ODPRTO OGNJIŠČE
V PLANŠARSKI KOČI NA PREHODNEM
ALPSKO - PANONSKEM OZEMLJU
Tone Cevc
IZVLEČEK
Avtor osvetljuje v svojem prispevku tip
odprtega ognjišča iz konca prve polovice 20.
stoletja v pastirskih kočah na Veliki planini
v Kamniških Alpah. To ognjišče kaže značil-
nosti prehodnega ozemlja med Alpami in
Panonsko nižino, kjer se srečujeta dva različna
načina kuhanja: na odprtem ognjišču in v
peči.
ABSTRACT
The article discusses the type of open
fireplace dating from the first half of the 20th
century in shepherds' huts on Velika Planina
in the Kamnik Alps. The fireplace is charac-
teristic of the transitional region between the
Alps and the Pannonian plain, where two
different ways of cooking meet: on an open
fireplace and in an oven.
Z naselitvijo Slovanov v 6. stoletju v vzhodnih Alpah in panonskem obrobju'
se je začel na tem občutljivem prehodnem ozemlju proces stapljanja romanizirane
staroselske kulture s kulturo, ki so jo prinašali s seboj v več naselitvenih tokovih
slovanski naseljenci. Antična kontinuiteta je morda najbolje izpričana v planinski
živinoreji/ kar kažejo še dandanes pastirske koče in zavetišča, ki so vabljive
priče razvoja stavbarstva.^ Čeprav so zrasle pastirske koče v pogojih alpskega
sveta, je vendar očitno, da so na njihov stavbni razvoj vplivale, zlasti v začetnih
stopnjah njihovega razvoja, tudi kulture zunaj alpskega ozemlja. To trditev
podpirajo, na primer, raziskave ovalne velikoplarünske planšarske koče - "bajte".
1 B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, 1. zv., Ljubljana 1978, str. 234-316.
2 B. Grafenauer, Die Kontinuitätsfragen in der Geschichte des altkarantanischen Raumes, Alpes
Orientales 5, Ljubljana 1969, str. 55-79.
3 B. Schier, Hauslandschaften und Kulturbewegungen im östlichen Mitteleuropa, 2. erweiterte Auflage,
Göttingen 1966, 138; Gustav Rank, Die Bauemhausformen im baltischen Raum, Würzburg 1962, 12 sl.; J. R.
Bunker, Windische Fluren und Bauernhäuser im Gailtal in Kärnten, Mitt. der Anthropologischen Gesellschaft
in Wien, Bd. XXXV, Separatabdruck, Wien 1905, str. 37; R. Ložar, Prazgodovinske osnove slovenskega lurodopisja,
v: Etnolog 15,1944, str. 70-88.
105
Tone Cevc
SI. 1: Ovalna pastirska koča na Veliki planini (1550 m) v Kamniških Alpah |
(foto F. Stele, 1996). ¦ Oval shepherd's hut on Velika planina (1550 m) in the Kamnik Alps j
(photo F. Stele,1996). ¦ Chalet ovale d'alpage a Velika planina (1550 m) dans '>
les Alpes de Kamnik (photo F. Stele, 1996). j
SI. 2; Tloris Preskarjeve bajte na Veliki planini. V sredini pastirjeva izba, okrog nje lopa
za živino (risal Vlasto Kopač). ¦ Ground plan of the Preskar hut on Velika planina.
The shepherds' living quarters are in the centre and are surrounded by the cattle shelter
(drawing Vlasto Kopač). ¦ Flan horizontal du chalet de Preskar a Velika planina avec
la piece de berger au milieu et l'étable autour d'elle (dessin Vlasto Kopač).
