24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 IZVLEČEK Z razraščanjem globalizacije in povojne gospodarske rasti gorske vasi na Japonskem doživljajo dramatične spremembe. Z opuščanjem tradicionalnih dejavnosti v gorskih vaseh, kakršni sta svilarstvo in gozdarstvo, vse bolj izrazitim staranjem prebivalstva in obsežnim pogozdovanjem od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja, se kulturna pokrajina japonskih gorskih območij korenito spreminja. Potisnjene na obrobje metropolitanskih območij mnoge gorske vasi nimajo dovolj razvitih gospodarskih dejavnosti, zato tamkajšnja tradicionalna družbeni in gospodarski sistem propadata. Ključne besede: kulturna pokrajina, raba tal, gorske vasi, Japonska. ABSTRACT Mountain villages in Japan and peripheralization of cultural landscape With the spread of globalization and the post-war economic growth, the mountain villages in Japan are experiencing dramatic changes. The process started by abandoning the traditional activities of mountain villages such as sericulture and forestry. From the beginning of the fifties of the last century it was further accelerated with growingly aging population and large-scale afforestation. Today, many mountain villages in Japan are pushed to the periphery of metropolitan areas. As a consequence, they do not have a proper functional economic base, and therefore, the traditional social and economic system is in a process of collapse. Key words: cultural landscape, land use, mountain villages, Japan. Spreminjanje kulturne pokrajine gorskih vasi na Japonskem zaradi obrobnosti GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 25 SPREMINJANJE KULTURNE POKRAJINE NA JAPONSKEM N astanek gorskih vasi na Japonskem sega v obdobje Jōmon, ki je trajalo od približno 12.000 do 300 let pred našim štetjem. V prvi polovici tega obdobja, dolgega dobrih 10.000 let, je sedanje poplavne ravnice prepla­ vljalo morje. To je razlog, da je bila poselitev v gorah in na planotah bolj razšir­ jena, kar potrjujejo tudi arheološke najdbe iz obdobja Jōmon v goratih predelih. Začetki gorskih vasi, kakršne poznamo v sodobnosti, so bili povezani s požigal­ ništvom in kultiviranjem zemljišč ter oblikovanjem riževih polj. Pogozdovanje skupnih zemljišč se je širilo in začelo se je tudi preseljevanje prebivalstva. V drugi polovici srednjega veka, do polovice obdobja Edo (1603–1868), so vasi na gorskih območjih nastajale po vsej državi in so starejše od podeželskih naselij na ravninah, ki so večinoma nastale pred 200 do 400 leti (Fujita 1989, 85). V tem kontekstu Fujita (2011, 4) trdi, da Japonci izvirajo z gorskih območij, kjer so se oblikovali temelji japonske kulture in življenja, kar je v nasprotju s splošno razširjeno samopodobo Japoncev in splošnim mnenjem, da je japonska kultura v prvi vrsti kultura riža. V kulturi Japonske obstaja »pogled na naravo« ali shizenkan, ki pomen gorskih gozdov postavlja pred riževa polja. V tem kontekstu kultura ne izhaja z območij gojenja riža, ampak z gozdnih območij, kjer je bilo za prebivalce v kameni dobi značilno, da so se narave oziroma gozdov in gora na eni strani bali, na drugi pa so jim bili neizmerno hvaležni. Raziskovalci gorskih vasi podobno kot Fujita menijo, da je bilo to predvsem posledica dejstva, da se je japonska kultura raz­ vijala in oblikovala skozi način preživetja v gorah in gozdovih. Vsa kmetijska zemljišča, vključno s tistimi na gorskih območjih, niso namenje­ na zgolj pridelavi hrane, ampak so pomembna tudi za ohranjanje tradicionalne rabe tal, zadrževanje vode, ohranjanje naravnega okolja in ravnovesja ter obli­ kovanje kulturne pokrajine nasploh. Hitra modernizacija kmetijstva na Japonskem je spremenila odnos, ki ga ima človek do gozda. Ljudje so začeli kupovati les, gorivo, gnojila in krmo, s čimer so prekinili naravno vez med človekom in gozdom. Opuščanje tradicionalne rabe gozdov v zadnjih desetletjih močno vpliva na značaj japonske kulture in celo