ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIII | 24. aprila 2024 - Buenos Aires, Argentina | Št. 6 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija 70. MISIJONSKA TOMBOLA Bela nedelja, prva po Veliki noči, je med Slovenci v Argentini že vrsto let namenjena pomoči slovenskim misijonarjem po svetu. Da ne bi kdo morda na to pozabil so med nami krožila vabila, prav gotovo je najbolj učinkovit med njimi bil posnetek, ki nam ga je poslal pater Pedro Opeka, eden od dveh slovenskih misijonarjev, ki sta bila rojena v Argentini. Organizatorji smo pozorno sledili vremenskim napovedim za ta dan, saj se je tombola vršila v Slomškovem domu, torej na prostem. Pa smo si zjutraj kar oddahnili: dan je bil sončen in prijetno topel - idealen, da ga preživiš na vrtu Slomškovega doma! Ob napovedani uri -15.00- so bile vse mize na dvorišču zasedane! Ljudje so si z zanimanjem ogledovali več sto dobitkov, ki so čakali novih lastnikov. S komaj malo zamude sta napovedovalca, Branko Marinič in Tomi Lenarčič, pozdravila navzoče. Besedo je nato prevzel č.g. Toni Burja in pozdravil še v imenu misijonske družbe. In nato sta Tomi in Branko začela s pričakovanim klicanjem številk. Napetost se je stopnjevala in kmalu sta dva srečneža izpolnila štiri številke v vrsti - kvaterno. Eden od njiju je z žrebom prejel prav posebni dobitek: nogometno majico Andreja Vombergarja! Klicanje številk je nadaljevalo, ljudje so veselo odnašali kvaterne in činkvine. In se sladkali s slovitimi sanjuškimi krofi, s tortami in pecivom, ali pa stopili do parrille po sendviče in hamburgerje. Med tem so na dvorišču potekale igre za najmlajše, ki jih je tudi letos organizirala mladina. Seveda je tudi njihov dobiček bil namenjen slovenskim misijonarjem. Po odmoru je sledil najbolj pričakovani trenutek: klicanje številk za tombole! Televizor 55”, velika parrilla na kolesih, cela vrsta raznih gospodinjskih aparatov so bili gotovo najbolj zaželeni dobitki. Veseli obrazi so se do večera vrstili pred komisijo, ki je pregledala vsako tablico in odločila, če je njen imetnik res zadel tombolo. Ko so vsi dobitki že našli svoje nove lastnike sta voditelja lepo pozdravila goste in tombole je bilo konec. No, treba je bilo še pospraviti, za to je poskrbela cela ekipa pridnih rok iz Slomškovega doma. Veseli smo, ker smo lahko pomagali slovenskim misijonarjem in tudi zato, ker smo skupaj preživeli lepo nedeljo! Nasvidenje čez eno leto! ROMANJE V LUJÁN Ave! Dragi rojaki! Prinašamo vam devetdnevnico na pripravo na romanje k Mariji v Lujan. Na tej povezavi dobite vsak dan kratko dnevno premišljevanje in molitev. Slomškov dom SLOVENSKA VAS Praznovanje Velikega tedna V naši cerkvi Marije Kraljice smo se tudi letos predani udeležili vseh dogodkov Velikega tedna. Naš dragi župnik Toni Burja je obhajal vse maše in velikonočne obrede. Na cvetno nedeljo smo se vaščani zbrali na župnijskem dvorišču, kjer je duhovnik blagoslovil butarice, ki smo jih izdelali v Hladnikovem domu dan pred cvetno nedeljo. Po blagoslovu smo šli v procesiji v cerkev, da bi nadaljevali z obredom in sveto mašo. Prisotni smo bili tudi pri obhajanju velikega četrtka in velikega petka. Na veliko soboto ob 17. uri je potekal blagoslov velikonočnih jedil