706
Odprto ognjišče v planšarski koči na prehodnem alpsko - panonskem ozemlju
SI. 3: Odprto ognjišče v Preskarjevi bajti (risal
Vlasto Kopač). ¦ Open fireplace in the Preskar
hut (drawing Vlasto Kopač). ¦ Foyer ouvert
dans le chalet de Preskar
(dessin Vlasto Kopač).
katere razvojno podobo so že poskušale osvetliti posebne študije/ ki pa se niso
lotevale nadrobnejše obravnave odprtega ognjišča v njej. To ognjišče razkriva
namreč nekatere posebnosti, po katerih se razločujejo od ognjišč v planšarskih
kočah v Julijskih in Karnijskih Alpah ter v Karavankah. Vzroke razhajanj bi rad
osvetlil s pričujočim prispevkom.
Ovalna bajta z VeUke planine (1550 m) v Kamniško - Savinjskih Alpah je že
razmeroma zgodaj pritegnila pozornost raziskovalcev zaradi svoje nenavadne
ovalne zunanje oblike, ki pa skriva v notranjosti pravokotno pastirjevo izbo.
Razčlenitev stavbne razvojne poti je pokazala, da segajo začetki njene stavbne
zgodovine morda še v prazgodovinski čas, njeno razvojno pot pa so zaznamovale
spremembe tlorisa in tudi notranjščine.' Očitno je doživelo razvoj tudi ognjišče;
starejše je bilo morda podobno ognjiščem v sredozemskem in zahodnoevropskem
prostoru,*" sedanje pa naj bi bilo dozorelo v posebnih razmerah na ozemlju, kjer
prehaja alpsko kulturno območje v panonsko. Ker ni v ovalni bajti mikavno
samo ognjišče, ampak tudi stavba kot celota, naj jo predstavim takšno, kot jo je
opisal arhitekt Vlasto Kopač:
"Stara 'velikoplaninska bajta' je, na kratko povedano, enocelična dinmica,
zgrajena iz okroglih brvm, približno dveh sežnjev v kvadrat, brez stropa, podnic
in brez oken. Stoji na dvignjenem, suho zidanem kamnitnem podstavku. Odprto
ognjišče je v desnem ali v levem kotu za vrati, na stranski sterü so police za_
•* T. Cevc, Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Ljubljana 1984
(Zusammenfassung); T. Cevc, Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki planini nad Kamnikom - (Entstehung
und Entwicklung der Sennhütte auf der VeUka planina bei Kamnik. Zusammenfassung), Kamniški zbornik 11,
1967,47-86; T. Cevc, Vorgeschichtliche Deutung der Sennhütte in den Kamniker Alpen, v: Alpes Orientales 5,
Ljubljana 1969, str. 125-138; T. Cevc, Velika planina (Zusammenfassung), Ljubljana 1987; T. Cevc, Tipologija
tradicionalnih pastirskih in planšarskih stavb v slovenskih Alpah, v: Planšarske stavbe v vzhodnih Alpah. Die
Sennhütten in den Ostalpen. Zbornik razprav. Referaten- Sammelband, Ljubljana 1995, str. 54-56.
5 T Cevc, omenjena dela.
6 T Cevc, Vorgeschichtliche Deutung der Sennhütte, str. 131.
107
Tone Cevc
SI. 4: Odprto ognjišče v Presl^arjevi bajti, na trikotni kanmiti plošči lonec sirovnik za kuhanje
kislega sira (foto J. Kališnik, 1984). ¦ Open fireplace in the Preskar hut, a low and wide pot used
to cook sour cheese stands on a triangular stone plate (photo J. Kališnik, 1984). ¦ Foyer ouvert
dans le chalet de Preskar; la marmite a fromage sur posée sur la dalle triangulaire
(photoj. Kališnik, 1984).
latvice, ob zadnji steni pa je pograd. Čez vse je poveznjena ovalna skodlasta
streha, ki jo nosijo kamnite klade, razvrščene v elipsi okoli dimnice. Streha okrog
pastirjeve izbe oblikuje lopo z dvema vhodoma, kjer živina v pripeki ali v dežju
najde zavetje (sliki 1, 2).