nacionalno identiteto. Opuščanje gorskih vasi pomeni prekinitev zadnjih vezi z gozdom kot temeljem japonske kulture. To ima seveda opazne posledice tudi na podeželju, predvsem v spremembah zemljiške rabe. Depopulacija in spremembe rabe tal Približno 70 % kopnega Japonske je goratega. Dobrih 68 % celotnega površja pokrivajo gozdovi, ki jih je relativno več v goratih predelih. Tamkaj je veliko vasi, ki obstajajo že od nekdaj. Leta 2014 je bilo na Japonskem 734 gorskih vasi (Japonsko ministrstvo … 2015), a se njihovo število postopoma zmanjšuje. Avtorica besedila in fotografij: IVANA MOGUŠ YAMADA, prof. geog. in univ. dipl. jap. Ulica Crvenog križa 21, Zagreb, Hrvaška E-pošta: ivanamyamada@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 SPREMINJANJE KULTURNE POKRAJINE NA JAPONSKEM sprožilo gospodarske težave v gorskih vaseh, katerih dohodek je bil prej sko­ raj v celoti odvisen od oglarjenja. Zato so se prebivalci krajev, ki so bili pre­ tirano odvisni od oglarstva, v iskanju boljših zaposlitvenih možnosti mno­ žično odseljevali na industrializirana mestna območja (Nishino 2012). To je pustilo pečat tudi v pokrajini, kjer so zimzeleni drevesni nasadi, zasajeni po drugi svetovni vojni, nadomestili avtohtone hrastove gozdove. Delež umetno zasajenih gozdov iglav­ cev se je najbolj povečal prav na ob­ močjih, ki so bila nekdaj odvisna predvsem od proizvodnje lesa za gori­ vo in oglje (Shimatsu 2004). V nasa­ de iglavcev so marsikod preoblikovali tudi območja travnikov in njiv, ki so jih pridobili s požiganjem gozda. Povpraševanje po stanovanjih na me­ stnih območjih se je začelo povečevati, s tem pa tudi povpraševanje po lesu kot gradbenem materialu, ki mu domača proizvodnja ni zmogla zadostiti. Cene lesa na japonskem trgu so skokovito narasle, kot odziv na to pa je sledil uvoz poceni lesa iz tujine. Ker je uvožen les japonski trg dobesedno preplavil, se je cena domačega lesa občutno znižala (Nishino 2012). To je prizadelo doma­ čo proizvodnjo in delavce sililo k od­ seljevanju. Zaradi cenenega uvoženega lesa je prišlo tudi do opuščanja umetno zasajenih gozdov po vsej Japonski. Zato so mnogi povojni gozdni nasadi slabo vzdrževani oziroma zapuščeni, opazno je tudi obsežno zaraščanje obdeloval­ nih zemljišč. Napredni sistem njihove obdelave, ki je temeljil na kmetijski in gozdarski dejavnosti, je dandanes sko­ raj v celoti zamrl. močjih razširjeno do konca petdesetih let prejšnjega stoletja (Akaishi 2004, 32). Bilo je uporaben in razmeroma učinkovit način preživljanja na slabo produktivnih zemljiščih strmih gors­ kih pobočij, kjer ni bilo možno gojiti riža, zato so na njih pridelovali ajdo, proso in druga žita. Med drugo svetovno vojno in tudi po njej je bilo veliko dreves posekanih za vojaške namene in gradbeni material. Po vojni se je zaradi potrebe po lesu kot gradbenem materialu začelo ob­ sežno pogozdovanje. Z elektrifikacijo, plinifikacijo in množično uporabo nafte se je povpraševanje po lesu za ogrevanje zmanjšalo, zato so names­ to za pridobivanje oglja uporabnih listavcev začeli saditi za gradbeni ma­ terial uporabne drevesne vrste, kot so japonska srpovka (Cryptomeria japonica), školjkasta pacipresa (Cha- maecyparis obtusa) in japonski ma­ cesen (Larx kaempferi). Zmanjšano povpraševanje po oglju in povečano po nadomestnih surovinah za gorivo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja Zakon o spodbujanju gorskih vasi iz leta 1970 tovrstna naselja opredeljuje kot občine, kjer je več kot 75% zem­ ljišč pokritih z gozdom, povprečna gostota poselitve pa je manjša od 116 ljudi na kvadratni kilometer (Fujita 2013, 49). Do konca prve polovice 20. stoletja se je večina Japoncev, živečih na gors­ kih območjih, preživljala s kmetova­ njem in z upravljanjem neobdelanih skupnih zemljišč okrog vasi. Okoliš­ ki gozd jim je nudil les za gradnjo in kurjavo, gnojilo, travo za krmo in gobe. Gozd je bil v lasti vaške skup­ nosti in vaščani so ga uporabljali za ohranjanje življenja in kmetijstva. Na večini gorskih območij je bil gozd prevladujoča zemljiška kategorija, ra­ zen tam, kjer so bila gozdna zemlji­ šča vključena v požigalništvo (Fujita 1989). Zemljišča, pridobljena s poži­ galništvom, se imenujejo yakihata. S požigalništvom so bili vaščani aktivno povezani z zemljišči, ki so jih obde­ lovali. Požigalništvo je bilo kot način kmetovanja na japonskih gorskih ob­ 0 1952 1958 1964 1970 1972 1978 1984 1990 1996 2002 (leto) 100 200 300 400 500 (1000ha) Slika 1: Spreminjanje pogozdenih zemljišč na Japonskem med letoma 1950 in 2006. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 27 SPREMINJANJE KULTURNE POKRAJINE NA JAPONSKEM SPREMINJANJE KULTURNE POKRAJINE NA JAPONSKEM Leta 1965 je v gorskih vaseh žive­ lo 6,8 % prebivalcev Japonske, leta 1985 4,2 %, leta 2000 pa le še 3,6 %. Leta 2010 se je delež skrčil na 3 % in se še vnaprej zmanjšuje. V gorskih vaseh, kjer niso bili zmožni zajezi­ ti odtoka prebivalstva, se zavzemajo za skladnejši regionalni razvoj, saj se soočajo s pospešenim gospodarskim nazadovanjem (Nishino 2007, 136). To še posebej velja za od velikih so­ mestij oddaljena območja, kjer sta bila temelj gospodarjenja priprava drv in oglarstvo. Nazadovanje prebivalstva gorskih vasi je postalo državni problem, zato jih je vlada opredelila kot »območja hitre­ ga zmanjševanja števila prebivalcev« ali kaso chiiki. Vlada je prvi zakon za spodbujanje razvoja gorskih vasi sprejela leta 1965, pet let pozneje pa je sprejela še zakon za spodbujanje »območij hitrega zmanjševanja števila prebivalcev« (Nishino 2010). Kot je bilo zapisano, je njegov namen pridobitev sredstev za občine, ki so iz­ polnjevale že omenjene pogoje glede poraščenosti zemljišč in gostote pre­ bivalstva. Oba pogoja je izpolnjevalo okrog 1100 občin. Po tem zakonu je bilo veliko denarja namenjenega izpra­ znjenim območjem, kjer so financirali projekte, ki so jih pripravile občine. Največ sredstev se je porabilo za infra­ strukturne projekte, kot so izgradnja običajnih in gozdnih cest, mostov, predorov, javnih uradov in dvoran, sodobnih šol in podobno. Območja gorskih vasi so doživela opazne spre­ membe, vendar veliko občin na ta­ (Shimatsu 2004; Nishino 2008). Za­ radi navedenih razlogov se je v dveh desetletjih po letu 1960 na mestna območja priselilo okrog 30 milijonov ljudi, kar še vedno velja za največje migracijsko gibanje v zgodovini Ja­ ponske (Fujita 2011, 47). Delež sta­ rejših na območjih odseljevanja se je močno povečal. Veliko vasi je bilo v celoti izpraznjenih, saj so se starejši prebivalci morali preseliti v lažje dos­ topna naselja. Nishino (2007) kot poglaviten razlog stagnacije gozdarstva na Japonskem izpostavlja osredotočanje prebivalstva v mestih ter razvoj težke kemične industrije v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki sta gorske vasi potisnila na obrobje. Propadanje gozdarstva je še dodatno spodbudilo preseljevanje mladih v mesta, pred­ vsem večja središča, kot so Osaka, Nagoja in Tokio, kjer je rastoča indus­ trija potrebovala veliko delavne sile Slika 2: Opuščena nekdanja terasasta polja so zaraščena s cedrovim gozdom (foto: Ivana Moguš Yamada). 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 SPREMINJANJE KULTURNE POKRAJINE NA JAPONSKEM Gorske vasi na Japonskem se še vedno soočajo s problemi staranja in upada­ nja prebivalstva ter s tem povezanimi napovedmi o izginotju nekaterih med njimi. V to skupino spada tudi vas Nanmoku v jugozahodnem delu pre­ fekture Gunma. V Nanmokuju je do­ brih 58 % prebivalcev starejših od 65 let, kar je največja stopnja ostarelosti na Japonskem. Gorske vasi na jugozahodu prefekture Gunma so del gorovja Chichibu, ki se vzpenja na južni strani osrednje tek­ tonske črte, prek Japonskega otočja potekajoče od vzhoda proti zahodu. Na območju naselja je zelo razgibano površje z ozkimi dolinami in strmimi pobočji. Večina ozemlja vasi Nanmo­ ku je gorata, sama vas pa je nastala v globoki dolini reke