z razlago duhovnika, tako v španščini kot v slovenščini, o pomenu vsake hrane. Ob 21. uri smo obhajali slovesno sveto mašo. Bili smo ganjeni s sodelovanjem pevskega zbora in zvokom cerkvenih orgel. Po velikonočni nedeljski maši smo se odpravili domov in skupaj uživali velikonočni zajtrk. Slovenska vas 72. občni zbor V nedeljo, 17. marca, se je v Hladnikovem domu vršil že 72. redni občni zbor Društva Slovenska vas. Z molitvijo za umrle člane ga je pričela predsednica Kristina Grbec. Poročila posameznih referentov so prikazala živahno delovanje v preteklem letu, predvsem na kulturnem in športnem področju, razveseljiva pa je tudi okrepitev članstva s številnimi novimi pristopi. Ker odboru ni uspela sestavitev liste za prihodnji dvoletni mandat je bila soglasno sprejeta prekinitev občnega zbora, ki se je nadaljeval v nedeljo, 7. aprila. Predlagano listo so tokrat navzoči člani z veliko večino potrdili in vsi izrazili željo za nadaljno uspešno delovanje. Nov odbor sestavljajo: Predsednica: Kristina Grbec Podpredsednica: Luciana Servin Tajnik: Franci Sušnik Blagajničarka: Sonja Gerkman Gospodar: Valentin Grbec Kulturni referent: Boris Rot Športni referent: Bruno Cruz Knjižničarka: Helena Cerar Gradbeni referent: Federico Cerar Odborniki: Silvija Burja Toni Burja C.M. Ana Marija Habič Marko Zorko Nadzorni odbor: Franka Požes Janko Šmalc Pavle Jemec DEVETDNEVNICA STRAN 2 24. APRILA 2024 | SVOBODNA SLOVENIJA OkrOgle OBLETNICE | Prelat dr. Alojzij Starc (1926 - 1994) Pred 30 leti - 27. aprila 1994 - je v Buenos Airesu umrl prelat dr. Alojzij Starc, goreč duhovnik, skrben dušni pastir, delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini med leti 1986 in 1994 in dolgoletni urednik verskega tednika Oznanilo in revij Duhovno življenje in Božje stezice. Dr. Alojzij Starc je bil rojen 19. junija 1926 v Žlebiču pri Ribnici na Dolenjskem. Pri 12 letih mu je umrla mama, oče pa se je znova poročil in imel še 2 sina. Po osnovni šoli v Ribnici je študiral klasično gimnazijo v Škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani. V tistih letih je postal član Katoliške akcije, pri kateri se je kot mlad fant oblikoval. Med revolucijo je vstopil k domobrancem in se maja 1945 umaknil pred partizani na Koroško, vendar je bil kmalu prepeljan s civili v begunska taborišča v Italiji. Na begunski gimnaziji v Senigalliji je leta 1947 končal srednjo šolo in maturiral. Po prihodu v Argentino je aprila 1948 vstopil v slovensko begunsko semenišče v San Luisu, se leta 1952 preselil s semeniščem v Adrogue in bil 29. novembra 1953 v La Plati posvečen v duhovnika. Dve leti kasneje je na slovenski teološki fakulteti v Adrogueju promoviral za doktorja bogoslovja. Po novi maši ga je msgr. Anton Orehar povabil na slovensko dušnopastirsko središče v Buenos Airesu. Tako je dobrih 40 let deloval kot duhovnik med rojaki. Dolga leta je bil hišni duhovnik pri slovenskih šolskih sestrah na Paternalu, nato pa 25 let pri redovnicah krščanske ljubezni v Mataderos, ki so vodile dom za ostarele. Po smrti duh. svetnika Škulja je bil od leta 1958 do 1960 dušni pastir rojakov v San Martinu, po smrti Janeza Kalana poldrugo leto dušni pastir v Ramos Mejii, med leti 1963 in 1972 je deloval med rojaki, ki