *a očeh, ki privedejo lahko do oslepljenja. Tudi vdihavanje metilnega špirita je zelo Hcodijivo. Zaradi tega Je njega primešava-*je k drugim žganim pijačam, k parfumom I« kosmetičnlm preparatom po neki naredil strogo prepovedano. V vseh obratih in sPloh povsod, kier se uporabila metilni feirit, je gledati na to, da se delavni prostori dobro prezračujejo. Delavci naj pazijo M snago svojih rok In naj sl rane na roka* dobro obvežejo. Kjer pa izdatna ventilacija ni mogoča, na pr. pri hišnih Industrijah, naj eden in isti delavec nima predolgo opravka z metilnim ali denaturiramm Ipiritom. Uporaba metilnega špirita v go-tflne namene jc radi mogočih eksplozij ze-lt opasna. Storili so se primerni koraki, da se prosta prodaja metilnega alkohol sploh prepove. Srbohrvaščina ua ljudska šolah. Ministrstvo prosvete je izdalo nared bo. po kateri se moralo ljudsko - Šolski učitelji, ki •e znalo srbohrvatski naučiti tega jezika v ■ajkrajšem časa ustno in pismeno toliko, ga morejo ustno predavati na ljudskih feteh. Madžarska vlada Je na na§o paredstav-ko v Budimpešti sklenila, da se sme brez posebnega dovoljenja na potovanju vzeti s •eboj do 2000 madžarskih kron, v dinarjih •8 frankih pa vsota, ki odgovarja vredno- 2000 madžarskih kron po dnevnem kurzu. Dnevnica žlvbiozdravttlkov. Na predlog poljedelskega ministra je sklenil mtni-atrski svet, da dobijo živinozdravnlki razen stalne plače na službenem potovanja po 4n dinarja od kilometra k) šestnajst dinar-Jev dnevnice, kadar potujejo službeno. Za ravnatelja botaničnega vrta ▼ Ljubljani je imenovan na ljubljanskem vse-flčUišču p-rof. Alfonz Pavlin. Osem podpor za mestne reveže po 40 kron je na magistratu razpisanih. Več na Oflasu na rotovžu. Ifcog] Triglav! Kakor javljajo HsH, nameravajo Italijani na Triglavskem pogoreti postaviti velik spomenik svojemu kralju *ezna i.'cniu Emanuelu. — Ubogi Triglav! Dosedaj si bil edino zatočišče in tolažba «a ljudi, ki so hrepeneli iz zaduhlega f* zastrupljenega mestnega ozračja po čistem !>laninsketn zraku. Niso mirovali Seda; hočejo še tebe in tvojo častitljivo ofcolfco ckužiti s svojimi komedijami. Ceska obec v Ljubljani. V sobota diw 20. t. m. šlenska schuze v rest mlst Narod, domu v 8. hod. večer. Na pofadu: volbv do konstituantv. UCast vSch čletm Mtna! Nočno grmenje Je bilo slišati včeraj iopoidne okoli 11. ure v smeri preko Vrh-•flte. Vzrok? Pozor pred nakupom. V torek 16. t. m. le bHo iz veže čekovnega utada ukradeno moško kolo znamke »Olobus«. Kolo le obrabljeno in ima kratko navzdol obrnjeno balanco in na sprednjem kolesu jc preve-*an plašč z vrvico. Tožba gledališkega igralca proti deka-M ljubljanske škofije. Bivši nadporočnik Josip Masa, sedaj gledališki igralec v Budimpešti, Je peljal svoj kabaret Vil. kora po polomu proti Budimpešti. Narodu? brambovci pa so mu zaplenili dva osebna te en tovorni avtomobil. To se je zgodilo r Šmartnem pri Litiji, kjer Je »Narodnemu svetu« predsedoval častiti dekan J. Rihar. Poročniku so vse erarlčne stvari zaplenili, »proti potrdilu s podpisom dekanovim« pa so mu tudi shranili njegove tri kovčese. Ti končegi so pa potem neznano kako iz-Rinili. Tat pa se je moral tudi veseliti I« iudlti vsebini teh kovček ov. V njih Je bila fazuovrstna gledališka oprava: vlasulje, fraki, šminke itd. Pozneje Je ta Maga za-teoval od dekana vrnitev kovčegov. Sam fe prižel v Šmartno, kjer pa je debeio gledal, ko je čitl usodo kovčegov. Igralec Ma-S* Je sedaj zahteval od dekana povračila sodnim potom. Vloži! je tožbo za i)la&!o 42.950 K. Deželno sodišče v Ljubljani le njegovo tožbo zavrnilo Iz razloga, da dekan osebne ni odgovoren la da je bil za to odgovoren »Narodni svet«. Tatvina. Strojniku v Jugoslovanski tiskarni A. J. ie iz njegovega stanovanja neznan tat ukradel zelenkasto pelerino ln en suknjič. Strojnik Ima 1800 K škode. Tatvine zimske obleke, zlasti sukenj se v zadnjem času silno množe. Policija tatov ne tnore izslediti. Zaplemba konjskih odej. Na g! ivnem JcoTodvoru je policija zaplenila krošnjar!