Nanmoku. Prebi­ valci gradijo hiše s kamnitimi zidovi, da lahko čim bolj izkoristijo zemljišča Zaradi tega so odpirali javna podjetja, ki so temeljila na novi zakonodaji. Spodbujali so razvoj turizma, krepitev gozdarstva in krepitev vezi z mesti. Ti napori so nekaterim vasem prinesli iz­ boljšanje, vendar jim težav zvečine ni uspelo odpraviti (Nishino 2008). kojšen zagon gospodarske dejavnosti ni bilo ustrezno pripravljenih (Fujita 2011, 49 – 50 ). Z rastočo japonsko gospodarsko močjo se je ekonomska razlika med gorskimi vasmi in mesti še povečala. Slika 3: Spreminjanje števila prebivalcev na Japonskem in v tamkajšnjih gorskih vaseh. 300 400 500 600 700 800 15000 12000 9000 (x 10.000) (x 10.000) 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 (leto) število prebivalcev gorskih vasi število prebivalcev gorskih vasi 1955-1965 1965-1970 obdobje hitrejše gospodarske rasti obdobje počasnejše gospodarske rasti 1980-1990 migracije proti mestom nazadovanje kmetijstva in gozdarstva, predvsem proizvodnje oglja močna depopulacija problem kaso industrializacija politični ukrepi rast predelovalne industrije rast gradbene industrije večja ponudba lokalne delovne sile boljše zaposlitvene možnosti srednje generacije večanje starejše generacije stagnacija predelovalne in gradbene industrije različna gibanja za oživitev vasi razvoj turizma doseljevanje? povečana odvisnost od vlade in mestnega kapitala konflikt med razvojem in okoljem nenehno izseljevanje mladih ljudi Slika 4: Periferizacija gorskih vasi na Japonskem po drugi svetovni vojni. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 29 SPREMINJANJE KULTURNE POKRAJINE NA JAPONSKEM ja, uspeli zadržati 20 % ljudi, ki so se priselili v vas. Tamkajšnja stopnja staranja prebivalstva je v primerjavi z okoliškimi vasmi manjša. Vasi Ueno je to uspelo zaradi uspešne regional­ ne politike (Nishino 2015) in novo­ zgrajenega predora, ki ji je omogočil boljšo prometno povezavo. Vendar pa v iskanju načina možnosti za oživitev gorskih vasi večina med njimi ni bila dovolj uspešna. Očitno je, da za to­ vrstna naselja Japoncem za zdaj še ni uspelo najti vsestransko dobre prakse spodbujanja gospodarskega razvoja in priseljevanja. Strmo površje še vedno v veliki meri omejuje možnosti revi­ talizacije gorskih vasi. Fujita (2011, 2) celo pesimistično predpostavlja, da je zaradi recesije gozdarstva kot ključne gospodarske dejavnosti gor­ skih območij njihov nadaljnji obstoj nemogoč. S promocijo turizma in tesarstva ter predelavo kmetijskih pridelkov so v Uenoju, sosednji vasi Nanmoku­ na strmih pobočjih. Kamniti zidovi so glavni simbol vasi Nanmoku. Nishino (2016, 5) ugotavlja, da tam­ kajšnje površje odločilno vpliva na razpoložljivost obdelovalnih zemljišč in prav to je privedlo do razlik v raz­ prostranjenosti obdelovanih zemljišč v primerjavi z gorskimi vasmi na bolj uravnanih območjih. Tako je zara­ di možnosti gojenja murv na strmih pobočjih v Nanmokuju in sosednjih vaseh na tem območju cvetelo svilar­ stvo. Na strmih pobočjih so prebivalci sadili murve in krompir konnyaku, se ukvarjali z oglarstvom, gozdarstvom in svilarstvom – dejavnostmi, ki so bile desetletja temelj gospodarjenja gorskih vasi tega območja. Zaradi staranja in zmanjševanja števila prebivalcev je pri­ šlo do občutnih sprememb v rabi tal. Veliko gorskih vasi je poskušalo prite­ gniti industrijo, vendar zaradi razgiba­ nega površja in slabih cestnih povezav pri tem niso bile pretirano uspešne. Slika 5: Lega vasi Namoku znotraj prefekture Gunma in lega prefekture znotraj Japonske. Slika 6: Lega vasi Nanmoku (foto: Ivana Moguš Yamada). 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 SPREMINJANJE KULTURNE POKRAJINE NA JAPONSKEM ko je bilo podeželje zanemarjeno, če­ tudi so bila podeželska naselja glavni vir delovne sile, saj vsi odrasli niso mogli najti dela v kmetijskih opravi­ lih. Uspeh te politike je bil izjemen in je postal temelj za hiter gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni ter po­ jav »japonskega gospodarskega čude­ ža«. Tako je bila Japonska že leta 1920 na dobri poti industrijske in imperia­ listične velesile. Eden od ukrepov, s katerimi so se Ja­ ponci lotili prilagajanja gospodarstva novim izzivom, je bil tudi specializaci­ ja nekaterih pokrajin za določene polj­ ščine, kar je bilo izvedeno na podlagi naravnih razmer. Tako se je gojenje murv in sviloprejk razširilo na goratih območjih s hladnimi in vlažnimi do­ izzivi so zahtevali prilagajanje gospo­ darstva ter specializacijo pridelave in proizvodnje. S prihodom evropskih in ameriških trgovcev na japonske otoke sredi 19. stoletja je rivalstvo med domenami nadomestil skupen nacionalni ponos. Z t.i. Meiji restavracijo, ali obnovo ce­ sarske oblasti, leta 1868 je prišla nova ureditev, ki je do tedaj tekmujoče do­ mene tesneje povezala in se usmerila v industrializacijo države, s čimer naj bi bila ta konkurenčna v svetovnem gospodarstvu. Na začetku 20. stoletja je bila v razvo­ ju japonskega gospodarstva vsa skrb namenjena težki industriji ter razvoju mest in industrijskih središč, medtem Obrobnost gorskih vasi kot spremljevalec gospodarskih sprememb Čeprav je bila Japonska leta 1603 združena pod nadvlado šoguna To­ kugawe, je ostala razdeljena na več kot 250 samostojnih domen, ki so medsebojno trgovale. Sledili sta pri­ bližno dve stoletji miru, v tem času je Japonska doživela gospodarski in kulturni razcvet ter hitro rast prebi­ valstva. Na koncu 18. stoletja je kar 7 % Japoncev živelo v mestih, medtem ko je takrat v Evropi v mestih prebiva­ lo samo 2 % ljudi (Rath 2007, 478). Zaradi tolikšnega deleža meščanov je bilo zanje treba zagotoviti ogromne količine riža, rib, lesa, blaga za obla­ čila in gradbenega materiala. Tovrstni Slika 7: Kamniti zidovi v vasi Nanmoku (foto: Ivana Moguš Yamada). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 31 SPREMINJANJE KULTURNE POKRAJINE NA JAPONSKEM prispevala kar 36 % vrednosti celot­ nega izvoza. Proizvodnja surove svile je na Japonskem naraščala do leta 1934 (Shimatsu 2004). Dokler je bilo povpraševanje po svili v Združenih državah Amerike veliko, je trgovina s svilo prinašala izjemno blaginjo v številne gorske vasi, ki so bile usmerjene v svilarstvo. Toda njegov razcvet je sčasoma začel usi­ hati, predvsem zaradi zmanjšanega povpraševanja v času svetovne go­ spodarske krize po letu 1930. Po drugi svetovni vojni pa je bila indus­ trija svile obsojena na propad zaradi navdušenja nad zahodnimi oblačili in sodobnejšim načinom življenja. svilarstva in druge tekstilne industrije. Sklenemo lahko, da je prav povpraše­ vanje po svili v zahodnih državah bo­ trovalo vzponu Japonske kot svetovne trgovinske sile, in, da je bila svila ključ japonskega gospodarskega čudeža. Ob tem so vojaške akcije Velike Bri­ tanije v obeh opijskih vojnah in med uporom Taiping uničile nekdaj moč­ no kitajsko svilarstvo v mestu Suzhou. Z vzpostavitvijo zunanje trgovine v Jokohami leta 1859 je svila postala glavni izvozni artikel in Japonska je postala njen največji svetovni doba­ vitelj. Svila in svileni izdelki so bili glavni vir državnega dohodka. V ob­ dobju 1881–1893 je njihova prodaja linami največjega otoka Honšuja. Z naraščanjem mestnega prebivalstva in širjenjem poslovanja se je poraba svile močno povečala, zato se je sviloprej­ stvo skupaj z drugimi industrijskimi panogami iz mest selilo na podeželje. Mestni obrtniki seveda niso izginili in so še naprej imeli monopol nad do­ ločenim delom proizvodnje, vendar je do konca obdobja Edo (1603–1868) industrija kot celota še vedno pre­ vladovala na podeželju (Smith 1959, 69–75). Svila je bila glavni japonski izvozni produkt od leta 1850 pa vse do zgodnjih šestdesetih let 20. stolet­ ja. Dobiček, potreben za financiranje japonske »industrijske revolucije«, je v veliki meri izhajal iz tradicionalnega Slika 8: Podrobnost iz vasi Nanmoku (foto: Ivana Moguš Yamada). 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 SPREMINJANJE KULTURNE POKRAJINE NA JAPONSKEM SPREMINJANJE KULTURNE POKRAJINE NA JAPONSKEM ponskem, se je število kmetov, ki so se ukvarjali s svilarstvom, vseskozi zmanjševalo. To velja tudi za Nanmo­ ku, kjer je bilo svilarstvo dolgo osred­ nja gospodarska panoga, vendar zara­ di nadzora izvoza japonskih tekstilnih izdelkov in liberalizacije tekstilnega trga že od srede petdesetih let prejšnje­ ga stoletja ni več dovolj dobičkonosno (Nishino 2008, 266). Ko je poslova­ nje s sviloprejkami začelo nazadovati, je glavni vir dohodka postal krompir konnyaku, ki je leta 1965 izpodrinil svilarstvo kot najbolj dobičkonosno panogo in se kot glavna dejavnost ob­ držal do leta 1975. Visoke cene krompirja konnyaku v obdobju Showa (1926–1989) so bile razlog, da je njegovo gojenje posta­ lo temelj tamkajšnjega kmetijskega gos podarstva. Obdobje razcveta se je začelo po drugi svetovni vojni in je trajalo do leta 1974, tako da je bil Nanmoku po celi Japonski znan kot »vas krompirja konnyaku« (Razisko­ valni inštitut za kulturo ... 2009, 10), prefektura Gunma pa je je prevzela vodilno mesto v njegovi pridelavi. Čeprav se je med letoma 1955 in 1964 pridelava konnyakuja povečeva­ la, se je njegovo gojenje med letoma 1965 in 1974 z izboljšanjem kulti­ varja začelo širiti na ravnice. Tako je bilo mogoče to vrsto krompirja na širšem območju pridelati v velikih količinah, kar je imelo za posledico zmanjšanje z visokimi stroški obre­ menjene pridelave v gorskih vaseh. Sledilo je znižanje cene in posledično se je zmanjšala tudi površina obde­ lovalnih zemljišč. Na opuščena tera­ sirana polja murv in krompirja se je hitro razširil gozd. prav ta podrejenost ključnega pomena, da sodobna japonska država ni posta- la obrobje svetovnega kapitalistične- ga sistema …« (Wigen 1995, 266). Shimatsu (2004, 184) ta pojav ime­ nuje japonski model modernizacije, v katerem se tradicionalno lokalno proizvod njo žrtvuje v korist industri­ alizacije zahod nega tipa. Primer vasi, ki se je prilagajala zahte­ vam in potrebam države, je že ome­ njena vas Nanmoku na jugozahodu prefekture Gunma. Vas se je razvi­ jala od obdobja vojskujočih se držav (1467–1603) skozi obdobje Edo, ko so njen razvoj zaznamovali brusilni kamni. V obdobju Edo je bil Nanmo­ ku glavni dobavitelj brusilnih kamnov za takratno vlado v sedanjem Tokiu. Brusilne kamne so pridobivali do konca 19. stoletja. Čeprav so v prefekturi Gunma tudi po drugi svetovni vojni ohranili vlo­ go glavnega proizvajalca svile na Ja­ Izguba svilarske tradicije je gospodar­ sko negativno vplivala na mlade, saj domača tekstilna industrija kot glavni delodajalec ni zmogla zagotoviti na­ domestnih delovnih mest (Shimatsu 2004). Kot posledica procesa, s katerim si je Japonska postopoma zagotovila status ene vodilnih gospodarskih sil v Aziji in svetu, so po vsej državi na različne načine nastajala obrobna območja. Wigen (1995, 21) ugota­ vlja, da je širjenje japonske nadvla­ de v zahodnem Pacifiku temeljilo na zmožnosti države učinkovito pre­ usmerjati obstoječe regionalne vire in spreminjati pokrajino skladno z interesi nacionalnih ciljev. V analizi obrobnosti regije Shimoina v pre­ fekturi Nagano Wigen ugotavlja, da je imelo svilarstvo v gospodarskem razvoju zelo protislovno vlogo. » … medtem ko se je izkazalo, da je razvoj svilarstva dolino preoblikoval v nedvo- mno periferijo japonske države, je bila Slika 9: Nanmoku_leto_2016 - Primerjava fotografij iste lokacije v vasi Nanmoku iz let 1974 in 2016 (zaraščanje kulturne pokrajine). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 33 SPREMINJANJE KULTURNE POKRAJINE NA JAPONSKEM ško kmetovanje, za katerega so v gor­ skih vaseh zelo ustrezne razmere. Širjenje gozdov in zaraščanje kmetijs­ kih zemljišč je mogoče nadzorovano uravnavati z aktivnim gospodarjen­ jem z gozdovi, uporabo lesne bio­ mase, ohranjanjem predelave lesa in razvojem lesne industrije, pa tudi s spodbujanjem kmetijstva. Tega seve­ da ni mogoče izvesti, če ni ljudi, ki bi to počeli. Tako kot povsod tudi na Japonskem brez ljudi ni mogoče ohra­ niti kulturne pokrajine. Zato bi mora­ la biti rast prebivalstva v gorskih vaseh prioriteta za razreševanje nakopičenih demografskih problemov, predvsem staranja in odseljevanja mladih. Ob tem pa se je treba zavedati, da staranje ni omejeno le na gorske vasi, ampak postaja pomembna ovira za nadalj­ nji razvoj celotne Japonske. Stanje Nanmokuja je očitno kruta usoda, ki čaka številne gorske vasi, če ne bodo načrtno vzpostavljeni konkretni raz­ vojni ukrepi. središč Japonske. Vendar Nanmokuja ni mogoče obravnavati zgolj v okviru matične države, saj je na eni strani po­ stal tudi del korenitih sprememb na svetovni ravni in na drugi del svojske preobrazbe na lokalni ravni. Zato na preoblikovanje pokrajine japonskih gorskih vasi ni mogoče gledati zgolj skozi prizmo vsesplošne industrializa­ cije Japonske kot sestavnega dela glo­ balizacije svetovnega gospodarstva, ki jo je zagnala kapitalistična družbeno­ ­gospodarska ureditev. V preteklosti japonska vlada ni spod­ bujala industrijskih panog v gorskih vaseh na način, ki bi lahko zavrl ne­ gativne učinke globalizacije. Tudi se­ danja gozdarska politika ne spodbuja uporabe domačega lesa. Na drugi strani japonska vlada ni naklonje­ na spodbujanju kmetijstva v gorskih vaseh, kjer pridelajo le še manjše ko­ ličine kmetijskih pridelkov, čeprav ozaveščeni potrošniki, ki zahtevajo kakovostno hrano, podpirajo ekolo­ Nekateri prebivalci Nanmokuja so skušali oživiti stare obrti in tradici­ onalne dejavnosti, vendar so kmalu spoznali, da se ne da preživljati na podlagi lokalnih virov, zato so mnogi med njimi vas zapustili. Obrobnost gorskih vasi je napredo­ vala kot spremljevalka gospodarske reorganizacije, ki so jo zaznamovale predvsem spremembe v sestavi indus­ trije. Po prebroditvi naftne krize v sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je rast japonskega gospodarstva umirila. Predelovalna industrija je celo nazadovala in prešla v recesijo. V tem kritičnem obdobju je država gospodarstvu gorskih vasi namenjala veliko pozornosti, zlasti s spodbuja­ njem tipičnih lokalnih proizvodov, za katere se uporabljajo razpoložljivi lokalni viri. Nazadovanje gozdarstva kot glavne dejavnosti goratih obmo­ čij je povzročilo zmanjšanje vitalnosti številnih gorskih krajev. Zaradi svi­ larstva in industrijskih potreb se je za krajši čas uveljavila proizvodnja oglja, vendar se je zaradi alternativnih ener­ getskih virov povpraševanje po njem občutno zmanjšalo. Svilarstvo je na­ zadovalo tudi zaradi cenene uvožene surove svile, kar je povzročilo gospo­ darsko nazadovanje gorskih vasi. Na drugi strani se je japonska industrija preoblikovala, v petdesetih letih 20. stoletja pa se je gospodarska aktivnost s kmetijstva in gozdarstva preusmerila v težko industrijo (Nishino, 2007). Sklep Sodobna preobrazba Japonske je gor­ ske vasi, kakršna je Nanmoku, v mno­ gih pogledih zrinila na obrobje Tokija in drugih pomembnih gospodarskih Slika 10: Zapuščene hiše v vasi Nanmoku (foto: Ivana Moguš Yamada). 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 SPREMINJANJE KULTURNE POKRAJINE NA JAPONSKEM ne kot trajnostni razvoj. Čeprav se ne ve, ali bo Japonski v razmerah hitrih družbenih sprememb uspelo ohraniti tradicionalno podeželsko pokrajino gorskih vasi, je pomembno, da se za­ vedamo nenehnih sprememb v družbi in njihove vloge v ciklu spreminjanja kulturnih pokrajin. mu številu ljudi primerno izkoristiti lokalne vire. Politike, zasnovane z namenom, da bi ublažile razlike med mesti in goratim podeželjem, je treba dopolniti in poiskati način, kako va­ sem, kakršna je Nanmoku, poiskati novo trajnostno vlogo, ki bo spodbu­ jala tako ohranjanje kulturne pokraji­ Soočena s starajočo se družbo in mno­ žičnim odseljevanjem s podeželja, se država že desetletja spopada z izzivi spodbujanja rojstev in zadrževanja lju­ di na podeželju, pri čemer pa je dokaj neuspešna. Hitro staranje prebivalstva je tudi izziv pri ugotavljanju, kako na gorskih območjih kljub majhne­ Viri in literatura 1. Akaishi, N. 2004: (Sanson ni okeru yakihata no suitai to rin'ya riyō no henka) Nazadovanje požigalništva in spreminjanje rabe gozda v gorskih vaseh. (Rekishichirigaku) Zgodovinska geografija 46­3, 32–43 Medmrežje: http://hist­geo.jp/pdf/040/046/219_032.pdf (22. 