so prišli v Argentino v času med obema vojnama, od leta 1969, ko je zbolel in nato umrl Janko Mernik, pa je bil do leta 1988 dušni pastir v San Justu. Za duhovne vaje in obnove je večkrat obiskal rojake v Mendozi in v Barilochah. Od leta 1960 do 1973 je bil glavni urednik revij Duhovno življenje in Božje stezice, tedensko glasilo Oznanilo pa je urejal kar 35 let prav do zadnje številke pred svojo smrtjo. Z msgr. Antonom Oreharjem je tesno sodeloval pri gradnji in organizaciji Slovenske hiše s cerkvijo Marije Pomagaj in pri raznih ustanovah in organizacijah. Na več krajih je poučeval verouk. Sodeloval je pri Zvezi slovenskih srednješolcev in srednješolk, iz katere je nastal Srednješolski tečaj. Desetletja in tudi prav do zadnjega je bil zvezni duhovni vodja mladinskih organizacij, Slovenske fantovske zveze in Slovenske dekliške organizacije, dolga leta je bil asistent Slovenskega akademskega društva in še posebej je bil z vsem srcem glavni asistent pri Slovenski katoliški akciji. Po smrti msgr. Oreharja (ki je bil vodja slovenskega dušnega pastirstva v Argentini 40 let) sta slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar in ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič, tedanji ravnatelj za izseljensko dušno pastirstvo predlagala dr. Alojzija Starca cordobskemu naškofu in kardinalu Raúlu Franciscu Primatesti in on ga je s privolitvijo argentinskega škofovskega odbora za izseljence 17. maja 1986 imenoval za delegata slovenskih dušnih pastirjev v Argentini. To odgovorno nalogo je dr. Starc z vso vestnostjo in požrtvovalnostjo opravljal 8 let. Leta 1987 ga je papež Janez Pavel II. na pobudo nadškofa Šuštarja odlikoval z naslovom prelat. Dr. Starc je na mesečnih dušnopastirskih sejah obravnaval vsa tekoča dušnopastirska vprašanja in z dušnimi pastirji načrtoval delo za naprej. Z odborom Slovenske hiše je vodil slovensko cerkev Marije Pomagaj in Slovensko hišo. Vodil je glavne verske slovesnosti, ob obletnicah obiskoval vsa slovenska verska središča v Velikem Buenos Airesu, letno vodil romanje v Mendozi in obiskoval tudi rojake v Barilochah, Rosariu, Cordobi, San Luisu, Mar del Plati in Miramaru. Zelo pri srcu mu je bil tudi verski tisk, tako Oznanilo kot Duhovno življenje in Božje stezice, posredoval je Ognjišče iz Kopra in priporočal Misijonska obzorja. Toplo je ponovno priporočal molitev za beatifikacijo naših svetniških kandidatov Barage, Slomška, Gnidovca, v težjih problemih pa se priporočal mučencu Lojzetu Grozdetu. Sodeloval je tudi z vsemi ustanovami in organizacijami slovenske skupnosti. Še posebej so mu bili pri srcu cerkev Marije Pomagaj s Slovensko hišo, bolniki, mladina in Katoliška akcija. Dr. Starc je umrl v Buenos Airesu 27. aprila 1994, pokopan je bil na pokopališču v San Justu, od 25. aprila 2015 pa počiva v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. O dr. Starcu so pisali: »Rad je bil duhovnik in je bil iskreno pobožen, osebno skromen, prijazen do vseh, dušnopastirsko moder in odgovoren, neutrudno požrtvovalen, kljub težaven veder in optimističen, zvest učenju Cerkve, zavzet, da sta zgled in misel škofa Rožmana in msgr. Oreharja živa med našimi ljudmi kot tudi zgled in učenje sedanjih slovenskih škofov.