Velikoplaninska bajta je zelo premišljeno oblikovana; namenjena je
planinskemu življenju pa varovanju govedi in drobnice. Tesarski in konstrukcijski
detajli kažejo dognanost in veliko mero domiselnosti. Skratka, velikoplaninska
ovalna bajta je tesarska mojstrovina gorjancev iz Kamniških Alp."''
Dodajmo Kopačevemu orisu še nadroben opis ognjišča, katerega
tradicionalna lega v pastirski koči je vedno v kotu za vrati. Razmeroma majhno
ognjišče je visoko približno pol metra, obsega 120 x 90 cm, obdano pa je na dveh
straneh z lesenim oklepom. Iz kamna zloženo ognjišče je zgoraj zravnano v ploščo
7 v. Kopač, Velikoplaninski stan. Planinsko berilo, Ljubljana 1969, str. 210-211.
108
Odprto ognjišče v planšarski koči na prehodnem alpsko - panonskem ozemlju
SI. 5: Odprto ognjišče v hišici na
senožetni planini Pokrovec (1050 m), nad    j
ognjiščem vratilo - cgan (risala Dragica      '
Knific-Lunder). ¦ Open fireplace in the little   ,
house on the alpine hay meadow Pokrovec    \
(1050 m), above the fireplace is the swinging  ;
arm used to hang a kettle on (drawing Dragica :
Knific-Lunder). ¦ Foyer ouvert dans le chalet
sur la montagne Pokrovec (1050 m) avec
le cgan au-dessus du foyer (dessin
Dragica Knific-Lunder).
SI. 7: Odprto ognjišče v pastirski koči v
Ukovški planini v Karnijskih Alpah
(foto E Stele, 1980). ¦ Open fireplace in a
shepherds' hut in the Ukovški alpine
pasture in the Camic Alps
(photo E Stele,1980). ¦ Foyer ouvert
dans le chalet d'alpage sur la
montagne Ukovška planina,
dans les Alpes Camiques
(photo F. Stele, 1980).
in premazano z ilovico. Steni kota nad ognjiščem sta obzidani s približno 35 cm
visokim zidom, nanj je položena trikotna kamnita plošča. V nastali votlini v
kotu ognjišča so kurili, ogenj je segreval tudi kamnito ploščo nad njim (slika 3).
Ob zmerni toploti so lahko na njej kuhali v loncu kisel sir mohant (slika 4).
Kuhali so v pastirskih kočah na Veliki planini v ponvah, kožicah in železnih
loncih. Podobne posode so rabili tudi v kmečkih domovih v okolici Kamnika in
drugod na Slovenskem, kjer so kuhali v p e č e h.** Ta podatek je vabljiv, ker nas
pripelje do spoznanja, da so kuhali pastirji na Veliki planini tako kot doma, v
peči, pred ustjem žrela peči. VeUkoplaninsko odprto ognjišče, pokrito s trioglato
kamnitno ploščo, spominja na ustje peči; lahko bi govorili o nekakšnem zametku
peči. Po tej posebnosti se velikoplaninsko odprto ognjišče bistveno razločuje od
ognjišč v pastirskih kočah na drugih slovenskih planinah.' Ta so bodisi nizka ali
dvignjena, nimajo pa kamnitne votline (sliki 5,6). Tudi kuhali so na teh ognjiščih
drugače. Rabili so kotel, ki je visel na verigi ali na kavlju vratila - cgana,^° ki je bil
pribit ob steno pri ognjišču (slika 7). Razločki so očitni. Zdi se, da so razhajanja
glede tipologije ognjišč in načina kuhanja utemeljeni v kulturni tradiciji. Po Bnmu
8 R. Ložar, Kmečki dom in kmečka hiša. Narodopisje Slovencev 1, Ljubljana 1944, str. 89.
9 T. Cevc, Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Ljubljana 1984, str. 124-127.
10 V. Novak, Predromanske, romanske in germanske besede v slovei\skem gorskem pastirstvu. V:
Linguistica 15, Ljubljana 1975, str. 105-114.
109
Tone Cevc
Schieru naj bi zahodna Evropa pripadala (v zgodnjem srednjem veku?)
kulturnemu krogu z odprtim ognjiščem, medtem ko naj bi obvladovala ozemlje
Skandinavije, severozahodne in vzhodne Evrope ter vzhodne in zahodne Alpe
kultura peči (Kochofen)" Meja obeh kulturnih območij je potekala stoletja čez
slovensko ozemlje: kulturna pokrajina v Julijskih in Karnijskih Alpah je pripadala
zahodnemu krogu odprtih ognjišč, medtem ko je ozemlje Kamniško - Savinjskih
Alp imelo prehoden značaj z vplivi zahodnega in vzhodnega kulturnega območja,
kar lahko ugotavljamo tudi pri velikoplaninskem odprtem ognjišču.
Mikavna kulturna dediščina vzhodnoalpskega ozemlja na kulturnem
stičišču je enoprostorna dimnica s prekritim predprostorom - lopo. Za dimnico
je značilno, da ima v bivalnem prostoru odprto ognjišče in peč. Kako je prišlo v
hiši dimničnega tipa do združitve odprtega ognjišča in peči, ni jasno, zlasti zato,
ker še ne vemo, kdaj in kje so najprej začeli uporabljati peč, dasi raziskave kažejo,
da je peč nastala v klimatsko neugodnem okolju vzhodne Evrope.'^ Do združitve
odprtega ognjišča in peči je prišlo na vzhodnoalpskem ozemlju na vzhodnem
Tirolskem, Štajerskem in Koroškem," kjer so dimnice izpričane že v 16. stoletju."
Dimnice so bile uveljavljen stavbni tip tudi na slovenskem ozemlju na Koroškem,
Štajerskem, v Prekmurju in v Porabju.'^ Njihova južna in vzhodna meja
razširjenosti se delno pokriva z mejami antičnega Norika.'*" Kje tiče vzroki te
vzporednosti, ni mogoče pojasniti. Vsekakor je potrebno dodati, da je tudi
današnje kamniško ozemlje pripadalo nekdanjemu noriškemu kraljestvu.'^
Spoznanja o dimnicah in njeni razširjenosti na vzhodnoalpskem ozemlju
niso nepomembna za osvetlitev zgodovinske podobe velikoplaninskega
kombiniranega ognjišča. Opozarjajo nas na podobnost dimničnih ognjišč in
pastirskega ognjišča na Veliki planini. Čeprav le-to kaže samo zametke peči, ni
mogoče prezreti sorodstva, na primer s starejšimi dimničnimi ognjišči na
južnokoroškem ozemlju.'" Zato bi smeli misliti, da je ovalna pastirska koča na
Veliki planini pravzaprav dimnica, ne pa ognjiščnica. Vzporeditev "bajte" z
dimnicami se zdi še bolj utemeljena, ker je tudi velikoplaninska arhitektura zrasla
v noriškem kulturnozgodovinskem prostoru.
Sklenimo razmišljanja o velikoplaninski bajti in njenem ognjišču s
spoznanjem, da je našemu ognjišču dalo značaj prehodno alpsko - panonsko
11 B. Schier, Hauslandschaften und Kulturbewegungen im östlichen Mitteleuropa, Göttingen 1966,
Str. 163 sl.
12 B.Schier,ibid.
13 V. Geramb, Kärntner Rauchshiben, Carinthia 1,144,1954, str. 663-732.
14 O. Moser, Das Bauernhaus und seine landschaftliche und historische Entwicklung in Kärnten,
Klagenfurt 1974, str. 73.
15 Novejši pogled na dimnice na Slovenskem dajeta A. Baš - S. Vilfan, O starejših dimnicah na Slovenskem,
v: Traditiones 17,1988, str. 111-121.
16 Prim, mejo zarisano na zemljevidu v knjigi G. Alföldy, Noricum. London and Boston 1974, str. 414.
17 S. Gabrovec, Kamniško ozemlje v prazgodovini, Kamniški zbornik 10,1965, str. 113.
18 O. Moser, Das Bauernhaus, 1992, str. 75, slika 17.
110
Odprto ognjišče v planšarski koči na prehodnem alpsko - panonskem ozemlju
SI. 6: Odprto ognjišče v planšarskem stanu v planini Vodični vrh (1470 m) v JuHjskih Alpah (foto
F. Stele). ¦ Open fireplace in the shepherds' hut on the alpine pasture of Vodični vrh (1470 m) in
the Julian Alps (photo F. Stele). ¦ Foyer ouvert dans le chalet d'alpage sur la montagne Vodičiu
vrh (1470 m) dans les Alpes Juhennes (photo F. Stele).
Ill
Tone Cevc
ozemlje, bistvene značilnosti pa sta mu vtisnili kulturi odprtih ognjišč in peči,
katerih povezujoči člen je ostalo naše ognjišče do današnjih dni. Odprto pa je
vprašanje, kdaj se je to ognjišče izoblikovalo kot zametek peči - v antiki ali pozneje
po naselitvi Slovanov v vzhodnih Alpah. Ne samo zaradi bogate stavbne
preteklosti, ampak tudi zaradi mikavnih odprtih vprašanj bo velikoplaninska
arhitektura tudi v prihodnje privabljala narodopisce vzhodnoalpskih in
panonskih dežel.
LITERATURA
ALFÖLDY, G.: Noricum, London and Boston 1974.
BAŠ, A., VILFAN S.: O starejših dimnicah na Slovenskem, v: Traditiones 17, 1988, str. 111-121.
BUNKER, J. R.: Windische Fluren und Bauernhäuser im Gailtal in Kärnten, Mitt. der
Anthropologischen Gesellschaft in Wien, Bd. XXXV, Separatabdruck, Wien 1905.
CEVC, T.: Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki planini nad Kamnikom, v: Kamniški
zbornik 11,1967, str. 47-86.
CEVC, T.: Vorgeschichtliche Deutimg der Sennhütte in den Kamniker Alpen, v: Alpes Orientales
5, Ljubljana 1969, str. 125-138.
CEVC, T.: Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Ljubljana 1984.
CEVC, T: Velika planina : življenje, delo in izročilo pastirjev, Ljubljana 1987.
CEVC T: Tipologija tradicionalnih pastirskih in planšarskih stavb v slovenskih Alpah, v:
Planšarske stavbe v vzhodnih Alpah = Die Sennhutten in den Ostalpen. Zbornik
razprav = Referaten- Sammelband, Ljubljana 1995, str. 54-56.
GABROVEC, S.: Kamniško ozemlje v prazgodovini, v: Kamniški zbornik 10, 1965, str. 89-134.
GERAMB, V.: Kärntner Rauchstuben, v; Carinthia 1,144,1954, str. 663-732.
GRAFENAUER, B.: Die Kontinuitätsfragen in der Geschichte des altkarantanischen Raumes, v:
Alpes Orientales 5, Ljubljana 1969, str. 55-86.
GRAFENAUER, B.; Zgodovina slovenskega naroda, 1. zv., Ljubljana 1978.
KOPAČ, v.: VeUkoplaninski stan, v: Planinsko berilo, Ljubljana 1969, str. 210-211.
LOŽAR, R.: Prazgodovinske osnove slovenskega narodopisja, v; Etnolog 15, 1944, str. 70-88.
LOŽAR, R.: Kmečki dom in kmečka hiša, v: Narodopisje Slovencev 1, Ljubljana 1944, str. 62-97.