« Joži Albertiju sedem, zelo. umazanih konjskih odej, ki Jih je prinesel iz Logatca. Vlom v Vevčah, Neznan človek Je C> t m. okoli 10. zvečer vlomil v zaklenjeno stanovanje čevljarja Franceta Faganela v Vevčah št. 24, Tat je pobral vse, kar mu je prišlo pod roke, med drugim: 3 m rjavega sukna, vrednega 1500 K, 4 moške bele srajce, rjuhe, nogavice in celo robce. Faganel ima 2800 K škode. Velife vlam v Novem mesta. Iz Novega mesta nam poročajo: V Dolenjska, zlasti novomeški okraj govori o drznem ia velikem vlomtt, id so ga izvršili vlomilci, gotovo kaka organizirana tolpa v trgovini novomeškega trgovca K. Storilci so se na tihoma, brez ropota spravili v trgovino. V nočnem miru so broz vsakega motenja od-r.esli železno blagajno, vsebujočo 40.0«) K gotovine, več hranilrtth knjlžič, trgovske knjige, račune in druge malenkosti. Od ukradene gotovine |e bilo 32.000 K last trgovca K. samega, ostanek pa Je bil hranjen za novomeško »Čitalnico« ln »Obrtno društvo«. Tatovi so blagajno brez vsakega suma odnesli v smeri proti Šmihelu. Na pešfoti pod kmetijsko šolo na Grmu so na to tatovi blagajno razbili, pobrali vso gotovino ter Jo popihali v neznane kraje. V blagajni so lopo pustili vse račune, Jcnjige In hranilne kniižlce, dobro vedoč, da Hh ne morejo »piodoaosno« vporabitl. — Drugi dan po Izvršenem vlomu so naSli razbito b^gahto na omenlenem mestu. Mala kronika. V kavami »Union« Jc neznan tat izmaknil trgovcu iz Unca črno-usnjato afctno torbico. — Gostilničar!« Avgustu Klincu v Ciglerjev! ulici ,je bilo ukrademo na dvorišču se suseče perilo v vrednosti 1500 K. — V kolodvorski restavraciji Je neki Vrhničan izmaknil Štefanu Petriču denarnico x 2500 K. Petrič Je Vrhničana povabi] na pijačo. Požar v Dalmatinovi nllcL Brr . . . drr! Telefon na policiji brni. Permanenra dviga slušalki: »Halo . . . balov!« . . . /Tu s.ti aža. V Dalmatinovi ulici Stev. 5 stori!« . . . Službujoči uradnik skoči, vzame klobuk in z uradno dostojanstvenostjo bit' na kraj požarJa: Pride v Sodno ulico ter išče Dalmatinova Slednjič jo najde . Uče in drobno gleda kje je požar. Hiše, kjer ie gorelo, ni našel. Oziral se Je naokrog Požarna bramba ni stopila v akcijo, tako tudi vestni gospod ni videi Požarja, ker požarne brambe n! bilo. Oba pojma sta torai v tesni, logični z ved. Ukinjene so po sklepu ministrstva za agrarno reformo vse ugodnosti pri vožnjah, katere so imeli dobrovoljci ln vojaki za kolonizacijo. Zgradba za konstituanto. Za dovršitev zgradbe za konstituanto Je bil naknadno odobron še kredit 12.000 dinarjev. Kaznovani trgovci. Hrvaški Usti poročajo, da Je policija r Osijeku obsodila 30 trgovcev v zapor od 6—24 ur odnosno na denarno kazen od 300—500 K, ker niso blagu v Izložbah določili cen. — Pesek v oči. Gospodje p« osiješki policiji gotovo ne čutijo, da je tem trgovcem 300 K toliko kot delavcu 1 K. Po svetu. Bolgarsko sobranje je sprejelo zakon, M določa stroge kazni vsem, ki so si v vojni prisvoji!) tuje predmete. Dolečen je rok dveh meseccv za vračanje teh stvari. — Ogrska vlada zahteva od dunajske vlade, da H Izroči komunističnega pesnika Lekaija, ki se sodaj nahaja v avstrijskih zaporih. Ra/ne komunistične organizacije ki dunajski Arbeiterrat so protestirali proti izročitvi in so obenem naprosile sovjetsko vlado, naj pridrži nekaj avstrijskih oficirjev, ki bodo s svojim življenjem plačali usodo, ki je namenjena Lekaiiu. Sedanj] kritični položaj na Madžarskem jc imel za posledico, da odstopi vlada. Teleki je bil poverjeai s sestavo novega kabineta. — Teleki bo že rešili — Usoda habsburških posestev na Češkoslovaškem. Na torkovi seji proračunskega odjeka je izjavil zastopnik ministri za poljedelstvo, da bo finančna prokuratu-ra vsa habsburška posestva, ki po mirovni pogodbi pripadajo češkoslovaški republiki, intabuiirala na ime češkoslovaške repu-blike, — Legionarski tisk r Sibiriji. Čsl. ar* rnada v Sibiriji je mela lastno tskarr.o, v koj so tiskali razne časopise in knjige, tn to ne le v češkem in slovaškem Jezimi, ampak tudi v madžarskem, nemškem, *>-tvinskem, srbskem, ruskem Ud. Tu prtna-Samo zattimtvo poročilo Informačno-Pro-svetnega armadnega odsek« o delu ti- skarne. Od začetka 3. 