« (Jože Škerbec, naslednik dr. Starca kot delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini) »Skozi vso duhovniško dobo je bil duhovni vodja Slovenske katoliške akcije v Argentini. Teden za tednom je obiskoval seje, sestanke, vodil mesečne duhovne obnove. Ko je bilo treba začenjati znova, je začel znova; ko je bilo delo težko, je še vedno zaupal v pomoč laikov in spodbujal vedno k organiziranemu delu na apostolskem področju. Kakor je vse življenje hotel učiti samo to, kar uči sveta Cerkev, do katere je bil spoštljiv tudi v vsakdanjem pogovoru, je hotel poslušati papeža in škofe, ki nenehno spodbujajo duhovnike za apostolat laikov v Katoliški akciji. Zadnje čase se je z velikim zaupanjem obračal v molitvi k mučencu Lojzetu Grozdetu, da bi Bog blagoslavljal apostolsko sodelovanje laikov.« (Milan Magister) »V ponedeljek zvečer sva se zadnjič srečala. Pred cerkvijo Marije Pomagaj sva si segla v roke in ko je videl, da se mi mudi na sejo, se je pošalil: „Pa dobro sejte, da bo kaj zraslo!« To je bilo njegovo zadnje naročilo. „Sejte, dobro sejte!« Tako je sejal on vse življenje. Sejal je dobro seme. A pri tem ni čakal na zadoščenje, ki ga dajo vidni sadovi, tudi ni pričakoval priznanj, čeprav ga je nehvaležnost bolela. Vztrajal je, ker je vedel, da Bog potrebuje sejalcev, a tudi, da je On tisti, ki daje rast. Vanj je neomajno zaupal.« (dr. Marko Kremžar) »Bil je svetniški garač. Nam vsem v zgled, nam je bil v oporo. Nam vsem blizu, je bil naš brat. Nam vsem, prav vsem v zgled.« (prof. Tine Vivod) »Prizadeval si je, da bi slovenska mladina ostala zvesta Bogu in narodu. Kljub vsemu drugemu delu, ki ga je dr. Starc imel kot vrhovni duhovni voditelj za skupnost v Argentini, si je vedno vzel čas tudi za mladino. Z velikim razumevanjem in potrpljenjem je mladino vedno spremljal. Ko so mladim pojenjale moči in ni bilo volje do dela, je njegova iniciativa in njegova vztrajnost rešila težki položaj.« (Ivana Tekavec) Pripravil: Jože Jan Viri: Svobodna Slovenija, Ognjišče, Duhovno življenje ZA POBITE SLOVENCE da visoko v nebo se vstopi kot cesta zvezd za v vek iz veka v bleskih ran žareči Geniji Ljubezni Domovinje! Strežnik: Vetrinje! Tabor brezdomnega Človeka! Sramoten žig v čelo Evropi! Tenčica črna čez lice Sloveniji! Nož skozi srce Materinje! Vetrinje! Joj! S hisopom jih pokropi! Vetrinjski psalm pred katafalkom ASPERGES ME HYSOPO POŠKROPI ME S HISOPOM ASPERGES ME HYSOPO ET SUPER NIVEM ME ALBABOR! Strežnik.: Vetrinjski tabor! S hisopom jih pokropi, z vejico roženkravta in rožmarina, z blagoslovljeno vodo večnega spomina! Njih rane - kot škrlat krvave bolj kot rosa se bodo svetile na ostrih rezinah trave, bolj kot srež se bodo iskrile na trnih nočne goščave, kjer šla je njih bosa pot skoz brinje, S hisopom jih pokropi te slovenske bataljone, vriskajoče iz zmag, zdaj na vetrinjski poljani brez orožja kot človek nag le Milost Božja ga drži na dlani. Z vero v Albijone in njih besede so šli v vojaške rede, stopili na kamijone a z drvečega teka pojoči tropi so pali v muke Smrti, kot so kazali načrti izdaje gostinje. Strežnik: Vetrinje! Tabor izdanega Človeka! Sramoten žig v čelo Evropi! Tenčica črna čez lice Sloveniji! Nož skozi srce Materinje! Vetrinje! Joj! Joj!! S