MOSER, O.; Das Bauernhaus und seine landschaftliche und historische Entwicklung in Kärnten,
Klagenfurt 1974.
MOSER, O.: Das Bauernhaus und seine landschaftliche und historische Entwicklung in Kärnten,
Klagenfurt 1992.
NOVAK, v.: Predromanske, romanske in germanske besede v slovenskem gorskem pastirstvu, v:
Linguistica 15, Ljubljana 1975, str. 105-114.
RANK, G.: Die Bauernhausformen im baltischen Raum, Würzburg 1962.
SCHIER, B.: Hauslandschaften und Kulturbewegungen im östlichen Mitteleuropa, Gottingen
1966.
112
Odprto ognjišče v planšarski koči na prehodnem alpsko - panonskem ozemlju
BESEDA O AVTORJU
Tone Cevc, dr., znanstveni svetnik na
Iitótitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU,
preučuje stavbarstvo in planšarstvo na Slo-
venskem. V zadnjih letih se intenzivneje
posveča vprašanjem zgodovine poselitve planin
v Kamniško Savinjskih Alpah. Je avtor več kot
80 razprav in strokovnih prispevkov ter pisec
knjig: Velika planina. Življenje, delo in izročilo
pastirjev, Ljubljana 1972, (1987,1993); Arhi-
tekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev
na Slovenskem, Ljubljana 1984; Kmečke hiše v
Karavankah (soavtor I. Primožič), Trst, Celovec
1988; Kmečke hiše v Selah, Sele 1988; Das
Bauernhaus in den Karawanken (prevod),
Radovljica 1991; Bohinj in njegove planine.
Srečanja s planšarsko kulturo, Radovljica 1992;
Bohinj und seine Almen (prevod), Ljubljana
1992; Slovenski kozolec (soavtor J. Čop),
Žirovnica 1993; Davne sledi človeka v Kam-
niških Alpah (Arheološke najdbe v planinah
1995 -1996), Ljubljana 1997.
ABOUT THE AUTHOR
Tone Cevc, Ph. d., is a scientific adviser
to the Institute for Slovene ethnology with the ,
Scientific Research Centre of the Slovene
Academy of Sciences and Arts. He researches
architecture and alpine pastures in Sloverüa. In
recent years he has been intensively engaged
in researching the history of the settlement of
alpine pastures in the Kamnik and Savinja Alps.
He is the author of over 80 treaties and scientific \
articles and has written several books: Velika |
planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev, \
Ljubljana 1972, (1987,1993); Arhitekturno ;
izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na!
Slovenskem, Ljubljana 1984; Kmečke hiše v ;
Karavankah (co-author: I. Primožič), Trst, ¦
Celovec 1988; Kmečke hiše v Selah, Sele 1988;
Das Bauernhaus in den Karawanken (trans-
lation), Radovljica 1991; Bohinj in njegove
planine. Srečanja s planšarsko kulturo, Radov-
ljica 1992; Bohinj und seine Ahnen (translation),
Ljubljana 1992; Slovenski kozolec (co-author: J.
Cop), Žirovnica 1993; Davne sledi človeka v
Kamniških Alpah (Arheološke najdbe v j
planinah 1995 - 1996), Ljubljana 1997. j
SUMMARY
THE OPEN FIREPLACES OP SHEPHERDS' HUTS IN THE TRAN-
SITIONAL AREA BETWEEN THE ALPS AND THE PANNONIAN
PLAIN
When, in the 6* century, the Slavs began to settle the Eastern Alps and the
outskirts of the Pannonian Plain, a process started in this precarious transitional
area during which the romanised original culture melted with the culture the
Slav settlers brought with them in several settlement waves. The perhaps most
convincing evidence of a continuity that goes back to ancient times are the alpine
pastures and shepherds' huts and shelters which have survived into the present
as enticing witnesses to the development of architecture. Though these shepherds'
huts were built in the conditions of an alpine environment, it is nevertheless
obvious that especially in the early stages of their architectural development
they were also influenced by cultures from outside the alpine region. This
assumption is supported, among others, by the researchers of the oval shepherds'
huts on Velika Planina. The development of these huts has been the subject of
113
Tone Cevc
several special studies which, however, failed to investigate in any greater detail
the open fireplaces in then\. These fireplaces indeed reveal particularities which
differentiate them from those in shepherds' huts of the Julian and Camic Alps
and of the Karavarvke Motmtains.
The oval huts on Velika Planina (1550 m) in the Kamnik-Savinja Alps
fascinated researchers in the past because of their unusual oval exterior which
encloses a rectangular interior (pictures 1, 2).
Analysis of their architectural development suggests that their origin may
go back as far as prehistoric times and that the development saw changes of the
ground plan and also of the interior. It is a further obvious that the fireplaces in
these huts also changed; the oldest ones were perhaps similar to those of the
Mediterranean and West European regions, but the present ones must have
matured in the particular conditions existing in the transitional region between
the Alpine and Pannonian cultural areas.
The relatively small fireplace, located in a comer of the hut, is about half a
metre high, covers an area of 120 x 90 centimetres and the two visible sides are
enclosed by a wooden frame. The dry-stone masonry of the fireplace is lined
with clay and the top is levelled with a stone plate. Above the level of the fireplace
the walls of the hut which enclose the remaining two sides of the fireplace are
lined with approx. 35 centimetres high stone walls, on top of which a triangular
stone plate rests. Thus a cavity is created in the comer of the fireplace and it was
used to make fire which heated the stone plate above it (picture 3). The moderate
heat it produced was enough to cook sour cheese {mohant) on the plate (picture 4).
The shepherds on Velika planina used pans and iron pots to cook, that is
the same vessels as on the farms in the environs of Kamrük and elsewhere in
Slovenia where people cooked in ovens.
This is quite significant because it tells us that the shepherds of Velika
planina cooked in the same way as they did at home - in an oven or, to be exact,
in front of the oven' s mouth.
This particular form of fireplace on Velika planina differs widely from the
fireplaces in shepherds' huts in other Slovene alpine pastures. The latter are
either low or raised, but they are without stone-built cavities and a different
method of cooking was used on them. A kettle was himg on a chain or on the
hook of a swinging arm called "cgana" which was fastened to the wall near the
fireplace (pictures 5, 6, 7). It appears that the differences in the typology of
fireplaces and in the ways of cooking are based on cultural traditions. According
to Brxmo Schier West-Europe belonged (in the early Middle Ages) to the cultural
area of open fireplaces, while the territory of Scandinavia, North-West and East
Europe as well as the Eastem and Westem Alps belonged to the oven culture.
The border between both cultural areas ran for centuries across Slovene territory:
the cultural area of the Julian and Camic Alps belonged to do westem area of
open fireplaces, whereas the territory of the Kamnik and Savinja Alps had the
114
Odprto ognjišče v planšarski koči na prehodnem alpsko - panoriskem ozemlju
characteristics of a transitional region, influenced both by the western and eastern
cultural areas. The open fireplaces of Velika Planina confirm this thesis.
RESUME
LE FOYER OUVERT DANS UN CHALET D'ALPAGE SUR LE
TERRITOIRE DE PASSAGE ENTRE LES ALPES ET LA PANONIE
La colonisation des Alpes et des bords de la Panonie par les Slaves, au
6eme siecle, a déclenché sur ce territoire transitoire im processus de fusion entre
l'ancienne culture romanisée et la culture des Slaves venus s'y installer par vagues.