4 .2016). 2. Fujita, Y. 1989: Land­use Change in the Mountains of Japan since the period of Higher Economic Growth Proceedings of the Ashikawa­Sapporo International Symposium. Land­use Change. Hong Kong, 85–101. 3. Fujita, Y. 2011: (Sanson seisaku no tenkai to sanson no henyō) Razvoj politike in preobrazba gorskih vasi. Tokio. 4. Fujita, Y., 2013. Changes in mountain villages and policies for the development of mountain areas in Japan. V: Sargent, J. Wiltshire, R (ur.). Geographical studies and Japan, Routledge, New York, str. 47–53. 5. Nishino, T. 2007: The Present Conditions of Mountain Villages in Japan and Policy Strategies for Positive Regional Promotion. Bilten Ekonomske univerze Takasaki 43­2, 136–152. Medmrežje: http://www1.tcue.ac.jp/home1/sanken/pdf/43­12/43­12nishino.pdf (25. 3. 2016). 6. Japonsko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, 2015. Stanje in prihodnje usmeritve v gorskih vaseh, str. 17. Medmrežje: http://www.mlit.go.jp/common/001079948.pdf (13. 5. 2016). 7. Moguš, I. 2016. Spreminjanje kulturne pokrajine gorskih vasi na Japonskem – primer vasi Nanmoku. Diplomsko delo, Filozofska Fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 8. Nishino, T. 2008: (Gendai sanson chiiki shinkō-ron) Teorija razvoja sodobnih gorskih vasi. Tokio. 9. Nishino, T. 2010: Regional Policies for Sustainable Development of Mountain Villages in Japan. Geographical Review of Japan 82, 126–136. 10. Nishino, T. 2012: (21 seiki shotō ni okeru Nihon no sanson no genjō to sono ruikei) Sedanje razmere v japonskih gorskih vaseh in vrste gorskih vasi. Takasaki keizaidaigaku ronshū,54­4, 41–57. Medmrežje: http://www1.tcue.ac.jp/home1/kgakkai/ronsyuu/ronsyuukeisai/54_4/nishino.pdf (17. 5. 2016). 11. Nishino, T. 2014: (Sanson no tochi riyō henka to kyō-teki kadai) Izzivi spremembe rabe zemljišč v današnjih gorskih vaseh, 42–53. Medmrežje: http://www.lij.jp/html/jli/jli_2014/2014fall_p042.pdf (17. 4. 2016). 12. Nishino, T. 2015: (Nihon'ichi no kōrei-ka sanson no keisei yōin ni kansuru ichikōsatsu - Gunma ken nanmokumura to jinryū machi o jirei to shite) Raziskave na področju dejavnikov staranja prebivalstva v prefekturi Gunma – študije primerov iz vasi Nanmoku in mesta Kanna. (Takasakikeizaidaigaku sangyō kenkyūjo) Industrijski raziskovalni inštitut fakultete za ekonomijo v Takasakiju. 5–2, 30–46. Medmrežje:http://ci.nii.ac.jp/naid/110009892219 (19. 3. 2016). 13. Nishino, T. 2016: (Gunma ken no sanson ni okeru yōsan suitai-go no chiiki no taiō to genkai-ka mondai) Spremembe rabe zemljišč po upadu svilarstva v prefekturi Gunma po drugi svetovni vojni in marginalizacija gorskih vasi. (Takasaki keizaidaigaku chiiki kagakukenkyūjo) Inštitut za regionalno znanost ekonomske fakultete v Takasakiju, 51­2, 3–26. Medmrežje: http://ci.nii.ac.jp/naid/110010026075 (12. 7. 2016). 14. Rath, E. C. 2007: Rural Japan and Agriculture. A companion to Japanese history. Malden, Oxford, Victoria, 477–492. 15. Raziskovalni inštitut za kulturo folklore Saitama, 2009. (Nanmokumura no mingu kon'nyaku-tsukuri to sono yōgu) Ljudska orodja vasi Nanmoku. Predelava krompirja konnyaku in orodje za njegovo pridelavo. Nanmoku, Tokio. 16. Shimatsu, Y. 2004: In the Mountain’s Shadow: Japan’s Silk Reelers Blazed an Asian Path of Economic Development. Journal of Mountain Science 1­2, 183–191. Medmrežje: http://link.springer.com/article/10.1007/BF02919340 (25. 3. 2016). 17. Smith, C. T. 1959: The Agrarian Origins of Modern Japan. Stanford. 18. Wigen, K. 1995: The Making of Japanese Periphery 1750–1920. Los Angeles.