hisopom jih pokropi! S hisopom jih pokropi te mrtvaške križevepotce, nage mučenike skozi ječ krike, povezane kot na povodce na blede žice, zasramovane, zapljuvane v lice, zlakotnele, poniževane, na vretena natézane, razčetverjene in razrézane in v srcé zaklane; pognane v hribe pod nože kot pod ostre šibe, pehane nad brezen obronke s telesi kot rože potonke in s streli v vratove vržene v podzemske rove, v jame in prepade med kamenje in gade, kopa h kopi, krvava reka... O zemlja slovenska, kdaj boš zrna semenska dvignila iz jame katynje? Strežnik: Vetrinje! Tabor ubitega Človeka! Sramoten žig v čelo Evropi! Tenčica črna čez lice Sloveniji! Nož skozi srce Materinje! Vetrinje! Joj! Joj!! Joj!!! S hisopom jih pokropi! S hisopom jih pokropi, z vejico roženkravta in rožmarina, z blagoslovljeno vodo večnega spomina to slovensko vojsko in njih muko herojsko! Njih rane - kot škrlat krvave bolj kot sneg se bodo blestele od Slave na našega neba lesketu v vek iz veka mavrica po vesoljnem potopi! v bleskih ran žareči Geniji Ljubezni Domovinje! Strežnik: Vetrinje! Tabor spečih vojščakov: zagrinja jih zemlje plast, leže ob Matjažu v pričakujočem krogu, da vstanejo z njim, ko odpre jim Čas veka Mašnik: V Ponos in čast: Sloveniji! Evropi! Svetu! Bogu! Strežnik: Bogu! Vsi: BOGU! AMEN! STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 24. APRILA 2024 KOLEDAR IN MEMORIAM | Rudiju Gričarju v spomin (14.11.1949 - 11.02.2024) 28. aprila Predstavitev igre “Idealni soprog” na Pristavi 1. maja Športni dan v Slovenski vasi 5. maja Romanje v Luján 12. maja Obletnica in mladinski dan v Carapachay-u 11. maja Festival Folklorne skupine Mladika v Našem domu 18. maja Validom v Slomškovem domu 26. maja Žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj 2. junija Spominska proslava v Slovenski Hiši Že nekaj časa je, odkar si nas zapustil, a se mi zdi, da si mi bolj živ v spominu, kot takrat, ko si bil še tu. Nisem kaj ponosen nad tem dejstvom. Sicer sem te skušal “ dobiti na telefon ob zlati obletnici najinih »počitnic«, zaradi katerih si me hudomušno krstil z naslovom mi cómplice (s tem v zvezi so naju na mladinski čajanki ali miklavževanju predlagali za kandidata za Nobelovo nagrado za mir …) A bilo je prepozno. Po dolgih letih samevanja te je prevzelo malodušje in si se oddaljil od prijateljev, s katerimi si se od otroštva družil na Pristavi. Tam si preživel veliko let, bil aktiven član odseka Slovenske fantovske zveze in tudi njegov predsednik, dolgo let sodeloval v odboru društva Slovenska pristava in še kje. Nisi bil samo fejst fant, odgovoren – tudi radi smo te imeli. Kot otrok si preživel marsikatero grenko izkušnjo. Najprej polio, ki ti je onemogočila nogo, da si le z veliko vztrajnostjo mogel igrati nogomet s sošolci in prijatelji. Potem zahtevna operacija zaradi srčne okvare. Kronist našega tednika Svobodna Slovenija je v letu 1956, ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” PREGOVORI IN CITATI IZBIRA Po končanih poletnih počitnicah se v slovenski skupnosti v Argentini vsako leto hitro vrne običajno bogato delovanje: začetek slovenskih osnovnih šol in srednješolskega tečaja, tečajev ABC, praznuje se Veliki teden, romanje v Luján in Misijonska tombola. Po vseh