1919 do konca junija 1920, torej v teku I In pol leta je bflo stavljenih, natiskanih ln Izdanih Izvodov: »CesRoslovenskčho Deaiku« 3,628.600; »Slovenskych Hlasus 248.000; »Telegram Čsl. Deniku* 513.C0G0; »Na Straž* 215.200; »Csl. Vojaka« 100.600; »VSI, Zpravodaje« 82.600; »Heimat« 48.000; »Čsl Besed* 43.300; »Magyžr Houfit^rs« 8100; »Ufedui-ho Včslniku« 8000. časopisov v tujih Jezikih 5800. Skupno torej: 4,901.800 izvodov. Lltograflčno je bilo izdano: sHoupaček* 86.500, Listov tujih jezikih 21.660, »Vykfi-ka« 2205, skupno z gor. 5,147.606 izvodov. Brošur (typografično in lltografično) izdanih skupno 4S9.562. Razen tega je bflo Izdelanih za Čsl. vojaške urade še 4,236 231 kosov tiskovin, zemljevidov, plakatov -fn Izgotovljenih je bilo 2814 raznih, pečatov. Skupno so grafične dclavnice Informačno-prosvetnega odseka izdelale 11,346.072 tiskovin. — Novi francoski višji komisar v Carigradu bo admiral de Bon, ki bo nadomestil sedanjega komisarja Defranceja, Jd ;e bil poklican kot poslanik v Madrid. — Francoski rudarji delajo. V zadnjem trenutku so podjetniki izjavili, da se hočejo ž njimi pogaiati, kar Je Imelo za posledico, da Je vodstvo rudarske organizacije delavstvo pozvalo, naj ne zapusti dela, ker bo mogoče, da se njegove zahtev* rešijo brez stavke. Sicer pa naj bo za vsak slučaj pripravljeno. — Konec radarske stavke t Charle-rolju. Rudarji v Charleroljn so glasovali glede nadaljevanja stavke. 20.750 rudarjev se je udeležilo glasovanja to sicer Je bilo 11.126 za nadaljevanje, a 9604 za povratek na delo. Ker se jc več kot 20.000 delavcev zdržalo glasovanja in ker more po zvezl-nih pravilih glasovati za stavko najmanj 70 odstotkov članov, se bodo rudarji povrnili torej na delo. — Francija še vedno poMlJa orožje Wrangi«. Parnfk »Crimče« bi moral zapustiti Marsilijo baje, da odpelje potnike v Aleksandrijo In Bajrut. Neposredno pred odhodom pa so Izvedeli uslužbeni mornarji, da je naložen z vojaškim rnaterijaiom, ki ga je hotela Francija odposlati za čete generalu Wrang!u. Mornarji so izjavili, da prej ne pustijo parnik na morje, dokler se ta materija! ne razloži. Tako SO odfeod preprečili. — Usoda VVranglov« armade. Poročevalec lista »Chicago Tribune« javlja, da se ie gen. VVrangel odpelfal na ruski križarki, ki Je vz.ela na krov tudi vojake. Tri transportne ladje v 20.000 vojaki in ladja * ranjenci so odplule z neznanim namenom. Ostanki VVrarutlove armade se Junaško ■branite, vendar pa !e položaj nevzdržen. Mnogi častniki so se sami ustrelili, da tn bi prišli v roke rdečim četam. V Carigradu pričakujejo 25.000 beguncev. — Rdeče čete v Sevastopolo. General VVrangel Je zadnji zapustil Sevastopol. Takoj po izpraznitvi mesta po VVranglovih četah so proglasili krajne sovjete. — VVIIjem Sabatler, ravnatelj brzojavne agenture »Radio*, Je umrl po mučni bolezni v starosti 5? let. — Združene države imajo po najno-vejšem ljudskem štetju 105.683.108 prebivalcev, v tem ni všteto Alaska in pa mornarji ter vojaki, ki ne služijo na amerISci celini, koHh število znaša 13,250.000. vsled česar potem šteje Unija 118 milijonov prebivalcev. Od leta 1910 se Je prebivalstvo pomnožilo za 13,710.842 ljudi at! za 14.9 proč. Med vojno pa se Je preseljevanje zmanjšalo za 6.1 odst., ako za primerjamo z letom 1910. Kulturni vestnik. Nlccolo Machiavelli Vladar. V založb! Zvezne tiskarne )e izžel v prevodu in z predgovorom Abditusa Machiavdijev Vladar. Broširan lzvod vrfia 20 K, vezaa *S kron. Slovenska narodna lirika. Izbral la uredil Janko Qlaser- ^ Ljubljani 1920 Natisnila In založila Zvezna tiskarna. Cena broširani 25 K, vezani 30 K. — Bogata Štrekljeva zbirka slovenskih narodnih pesmi z obširnim znanstvenim aparatom ni mogla najti med občinstvom pravega umevanja: saj še niti znanstveniki niso začeli s proučovanjem *e zakladnice, ln vendar le narodna pesem najintimnejši izraz narodove duše! Za to pozdravljamo. Glascr-jevo anatologijo, ^ skuša pokazati pred vsem to, kar le v naši iirr.ki narodni pesmi lepega. Kot nekako Pokrajinsko ozadle podaja zbirka naiprei nekaj slik iz narave, tem sJcdijo otroške ln pastirske pesmi, nato pesmi o ljubezni. Končno so obredne pesmi, napitnice In kot zaključek nekaj pobožnih — Kar je nastalo med narodom, pojdi zopet nied narod! Vsa Masarykova dela bo Izdala v hrvaškem prevodu založba »Jugoslovanska obnova« v Zagrebu. Izdajo T. G. Masary-ka je otvorila * njegovim zadttjim detan »Nova Evropa«, katerega je napisal ravno pred oktobrsko revolucijo v Rusiji Zrnje, mariborski kulturni vestnik St. 5, Je izšel s sledečo vsebino: J. B.: Žerjavi. — Šetnja (pesmi). — Polenčan: Predre-formacijska doba naše književnosti. — Dr. M. St.: Nekaj o razvoju gledališča. V. Cotič;. I, umetniška raistava v Maribora. Nove NVedeklndove enodejanke. Berlinska prizornica »Tribune* bo predvajala tri dela Iz zapuščine Franka VVedeklnd*. So to enodejanke: »Solnčnl spektrum«, »Užitiilfiar* in »Elino vzbujenje«. Ta dramatična dela Jc hotel pokojni pisatelj predelati v večje drame, ali zapusti! jih je ne-dokončana kot enodejanke. V tej obliki j!a bodo tudi uprizorili. — Konzorcij za puškarsko obrt v Juso-sllrlfl sklicuje za 19. novembra t. I. občni zbor v svrho ustanovitve zadruge, ki naj podjetje financira. Sedež puškarske obrti, ki se Izseli iz Borovelj, bo v Kranju. Pristop k zadrugi Je vsakemu mogoč, kdor vplača vsaj eo delež v znesku, ki ga določi občni zbor. Ker puškarske obrti doslej v Jugoslaviji ni, ni dvoma, da se bo zadruga lahko lepo razvila. «— Občni zbor narodae banice. V pon-deljek Je bU redni občni zbor delničarjev Narodne banke. Na zboru, ki Je bil slabo obiskan, se Je sprejelo poročilo upravnega odbora ln odboru dal absolutorlj za delo od leta 1914 do januarja 1920. ko se le Narodna banka kraljevine Srbije preuredila v Narodno banko kraljevine SHS. Sprejel se Je predlog o razdelitvi dobička v znesku po dinarjev 74.40 na vsako delnico. Izmed delničarjev Je samo g. Nikola Stanarevič kritiziral delo Narodne banke v času evakuacije Srbije. Zameri! Je odboru, da banka zasebnikom pri sprejemanla depojev ni šla na roko. V času, ko ie banka dedovala v Inozemstvu, Je podpirala najbnjj one, Id so JI bili blizu, na Francoskem ali v Švici. Denar so dobili največ oni, ki ga niso potrebovali In ga Je velik del ostal v Monte Carlu. Tudi v dovoljevanju posojil drugim bankam Je bila Narodna banka zelo skopa. Od zasebnikov so pri Narodni bank! najslabše preši! b>-JevnUcl na solunski fronti, a Stanarevič Je zameril banki, da ni olajšala zamenjave našega denarja v grške drahme, dočhn se Je na Francoskem brez vsake potrebe Izvršijo mnogo denarnih poslov Obsoja odbor, da Je sprejel od države pet milijonov dinarjev kot odškodnino. Po govor« g. Stanareviča le bil sprejet predlog, da se dovoli državi posojilo brez zavarovanki v znesku 1500 milijonov dinarjev, ki se bo vrnilo v desetih letih. V to vsoto se bo vračunalo tudi 425 milijonov dinarjev, ki Jih je država že dvignila na račun depozita kronsko - dinarskih novtanlc. S tem Je bil zbor zaključen. — (O paševanju starega odbora le objavila »Nova Evropa« zelo zanimive podrobnosti. Tako smelo biti delničarji ln! Imajo na občnih zborih glasovalno pravico otroci 10 let Itd. Opomba uredništva.) — Organizacija ta ureditev državnih vzornih kmeti]. Vlada bo ustanovila po celi državi vzorne kmetije, da se bo p-j. vzdigovalo ta pospeševalo kmotijsko proizvajanje ki kmetijstvo vobče. Poleg vzdf-ževanja in nadaijnega Izpopolnjevanja doslej že preiskušenlh ln uspelih kmetijski« kultur, se bodo uvedle tudi nove: kultura riža, maka, hmelja, bombaža itd. Razen tega se bo pridelovalo semena poljedeljskih, vrtnih, krmskib ln Industrijskih rastlin, vpoštevale klimatske, talne in drage proizvodne faktorje potom potrebe doti'!-noga kraja in vse države. Zraven se ha ustanovil tudi oddelek za zrejo in gojitev čistokrvne perutnine, istotako oddelek za rejo molzne živine. Vsaka kmetija bo morala obsegati 50—100 pa tudi več hektarov zemljo. OostHjdarstvo vseh kmetij bo nadziralo ministrstvo aa kmetijstvo tat vodt po svojih inšpektorjih. Upravnikom državnih vzornih kmetij smejo biti Imenovani osebe, Id so dovršile višjo kmetijsko šolo in Imajo poleg tega vsaj pet let praktične kme-tiiske družbe. (Uredbo o drž. vzornih kmetijah objavlja Urad. Ust St. 133. g dne IT. novembra 1920. 1.) — Izvog te Češkoslovaške. Praška Tribuna« piše: Promet blaga z Jug osi. se urejuje v sporazumu z Jugoslavijo začasno kakor sledi: 1. Za postaje Maribor, Ljubilana, Zagreb ln Slsak se bo v češko-slovaški republiki sprejemalo na teden samo 30 do vagonov pošiljk. Prometna dovoljenia, katera bodo Izstavljena le za določen teden ea te pošiljke, daie začasno ministrstvo železnic dop. IIT/I. v Pragi. 2. Pošiljke za postaje Bosanski Brod, Zemun, Beograd. Vinkove! in Osjek !oco 1« transito se lahko spreiemajo v neomejeni množini. Za te pošiljke daje prometno dovoljenje ravnateljstvo železnic, kateremu Je oddajna postaja podrejena. Prometna dovoljenja, izdana od uradov češkoslo-vaške državne železnice, so veljavna ia vse železnice in proge do naslovne postaje v Jugoslaviji, tako da drugih prometnih dovolleni ni treba. Pošiljke, katerim jo bilo prometno dovoljenje izdano od ministrstva želcznlc v Pragi, se bodo zbirala v Cmuntu (DmOnd), Bresiave (Ltm-denburg) in Devinski Novi Vasi (Theben-Neudorf). Iz imenovanih postaj bodo te pošiljke odpravljene vsako soboto v posebnih skupinah z direktnimi tovornimi vlaki. Tovorni listi so lahko ali drek tul te oddajne postaje do Jugoslovanske naslovne postaie ln je treba v tem slučaju nar* vesti eno Izmed omenjenih zbirališč kot prehodno postajo ln obenem navesti vstopu no postajo Maribor, ali pa se pošiljko lahka oddajo k reekspedicijl v zbiralnih postajah. 250 milijard, ki se nikdar več na povrnejo- Beraatzkl, finančni minister bivy sega generala VVrangla, Je izjavil, da znaša deficit za tekoče leto 250 milijard rabljev; kar znaš! deficita na glava, ker trna Krim 2 milijona prebivalcev, 125.000 rubljev. Sgort. Prvenstvena tekma Ilirija 5 Rapid na Mariborskem igrišču v Mariboru končane z zmago Ilirije !6 : 0), ki ostane tako zopet prvak Slovenije, opisi. Iz Celja. Osrednje društvo oblačilne stroke za Slovenijo, podružnica Celje, Je Imelo svoj shod dne 11. nov. ob 8. urt zvečer v klubov! sobi hotela Balkan. Na dnevnem redu je bil protest proti ukinje« uju osemurnega delavnika ter volitev no« vega predsednika podružnice V voiiko čast sl moramo šteti, da so „m&“ gospod adjunkt, ali vrag si ga vedi, kako se pran vi, menda vladni svetnik (tako se uajbrže tako velikansko glavo titulira) Logar po* siali enega »Gebeimagenta« na zlvoro* vanje, da ščiti mir In red na shodo, ker se buržoazija tako boji nedolžnih Sva«, kariev in šilo . kopitarjev. G. Logarju pa povemo, da je popolnoma preveč pošiljati njegove »ma otroke« na strokovna zbo« rovanja, ker v teh -rečeh Itak niso nič po* učeni, saj tako nič ne razumojo. Ce se pa predlaga, kdo bo predsedoval strokovni podružnici, takrat no bo šla Jugoslaviia *zu grund«. Refcriral Je strokovni tajnik sodr. Leskošek, ki je v prav Izvrstnih besedah osnačfl pomen organizacij, raz« tožil, zakaj se delavstvo tako bori za zmanjšanje delavnega časa, to je za sa« m »Izobrazbo proletarijata. Na zboru proti ukinjenju osemurnega delavnika le sod?, Leskošek prečltal resolucijo, katero Ja predsednik oblačilne organizacije sodrufi Lisec dal na glasovanje. Resolucija Jo bila z burnim pritrjevanjem soglasno sprejota. Nato je sodr. Lisec predlagal, da si izbere zbor te svoje srede novega predsednik** nakar J« bil čevljar sodt. Alojzij Kraiap soglasno Izvoljen. Ml pa priporočamo »t* drugom čevljarjem, kakor oblačilnim do-lavcem, da se trdno drže svoje stanovske organizacije ter lepo delujejo na tem v®* levažnent, koristnem polja, ker le v slogt je moč. Prevalje. (Naša vlada hišni advokat faimoštra.) Emigranti Iz KoroSce so tu. Premrli iščejo •umovanja. Občina in sta« novanjsfcl urad tor prebivalstvo tekmuja« Jo, kako b« jim olajšali težki položaj. Za* časno dodeljeni begunski učitelj za naš» Šolo išče stanovanja. Stanuje v vagonu • prašiči, kurami in družino ter hodi pouče« vat našo šolsko mladino. To tta etri strani« naslednje pa na drugi Ravnatelj tiskarne sv. Mohorja, župnik Zeilieu, ima do preklica v najemu stanovanje v stari Soli na fari. Osvojil s! le celo poslopje, ki le last krajnega šolskega sveta. Ima poleg šo voč drugih sob suma strmarium 10 sob, 3 kuhinje la bo*ve kaj Se. Morda rabi J kuharce za vsako kuhinjo posebej *ui »rihto* po eno. Stanovanjski urad — župan — potrka na krščansko usmiljenost gospoda župnika, ter se opira na pocojo ln na lastninsko pravico do stare šole, ko kal drugega nič ne Izda. Župnik Zeihen pa nabrusi pete. Potrka na ekr. glavarstva, na deželno vlado in vaina državna afera nastane, od katere je odvisno, ali ostane (e Mežiška dolina pri Jugoslavill, če bi se premaknil župnik te ene sobe v svojttt ostalih devet ali iz ene svojih kuhinj v ostali dve. Dr. Brejc telegraflra, sociialuo skrbstvo telegrafira — he-he — župnik le zmagal — princip hišnih advokatov tri* umfira za ugled vlade, za razburjeno** staršev, za kulturno sramoto sc ne zmeni nihče. V treh dneh Je rešena važna zadeva, ugled fajnioštrov pa zraste. To le glavno. Pa naj Se kdo reče, da nismo smešni. Lluhijanca dolga vas... te A pasa. te 2vabeka uam Javlja.)« kmetje prav čudne reči o grajščaku na Suh! o narodnem dr. Argoliču. Ko Je bilo to posestvo v plebiscitnem času pod drž, nadzorstvom, je nadzornik, neki inženir Fratuš, oddajal po navodilu agrarne reforme les revnim kočarjem. Sedaj pa Je prišel na svojo lastnino advokat Irgolič, ki neusmiljeno tirja les nazaj ter sku^a po naših narodnih nasprotnikih vse zopet pobasatS sam. Narodnemu dohtarju zamerijo to naši trpini tem bolj, ker so menda edina družba njegova ti ljudje. S skr Mo se vprašujejo težko prizadeti Slovenci, glasovalci za Jugoslavijo, jeli ni nobeisa pomoči voč zanje, ko celo najboljši (?) narodnjaki postopajo tako z njimi, ko so Itak že zaradi plebiscita dovolj prizadeti, Mi pa pravimo, da so taki advokati ne« sreča za žlve|l na Koroškem bili <» bodo. Čeravno smo vajeni marsikaj sli-jati o advokatih, a take nečloveške čine ne bomo zamolčevali. Pripomniti moramo^ da so Irgoličevi uslužbenci pretepli tudi slovenskega fanta, I6-letnega pastirja, na paši zato, ker Jc pomagal pri plebiscit« ter daje dober vzgled irgoUč sam na vasi * domadim prebivalstvom, Mlinar JURJEVO terpentinovo čistilo za čtvije (vpuana ucErup z cnefeeirai ^.cioSlvom) sprejema ©farama telo rszpožllja glavna zaloga M. TREBAR LJUBLJANA, g*. Petra cesta 6. Telefon 549. .Tisk »Učiteljske tlskarae« _v. LiubJiatrt, Hrvat' O. (5> Mlinar LISTEK. »esp jis« (M'. FrancosJio spisal (iasica Lcrotfs, (Dalje.) »Tani sem se prepričal da ni mc-grtib v moi krov. se fc znmo-cel nodvotiti. ne da bf to 'az opazil ? Gotovo ne s tistimi osebami, ki sem tih vsat za lilo videl obenem z inor!!-cem. Tako sem videl obenem v va-terlii -ca. Ftanpcrsona m morilca očeta Jakoba in morilca, sebe in morilca. Morilec zato ne more biti ne g. Stanverson. ne oče Jakob ne laz! In čc bi bi! iaz sam morilec, bi to menda že dobro vedel, kai ne cosood pred-scdrVk?... Ali sem vidci obenem Friderika Larsana in morilca? Ne!... Ne! Dve sekundi sta pretekli potem, ko sem z grešil morilca, ker. kakor sem si zabelčStf v svoii beležnici, ie prihitel morilec dve sekundi pred $£. Stanvrersonoiri, očeioitt Jakobom in menoi do križišča obeh vaierii. Ta kratki čas ie zadostoval Larsailu. uta ie zavil v nrešno ealeriio. si strgal uonareieno brado, se obrnil hitro na-zai in butnil na križišču z nami. kakor da bi vrebil za morilcem 1,.’. Ballmever ie storil še vse kal drugega! in vem da ste prepričani, da mu ie. bilo to prava igrača: našemiti se z rdečo brado ored vdč. Stanper-sonovo in z ruktvo na cesti, da le bil boli podoben sru. Darzacu. katerega ie hotel ugonobiti. Da. nravi konec mole pameti ie zbližal dve osebi, ali belic te dve polovici osebe ki lih nisem obenem videl: Friderika Larsana in neznanca, ki sem va zasledoval... ta dva dela sta mi dala skrivnostno in grozno bitie. ki sem ga iskal: morilca. »Ta misel me te zmedla. Poizkuša! sem dobiti več iasnosti ter sem se zaimnal tudi za čutne znake, za vklne sledove, ki so me dosedai motili in ki so morali seveda vstopiti v krog. zarisan no nravem konca mole nametr>» »Kateri so bili. navnrei. poglavitni zimo mi znaki, ki so me v oni noči oddaljili od misH. da bi bil morilec Friderik Larsan: 1. Videl sem neznanca v sobi gdč. Stanversonove. in ko sem stekel v sobo Friderka Larsana. sem dobil tam Friderika Larsana. zaspanega: 2. Lestev: 3. Namestil sem Friderika Larsana rta koncu nrečne valeriie. povedal sen« mu. da ho skočil v posoo-dičJoo sobo. da zgrabim morilca Sel sem nato skoz okno v sobo gdč. Stanversonove in tam zooet nagledal neznanca. sPrvi vidni znak me n! prav mč mnffk Ko sem zlezel z lestve, ootem ko sem videl v srosoedičini sobi morilca ie Uj. rmibrle že opravil, kar ie hotel. Torei se ie. med tem ko sem se laz vrnil v grad. vrnil tudi sam v sobo Friderika Larsana. se ročno slekel nar trenutkov, in ko sem Potrkal na nteeova vrata, mi kazal zaspani Larsnrtov obraz... »Drugi znak: lestev, me 'tudi- ni več motila. Jasno ie bilo da Larsan (Če ie on morilec) ne ootrebnle lestve. zato da bi prišel v grad. ker Larsan ie soal v sobi tik moie sobe: toda lestev ie bila potrebna Larsa-novemu sistemu, no katerem pride morilec od zunai: to noč namreč ga. Darzaca ni bilo na gradu. Na-zadnie bi Da lahko lestev tudi olajšala l.arsanti beg. »Toda tretii vidni znak me ie pa popolnoma zmešal. Ko sem odločil Larsann mesto na koncu prečne ga-leriie. sem odšel v levo eraisko krilo no e. Stancersona in po očeta Jakoba. Nisem si mogel razložiti da bi se drzml izrabiti ta trenutek in se vrniti v sobo »dč. S ten cer so nove! To te bilo pač nrecei nevarno! Kako lahko bi ga presenetili... In vede! ie to!... Skorai bi va bili zgrabili.-.. Ker ni imel več časa dospeti na svote mesto nazal. kakor ie votovo upal... Da se ie povrnil v sobo. ie moral imeti pač tehten vzrok! Ko sem odposlal očeta Jakoba na konec desne galerifc. sem bil seveda prepričan, da te Larsan šii vedno na svoiem mest« na koncu prečne valet iie. in tudi oče Jakob ki mu sicer nisem dni nikakih posebnih navodil, ni pogledal, ko le šol na svoie mesto, s križ;šča obeh calerii. če le larsan na svoiem mestu. Oče Jakob ie pač hotel le hitro m točno izvršiti modo odredbo. Kateri nenavadni vzrok le torcl prisilil Larsana, da sc fe povrnil v sebo? Kate.ri?... Mislil sem si. da more bHt to le kakšen viden znak, ki bi ea morebiti razkrinkal! Nekai zelo ! važnega ie pozabil v sobi! Kai?... j Ali ie našel tisto?... Spomnil sem ; se na svečo na tieh in na sklon lene- j ga moža... Prosil sem tro. Berni- i rte v o. ki ie posDravIiala sobo na: j išče... in našla te ščinainik... Tale < ščipnlnik. gospod predsednik! In Rcailetabille Izvleče iz za-voička ščinainik. ki ea mi že poznamo... »Ko sem zagledal ta ščiualnik. mn le stresla eroza... Nisem še videl Larsana s ščioalnlkom... Ge na ni natikal na nos ga oač ni potreboval ... Še mani bi va potreboval v trenutku, ko mu ie tako dragocena gibčnost in svoboda nievovih kreteni... Kai Pomeni ščinainik?... Ni hotel vstopiti v moi krov. Naenkrat sem vzhknil: »Ce sil morebiti za daljnovidne!?... V resnici nisem še videl Larsana Dišati nisem va še videl čitati. — Lahko ie torei dalmoviden! Gotovo vedo to na polteni: če te dalinovi-den. če ie... potem tudi gotovo poznalo niegov ščinainik ... Larsa-nov ščinainik za daljnovidne, naiden v sobi gdč. Stangersonove do skrivnosti nerazumljive galeriie. to bi postalo za Larsana grozno! Tako se prasni Larsanov povratek v sobo! to res Larsan-Eallmever te orecei dallnoviden. in la ščiDalnik. ki ga brdo na noliciii gotovo spoznali ie res niegov... Vidite, cospod predsednik, takšen te moi sistem, »adalmie Roule-tabiite: ne Iščem resnice v zunanjih, vidnih znakih, od teh samo zahtevam. da ne nasnrotuteio resnici. Id te te pokazal Dravi konec moie napleti!... »Da bi bil na o resnici glede Larsana popolnoma prepričan, kattl Larsan — morilec ie bi! oač iziema. ki te zaslužila izredno zagotovilo, sem imel nesrečo, da sem hotel videti iilecov obraz. Zato sem bil pač pošteno kaznovan! Mislim, da se ml ie maščeval pravi konec mote pameti. ker se nisem, no nerazumljivi gateriii onr! nani brez skrbi, v ne-opjeienem zaimaniu... omalovaževal sem ga in iskal drugod dokazov o Larsanovi krivdi... Takrat ie zadela gdčno. Stance rsonov o nesreča. RouletabTIe ic prestal... poteg-n*i ie iz žena robec... bil ie zelo einien. — Toda čemu te prišel Larsan' V sobo. vpraša predsednik? Zakai ?e poizkušal umoriti gdčno. Stanser-sonovo? — — Zato ker io te liubil, gospod predsednik... *—• No. to bi bil že vzrok.., (Dahe prih.) Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zndnvolistva'doprinese Vam Feller-lev pravi F.lza-fluid! 6 dvoinatih ali 2 veliki špecbalui steklenici 42 K. Državna trošarina nosebet. Troite na počas«« prebavi? Zaprt ing To zlo «e odstrani s pravimi Fellerievimi Elza - kroglvicami. 6 škatliic 18 K. — Želodec okrepču-ioča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. — Omot in poštnina r-osebei. a nateencie. Euaen V. Feiler Stn-b!ca denfa. Elsa l¥m\it se Izdalaicli' Ivan Odgovorni urednik: lab Vehovec. [illt,Jal0IB‘Lepo posestvo prispet Oddaja na vagone: k F. Ml W ital Uafcl|*M, Krekov trg 10. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska centa 15. M stroji b itnji u pldinjt faboni« konstrakcij« »n «t»g«ntiiB wviSi«ev U tovarn« v Lmcn. Ustanovljena 1.1867. Itanji tiihjt Irevkte. Pisalni siroji wAdler<<. Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovaren. Dttvkopp, Btyiia, Waffenrad. Znbtmno znižane cene! , psdpm. iMce Ib Ml Icr iibo ntrf&i Inora n°Ein|t'>se let ICd iuilil vporobijajo mo}* prc- iikuScno m jboljia in povsod hvaljena sjedstvo, kakor: aa poljske miii 10 K, i* podgane m mlii 10 K, sa Murke posebno notna vrsta 20 K, posebna možna tinktura ata stenice 12 K, nniCevalec niolfev 10 K, pra-Sek proti mrlesom 10 in 20 K, tinktura proti oiem prt ljudeh 5 in 10 K, mazilo za niti pri iivini 6 in 10 K, pražek zs uil v obleki in perilu 10 ln 20 K, tinktura proti mriesu no sadjn »n zeientadt funičev. mstlin) 10 K, praSek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 12 K. — Polil,a po povzetju Zavod za ek-aport M. JUitker, Zagreb 40, Petrin jaka uliea 3. v bližini Celja, obstoju če Jz 6 johov zemljišča, krasnega drevoreda, ene družinske bike, hleva, kleti in kozolca je naprodaj. Interesenti naj se prijavijo pri Anion Štih, Loke 149. Trbovlje. F. IStlUMAT I s LJUBLJANA ®, IS r Manufaktura in tkanine. -i O 8 A ; Ffestnl trs 25« * 8 ** mmm Sedrugi! Pristopali® k sudrusi; Pristopnina 2 K> dcfež ICO K se ishko plaea tudi v deset tednih. Pristopnine se dobe pri vseh podružnicah Kousnmuega društva za Slovenim v Ljubljani In okolici k$kor todi pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljeni, Aleksandrova eceta 5. Delavci, pekarna bo Vaia, priitoptla polnoštevilno. Kemično Cisti obleke. leulifrotena Zbei&tga z omtl«no zavezo sprejema hfbllSlftO VfC$e vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po Čistih L j rt b i j a n a, Poljanski nasip 4. SvCtloNka ^Mce to^rajce. Podružnica: Se'enbnrgova ni S. Podruinlce: Maribor Novom**sto Kočevje Gosposka ul. 38 Gbvni trg St. 39. seiiiNi«R»$iiifi«iiivi Nrem* obutev sveti, Proinvaia: IVI • O Penini davek plača druflvo iz svojega. Obresti se VapUnltebnio polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo, po dogovoru. ^esojlto daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednoslnib papirjev. Meni®® se eskomptujejo po bančni obrestni meri. & Edini, res delavski denarni zavod. telefon 5 * 48. .,-uumkii .... Zagreb, llfca S13, „NAPRE-J“