L'élevage alpin constitue un des phénomenes les plus représentatifs de la
continuité antique, comme en témoignent les chalets et les abris d'alpage conservés
jusqu'a nos jours. Ils montrent aussi l'évolution de leur construction. Bien que
ces chalets soient apparus dans les conditions du monde alpin, l'évolution de
leur construction, surtout au début, a été influencée par les cultures extérieures
au territoire alpin. Les études sur le chalet d'alpage ovale de Velika planina
confirment cette hypothese; elles étudient son évolution, mais n'examinent pas
en détail son foyer ouvert. C'est justement ce foyer qui révele les particularités
prouvant la différence entre les foyers dans les chalets d'alpage des Alpes Juliennes
et Carniques et ceux des Karavanke.
Le chalet ovale de Velika planina (1550 m), dans les Alpes de Kamnik et de
la Savinja, a assez tôt attiré l'attention des chercheurs a cause de sa forme ovale
inhabituelle, qui dissimule derriere ses murs une piece de berger rectangulaire
(photos 1, 2). L'analyse concernant l'évolution de sa construction a démontré
que son histoire remonte peut-etre meme a la période préhistorique et que son
évolution a été marquée par le changement du plan horizontal et de l'intérieur.
Le foyer a vraisemblablement évolué aussi: l'ancien foyer ressemblait
probablement a ceux de la Méditerranée et de l'Europe de l'Ouest, tandis que le
foyer actuel est apparu dans les conditions propres au territoire ou l'espace
culturel alpin se confronte a l'espace panonien.
Le foyer est relativement petit, d'ime hauteur d'un demi-metre environ, de
dimensions de 120 x 90 cm, et entouré sur les deux côtés par du bois. Il est construit
en pierre, son plafond est plat et couvert de glaise. L'angle du mur au-dessus du
foyer est enclos par deux murets d'une hauteur de 35 cm, sur lesquels est posée
une dalle triangulaire. Dans la cavité ainsi formée dans le coin, on faisait du feu
qui chauffait la dalle superposée (photo 3). A température modérée on pouvait y
préparer dans im pot un fromage sur, le mohant (photo 4).
Dans les chalets de berger a VeHka planina, on faisait la cuisine dans des
poeles, des casseroles et des marmites de fer. Pareille vaisselle a été également
utilisée dans les fermes aux environs de Kamnik, ainsi que dans d'autres endroits
115
Tone Cevc
en Slovénie ou l'on faisait la cuisine dans des fours. Cette information est
précieuse, parce que elle nous apprend que les bergers a Velika planina faisaient
la cuisine comme chez eux, c'est-a-dire dans des fours, devant l'ouverture du
four. Le foyer ouvert de Velika planina, couvert par une dalle triangulaire, est
semblable a l'ouvertiire du four - on pourrait parler d'une ébauche du four. C'est
cette particularité du foyer de Velika planina qui le distingue des autres foyers
de chalets de berger se trouvant dans les autres montagnes Slovenes: ces derniers
sont soit plus bas, soit plus élevés, mais n'ont pas de cavité. La façon meme de
cuisiner dans ces foyers est différente. Les gens utilisaient im chaudron pendu
sur la crémaillere ou un crochet tournant nommé «cgan», cloué sur le mur prés
du foyer (photos 5, 6, 7). Les différences sont évidentes. Il semble que les
- divergences quant a la typologie des foyers et aux modes de préparation culinaire
dérivent des différentes traditions culturelles. Selon Bruno Schier, l'Europe
occidentale devait faire partie (au haut Moyen Age ?) du milieu culturel au foyer
ouvert, tandis que la culture du four (Kochofen) dominait le territoire de la
Scandinavie, de l'Europe du Nord-ouest et de l'Est et des Alpes de l'Ouest et de
l'Est. La frontiere entre les deux espaces culturels a traversé, les siecles durant, le
territoire slovene: les Alpes Juhennes et Carniques appartenaient au milieu
occidental des foyers ouverts, tandis que le territoire des Alpes de Kamnik et de
la Savinja représente un lieu de passage, oii se croisent les influences des espaces
culturels oriental et occidental: le foyer ouvert de Velika planina en témoigne.
116