slovenskih domovih pa se ta čas vršijo tudi vsakoletni občni zbori, na katerih se poroča o storjenem delu in načrtih za prihodnost, izberejo se pa tudi novi odbori. Koliko truda, časa in talentov vlagajo odborniki v slovenske domove! Dr. Vinko Brumen je lepo opisal poslanstvo in delo kulturnih delavcev slovenske skupnosti: »Vsi udje skupnosti, posebno pa še tisti, ki se štejejo k voditeljski kulturniški skupini, so dolžni ustvarjati in gojiti v skupnosti tisto duhovno ” klimo, ki omogoča skupnosti do čim večje mere razviti svojo človeškost...Pravi kulturni delavec je po svojem poklicu prerok. A samo to: zavedati se mora meje svoje funkcije, ki je preroška, ne pa vladarska. Oznanja naj resnici, a naj ne sega po oblasti.« (»Na višini časa, našega časa«, Zbornik Svobodne Slovenije, 1969). Kdaj ste se odbornikom vašega doma zadnjikrat iz srca zahvalili za njihov trud? Novoizbranim odborom slovenskih domov iz te skromne rubrike iskreno čestitamo in jim želimo obilo uspehov. ISKRENA HVALA VSEM! Izbral sem nekaj pregovorov o izbiri :-) • Suženj ne izbira gospodarja. (malgaški pregovor) • Izbira je zadrega. (nemški pregovor) • Kar je vsak od nas v vsakem trenutku svojega življenja, je posledica naših prejšnjih štev. 6, zapisal, da te je v buenosaireški nemški bolnici operiral priznan kirurg, da si operacijo dobro prestal, da se je »mali Rudolf Gričar peti dan po operaciji že igral ter bil predmet splošne pozornosti ostalih bolnikov in vsega osebja v bolnišnici. Sedmi dan pa je že korajžno vstal in je lahko odšel domov.« Nato si z očetom, mamo in bratom Francijem odšel v Kanado, vendar ste se kmalu vrnili pod pristavski ombú. Pri očetu si se izučil za mizarja, zelo iskanega in priznanega. Potem si bil dobrodošel v družbi nekdanjega »PAMI junior«, kot je bilo poimenovano omizje. V višjo ligo nisi hotel in končno te je še bolezen napotila v Rožmanov dom. Kot pravijo, so ti bili obiski nečakov in pranečakov v uteho in veliko veselje. Zdaj, želim in upam, da ti je dobro. Ostal si nam v lepem spominu. Gregor Batagelj izbir. Človek je to, kar izbere biti. (Jean-Paul Sartre, francoski filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik) • Kdor izbira, izbirek dobi. (slovenski pregovor) • Človek je kot ključavnica: za vsakega je treba izbrati ključ. (ruski pregovor) • Izbrati eno pot pomeni opustiti druge. (Paulo Coelho, brazilski pisatelj) • Med dvema zlema je treba izbrati tisto manjše. (latinski pregovor) • Izbiraj prijatelje kot svoje knjige: redke toda najboljše. (angleški pregovor) • V življenju se je najtežje naučiti, kateri most prečkati in kateri most zažgati. (Bertrand Russell, valižanski matematik, logik, filozof, zgodovinar, politični aktivist in nobelovec) • Kdor beži, ne izbira poti. (japonski pregovor) • Dolgo razmišljanje pelje k slabi izbiri. (ruski pregovor) Izbral: Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA NA INSTAGRAMU! Dragi bralci! Zahvaljujemo se vam za vašo podporo in radovednost. Veselimo se, da bomo odslej delili z vami naše zgodbe, ustvarjalnost in dogodke tudi na Instagram-u. INSTAGRAM Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar Urednika: Mariana Poznič, Jože Jan Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar