Jhetecite tudi:
§i str. 2 Obč. skupščina o gospodarstvu S str.3 Črne gradnje
^ str. 4 Manica Lobnik - nagrada za filmski scenarij
IS str.5 Tlase deta, nase, tazaeduta M str. 6 Zamrznjene cene B8 str. 7 Občani pri delu ® str. 8 £iu&lianska taptama K str. 9 Bolnik v hiši DB str. 10 Skazi čas Bi str. 11 Namizni tenis v Dolskem _________________________________
I# V
MOSCANSKA
SKUPNOST
GLASILO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE
VI. LETNIK	JUNIJ 1965	6. ST.
Priprave ob dvajsetletnici osvoboditve
Za letošnje jubilejno let« so družbenopolitične organizacije in društva naše občine pri-pravile vrsto prireditev, s katerimi bomo svečano proslavili 20-letnico osvoboditve in 15-letnico delavskega samoupravljanja. Prireditve pripravljajo predvsem združenje borcev NOV, občinski komite ZMS, občinska Zveza kulturno - prosvetnih organizacij, občinska Zveza za telesno kulturo, občinska Zveza prijateljev mladine, občinski odbor Ljudske tehnike, delavsko športno društvo Slovan in avto-moto društvo Moste. Občinski odbor SZDL je imenoval posebno komisijo, katere naloga je predvsem uskladiti programe teh organizacij in društev; razstavo pripravlja posebni odbor za gospodarsko razstavo.
Posredujemo okvirni program osrednjih, večjih prireditev od maja do novembra. ----- MAJ
Asfaltna blazina je prekrila Zaloško cesto ^ Polja do vojaške bolnišnice v Mostah.
° Je v teh dneh končana tudi Šmartinska Cesta/ ie Ljubljana dobila dve sodobni upadnici od vzhoda
13. —
medobčinska in dve lokalni Titovi štafeti iz najoddaljenejših krajev naše občine;
16. — ob 16,30 uri
revija mladinskih zborov osnovnih šol občine Ljubljana Moste-Polje v šoli Ketteja in Murna; od 17. do 19.
kurirčkova pošta (prek Janč in Križevske vasi) v sodelovanju vseh šol naše občine:
23. — ob 10. uri
odkritje spomenika in proslave na Jančah, kjer se je 11. grupa odredov v maju 1943 zmagovito bojevala proti okupatorju; 23. — ob 19,30 uri
plesni turnir Kranj— Ljubljana in družabna prireditev v Titovem domu; od 24. - 30.
razstava likovnih del učencev osnovnih šol, dijakov gimnazije in šolskega centra tiska in papirja in članov likovnega kluba Angele Ocepek pri DPD Svoboda Moste — v avli VVZ Angele Ocepek;
25.
celodnevno množično športno tekmovanje učencev osnovnih šol na igriščih v Polju, Sostrem, na Kodeljevem, v Mostah in Zeleni jami;
30.
telesnokultuma akademija učencev osnovnih šol Polje, Zadobrova, Zalog, Dolsko, Senožeti, Janče, Javor, Prežganje in Križevska vas;
—	športna tekmovanja vojaških vojnih invalidov s sodelovanjem delovnih invalidov
-	srečanje internirancev v Zadobrovi;
JUNIJ
27. in 27.
mednarodni košarkarski turnir v športnem parku Kodeljeva; sodelujejo klubi Goriziana iz Gorice, Železničar iz Karlovca, reprezentanca Maribora in Slovan;
23. ali (če bo deževalo)
25. — ob 20,li5 uri
Blaž Arnič, Moja pesem ni le moja pesem (Kajuhove tekste izbral Oskar Iludalcs). kantata za veliki pihalni orkester, mešani zbor, otroški zbor jn tri soliste. Izvajajo pihalni orkester godbe milice, mešani zbor SNG — opera, otroški zbor osnovne šole Jarše in solisti Vilma Bukovec, Erven Seršen in Rajko Koritnik; dirigent Rado Simoniti; prireditev bo na košarkarskem igrišču DŠD Slovan;
JULIJ od 3. do 11.
razstava gospodarske in družbenopolitične dejavnosti občine v šoli Ketteja in Murna;
sprejem borcev in revolucionarjev pri predsedniku občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje;
razstava dokumentov narodnoosvobodilne vojne v osnovni šoli Ketteja in Murna;
3. in 4.
mednarodni rokometni turpir, na katerem sodelujejo klubi Union West VVien z Dunaja, Gornik Pogon iz Zabrza (Poljska), Rudar iz Trbovelj in Slovan — na igrišču DSD Slovan; 3. in 4.
nogometni turnir — sodelujejo Dinamo iz Zagreba. Olimpija in Slovan — na igrišču DSD Slovan;
11.
medrepubliško prvenstvo v moto crossu na prostoru bodočega avtodroma v Sneberjah ob Savi;
16.
odkritje spominskega obeležja v Besnici, kjer je bil ubit prvi nemški vojak; od 16. do 24.
razstava dokumentov narodnoosvobodilne vojne v osnovni šoli Polje: komemoracija na Urhu;
22. — ob 10. uri 22. — popoldne
kulturni program in srečanje članov ZB v Zajčji dobravi (Zadobrova).
Občinska skupščina je razpravljala o gospodarstvu
Pospešen razvoj gospodarstva v zadnjih letih je povzročil v letu 1964, zlasti v drugi polovici, nekatera nesorazmerna gibanja v gospodarstvu. Zato so bili že z letošnjimi družbenimi načrti predvideni ostrejši ukrepi, ki naj preusmerijo gospodarska gibanja v takšna medsebojna razmerja, da bodo ustvarjeni čvrsti temelji nadaljnjega gospodarskega razvoja.
Značilnosti in tendence razvoja celotnega jugoslovanskega gospodarstva vplivajo tudi na ekonomsko vsebino gospodarskih gibanj v naši občini. Zato je občinska skupščina že lani, in sicer na svoji 25. seji 26. 11. 1964, opozorila gospodarske organizacije na nekatere negativne tendence v gospodarskih gibanjih. Se posebej pa je opozorila na aktualne gospodarske probleme v smernicah gospodarskega razvoja za leto 1965.
I
Gospodarstvo je že zaklju-čtido poslovno obdobje 1. trimesečja letošnjega leta. Z analizo gosipodanskih gibanj v tem obdobju je mogoče ugotoviti izpolnjevanje planskih nalog, določenih za letošnje leto, in tendence razvoja gospodarstva v letošnjem letu.
Preden podrobneje ugotavljamo razvoj gospodarstva v naši občinii, je potrebno ugotoviti tendence razvoja gospodarstva SRS, posredno vplivajo tudi na gibanje gospodarstva v naši občini. Splošna ugotovitev je, da se celotno gospodarstvo še nadalje razvija s karakteristikami preteklega leta in se še ne kažejo močnejši premiki h gospodarsko določenim ciljam. Te značilnosti so v kratkem naslednje:
— zaostajanje industrijske proizvodnje za planiškimi predvidevanji ;
—	stagnacija produktivnosti ob preikomemem naraščanju števila zaposlenih;
—	naraščanje osebnih dohodkov, ki niso rezultat boljšega poslovanja, večje produktivnosti in intenzivnejšega gospodarjenja;
—	pretirana potrošnja vseh oblik, zlasti pa investicij;
—	zaostajanje izvoza, prevelika orientacija na uvoz surovin in prepočasno prilagajanje novemu deviznemu režimu (povezava uvoza in izvoza);
—	splošna orientacija gospodarskih organizacij, ki še vedno pričakujejo, da se bodo pomembnejši problemi reševali pri višjih družbenopolitičnih skupnostih, v upravi, zbornicah, bankah ipd., ne da bi se zavedale že izvršenih in predvidenih kvalitetnih sprememb v razvoju gospodarskega sistema in pogojih gospodarjenja.
Ti gospodarski problemi kažejo na dejstvo, da lanskoletni problemi še niso premagani. Da bi se pospešilo reševanje obstoječih gospodarskih problemov in podprle pozitivne tendence nadaljnjega razvoja, je bil izveden ukrep »zamrznje-nja cen«. Zato moramo imeti takšen ukrep le za začasnega in bo ukinjen, čim se bodo gospodarska gibanja normalizirala in stabilizirala.
Zato moramo vedeti, da je osnovna naloga v gospodarstvu aktiviranje notranjih gospo-danSkih rezerv in dviganje produktivnosti dela. Cim prej bo celotno gospodarstvo doseglo ekonomske cilje, tem prej bo prenehal veljati imenovani administrativni ukrep. Zato bi morala občinska skupščina sprejeti v mejah svojih pristojnosti in dolžnosti tudi ustrezne ukrepe in priporočila, ki naj bi jih organi upravljanja v gospodarskih organizacijah pri bodočem gospodarjenju učinkoviteje izvajali.
II
Industrijska proizvodnja, ki je najmočnejša gospodarska panoga v občinii, odločilno vpliva na tendenco gospadar-Skega razvoja občine. Zato je prav gibanju te panoge dan v I. trimesečju leta 1965 poseben poudarek.
Vrednost industrijske proizvodnje kaže na močan porast v primerjavi z obdobjem januar — marec v letu 1964 in preseganje planske naloge za leto 1965. Vrednost proizvodnje (podjetniško načelo) je v I. tromesečju letošnjega leta ra 30 % večja od lanskega I. trimesečja in za 1 % višja od načrta ra leto 1965.
Gibanje prodaje (realizacije) (proizvodnje) podjetniško načelo kaže podobno kot vrednost industrijske proizvodnje na močno povečanje in izpolnjevanje planske zadolžitve. Tako je realizacija večja za 34 % od lanskega I. trimesečja, s čimer je presežen letni načrt ra 2%.
Nasprotno gibanju vrednosti in realizacije proizvodnje pa kaže gibanje fizičnega obsega manj ugoden rezultat. V primerjavi z lanskoletnim I. trimesečjem se je fizični obseg povečal le za 13 % in tako zaostaja pod plansko zadolžitvijo ra 8 %.
Skladen razvoj vrednosti proizvodnje in njene realizacije kaže na ugodno konjunk-turno situacijo in točno utemeljenost asortimenta proizvodnje (zaloge se po vrednosti celo manjšajo).
Takšno gibanje industrijske piroizvodnje kaže na ekonomsko ne povsem zadovoljive tendence in vsebino gospodarskega razvoja. Asortiment proizvodnje se ni izpremenil v tolikšnem obsegu, da bi v takšni meri vplival na povečanje vrednosrti proizvodnje. Zato lahko ugotavljamo, da se finančni učinek proizvodnje, izražen v njeni vrednosti, pojavlja v večji meri kot posledica višjih cen, ne pa fizične učinkovitosti dela.
Pomomben ekonomski kazalec je število zaposlenih. Pod-
jetja, ki imajo svoj sedež v naši občini, so zaposlovala v letošnjem I. trimesečju povprečno ra 8 % več delovne sile, kolt v istem obdobju lani. V primerjavi z načrtom ra leto 1965 lahko ugotovimo, da skupno število zaposlenih še ni doseglo planiranega obsega (1 % pod načrtom). Pripominjamo pa, da je načrt ra 1. 1965 postavljen na letno povprečje leta 1964 in je zato mogoče predvideti, da bo načrt kmalu presežen, ker se mu je stanje že močno približalo. To pa bo neugodno vplivalo na načrtovano gibanje produktivnosti.
Iz primerjave gibanja fizičnega obsega in zaposlenih izhaja najpomembnejši ekonomski kazalec — produktivnost zaposlenih. Produtivnost I. trimesečja 1965 v industrijski proizvodnji je za 9 % višja, kot v istem obdobju lanskega leta, ni pa še dosežena planirana stopnja produktivnosti in zaostaja za 4 % pod svojo plansko nalogo. Zaostajanje produktivnosti se pojavlja predvsem kot posledica zaostajanja gibanja fizičnega obsega za planiranim.
Takšne smeri razvoja gospodarstva kažejo, da so gospodarska gibanja v letošnjem letu aktivnejša in usmerjena na hitrejšo rast kot v istem obdobju lani, kar predstavlja ugodno izhodišče ra nadaljnjli razvoj. Odstopanje načrta je delno opravičljivo z dejstvom, da postavlja načrt povprečni mesečni gospodarski obseg in zato ne upošteva sezonskih variacij in normalnih ciklusov proizvodnje, ki se izražajo v mesečnih operativnih načrtih gospodarskih organizacij. Glede na zakonitost, da začetno obdobje leta navadno zaostaja v gospodarski aktivnosti ra povprečnim letnim tempom in hkrati z ugotovitvijo, da plansko zaostajanje ni kritično, lahko pričakujemo ugodno gibanje gospodarstva v prihodnjem obdobju. Vsekakor pa bo treba za pravo ekonomsko vrednost bodočega razvoja izvršiti v gospodarskih organizacijah veliko več organizacijskih in ekonomskih uikrepov.
Investicijska potrošnja v gospodarstvu je najobsežnejša v industriji, vendar so naložbe precej pod lanskoletnim obsegom. Investicije v proizvodnjo (brez Toplarne) v januarju in februarju dosegajo komaj 6 % celotnega obsega 1964. Investicije v družbeni standard v I. trimesečju dosegajo le 4 % ian-Skodebnih vlaganj. Takšno stanje ni normalno, vendar se v tem izraža tudi vpliv resbnik-cijskih ukrepov in priporočil družbenih organov o normaliziranju investicijske potrošnje. Pričakujemo pa hitrejši tempo investicij v kasnejših obdobjih letošnjega leta. Izpolnjevanje izvoznih nalog ima splošen družben pomen. Industrija kot celota izpolnjuje svoje planske naloge, saj jih presega v I. trimesečju za 9 %. To pa predstavlja močno povečanje v primerjavi s I. trimesečjem lanskega leta, ki izkazuje porast za 75%.
Gibanje zaposlenih kaže v gospodarstvu kot celoti na stagnacijo, saj se je število zaposlenih v letošnjem letu od stanja konec 1. 1964 povečalo le ra 0,7 %. V posameznih panogah se letos izražajo različne tendence naraščanja zaposlenih: v gradbeništvu, kmetijstvu im komunali upada njih število. Število zaposlenih v gozdarstvu in gostinstvu stagnira, obrt, industrija in trgovina kažejo težnjo po naraščanju števila zaposlenih (Železniško transportno podjetje).
Osebni dohodki so močno porasli v primerjavi z istim obdobjem lani. Spričo razmeroma kratkega opazovalnega obdobja še ni mogoče ugotavljati karakteristilke izplačevanja osebnih dohodkov v letošnjem letu. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da je raven
Okvirni program za obdobje september-november:
—	odkritje spominske plošče padlim borcem v hiši v Podlipoglavu;
—	odkritje spomenika padlim borcem — kurirjem in otvoritev ceste Jevnica—Senožeti ob kurirskem prehodu prek Save;
—	tekmovanje učencev popolnih osnovnih šol Moste-Polje za Moškričevo značko v poznavanju slovenske književnosti od 1918 do 1945 in dežela mladine v tem obdobju;
—	nastopi učencev glasbene šole v Polju, Zalogu, Zadobrovi in Zadvoru;
—	Koncert pevskega zbora osn. šole v Polju in pihalnega orkestra papirnice Vevče;
—	razstava del slovenskih slikarjev s tematiko iz NOV ▼ avli VVZ Angele Ocepek;
—	gostovanje gledaliških skupin naše občine izven svojih matičnih krajev;
—	koncerti papirniškega pihalnega in obeh zabavnih orkestrov iz Vevč v Dolskem, Zadvoru. Zalogu, Zadobrovi in Hrušici;
—	plesni turnir Kranj-Maribor-Ljubljana in družabna prireditev v Titovem domu;
—	mladinsko kul turno-zabavna prireditev;
—	na dan pionirjev bodo svečane pionirske konference, posvečene delu pionirjev v NOV, razvoju in delu pionirske organizacije;
—	izlet delegatov pionirskih odredov v bolnišnico Franjo;
—	razsUva zbranega gradiva iz NOV in razvoja naše občine — prireditev pionirskih odredov. Ob otvoritvi bodo podeljene nagrade najboljšim pionirskim odredom za dosežene uspehe v JPI 20 LET V SVOBODI;
—	litcrarno-glasbena prireditev iz spoznavanja literarnih del s tematiko NOV — nastopale bodo pionirske skupine posameznih šol;
—	občinsko šahovsko srečanje mladih šahistov — pionirjev v počastitev dneva republike;
—	ob zaključku JPI tovariško srečanje družbenih delavcev, ki v prostem času delajo z otroki na terenu, v šolah in
vvu.
V delovnih organizacijah
Prav tako pripravljajo KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB, SZDL, KULTURNO- PROSVETNA DRUŠTVA S SODELOV AN JEM SOL lokalne prireditve, ki bodo prek vsega leta, oz. so nekatere že bile. Obnovljeni l>odo tudi napisi na spomenikih in spominskih ploščah ter urejena njihova okolica.
Podrobnejša obvestila bodo objavljena pred vsako prireditvi jo.
Vabimo k čimštevilncjši udeležbi!
naše občine so v vsem letu kulturne in spominske prireditve. V teku so športna tekmovanja med posameznimi kolektivi. Sindikalne podružnice so obnovile spominske plošče in spomenike ter organizirajo izlete v partizanske kraje. V svojo sredo vabijo borce in revolucionarje, ki so izšli iz delovnih organizacij in navezujejo z njimi stike.
osebnih dohodkov letos v gospod a nstvu za 54 % višja cA istega obdobja lanskega lota, povprečni osebni dohodki zaposlenih pa so višji ra 34 %. Nižji povprečni osebni dohodki se pojavljajo kot posledica porasta števila zaposlenih med obema obdobjema. Takšno gibanje osebnih dohodkov ni v skladu s produktivnostjo in gibanjem proizvodnje, saj T vsakem pogledu precej presegajo doseženi poslovni uspeh.
III
Pri nadaljnjem razvoju gospodarstva v občini je treba upoštevati splošne gospodarske pogoje, ki jih določajo bodisi gospodarski ukrepi družbenopolitičnih skupnosti, bodisi obstoječe specifičnosti v gospodarskem položaju vsega družbenega gospodarstvu. ZnačiP nosti gospodarskih gibanj, » so navedene v I. poglavju, im še bodo terjale ukrepanj’9 tako v gospodarskih organizacijah kot tudi v organih družbeno poniiitičmih skupnosti.
Gospodarske organizacij6 hod« morale v prihodnjem V°' slovncm obdobju doslcdnci6 izvrševati ukrepe, ki so pr«"' videni z družbenimi načrti družbenopolitičnih skupim? in upoštevali vsa priporočil* teh organov za izvajanje ž® sprejetih ukrepov in ukreP0^’ ki bodo še sledili. Gospoda^ ske organizacije naj v prih0®' njem obdobju predvsem upO" števajo naslednje:
—	zaradi zaostajanja n<’^ terih gospodarskih gibanj planskimi nalogami jo *,r0
v prihodnjem obdobju dati Poudarka zlasti; pa ekonom^ vrednost tendenc prihoduJ4* razvoja;
—	pri nadaljnjem poslov*?! | je treba še aktivneje razV pj njegove ekonomske učink6^ vse napore usmerjati k Pj,, Čanju produktivnosti d6'*-, odkrivanju notranjih darskih rezerv, kar mol* osnovno izhodišče pri zaP4*’^ vanju nove delovne sile
tem uresničevati organi**4^ ske in ekonomske ukrep6*, sestavljajo pojem inUuv/J* cije gospodarstva;	^
—	osebne dohodke i6 t
uskladili z gibanjem P4*4*,0-roga uspeha, predvsem pa s P duktivnostjo dela;	^
—	pri vodenju bodoč®-, slovno politike morajo ^ darske organizacije izvajati ukrepe, ki težijo 14 bilizaciji gospodarstva ))f( njcnje con); zato morajo ^ bodočem itoslovanju
šitjve v izboljšanju n & organizacije in ekonomi ^ ne morejo izhajati j^o-težnje po ustvarjanju m riščanju konjunkturnih
oij na tržišču:	^ pri
—	glede na težje 1>4,?4,'?11 * financiranju investicij -okrepitvijo materialne razširjeno reprodukcijo gospodarskih organizacija
rajo le-te povečati cko mV6" ranje z razpoložljivim« ^ g sticijskimi sredstvi ir* y ii» investiranju v rentah .^e hitro aktivirane inves ^(r naložbe (modernizacijo loškega procesa); ..meta?'
—	splošni kreditno-mo ^
ni položaj, ki terja veda,! benimi načrti »*£„*#«* ukrepe za zmanjšaUjo^jgteV’
kreditiranja obratnin togj Im> zaostril finančni	'
sleherni gospodarski	o
Zato morajo K^P^pOf6 J? ganizacije povečati "	,,01«?
povečanje kroženja preO 1 ji vib obratnih src*”? ,„10^ vsem pa im
silil gospodarske ,	s«4'
k ustvarjanju «in’v ' src4^-da lastnih 4>1,r:lt?.Lrjc,,ci„il) (odstop sredstev r‘*"	la*^
produkcije v ?;in'.a5tcv):	a
stalnih obratnih s
—	do skrajnih „aPoi*tf,
Je treba f^^ganJ6 liptr izpolnitev in I^fnaJ izvoznih nalog, h/	oj*
(tarskim organi^kcefl	jiU1*^
uvoz repi riala.

RAZGLASA
PODALJŠANJE ROKA ZA PRIGLASITEV NEDOVO-
IJENIH (ORNIH) GRADENJ DO VKUllCNO 30. JUNIJA 1965 TER
OPOZARJA
vse občane in delovne organizacije, ki še niso priglasili nedovoljenih gradenj, pa so začeli z gradnjo ali pričeto gradnjo dokončali brez predpisanih dovoljenj ♦odločbe o lokaciji, izjemnega dovoljenja za uporabo zemljišč za gradbene namene izven ožjega gradbenega okoliša, gradbenega dovoljenja), DA OBVEZNO PRIGLASIJO NEDOVOLJENE GRADNJE V NAVEDENEM ROKU.
Prizadeti lahko priglasijo nedovoljene gradnje osebno vsak dan od 8,—12. ure in ob sredah od 14.-17. ure v pisarni gradbene inšpekcije skup. občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1, v sobi 11, pritličje levo.
Prvotni javni poziv je bilo treba podaljšati, ker v inejšnjem kratkem roku niso bili vsi investitorji nedovoljenih gradenj s pozivom seznanjeni, ati pa so hoteli nedovoljene gradnje priglašati po 15. aprilu 1965, to je po preteku prvotno določenega roka.
Pripominjamo, da je treba priglasiti razen nedovoljenih novograidenj (v gradnji ali zgrajenih) tudi nedovoljena gradbena dela, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski deli ali namen obstoječih objektov, do-zklove in nadzidave objektov. Nadalje je priglasiti tudi vse nedovoljene manjše objekte, kot so pritlični objekti gospodarskega značaja (hlevi- kozolci, lope) in garaž«; za osebna v<>zila iz kakršnegakoli materiala oz. izvedbe. Sem spadajo tudi tipske montažne garaže, paviljoni, kioski ipd.
Priporočamo, da investitorji nedovoljenih gradenj Predhodno dvignejo v pisarni gradbene inšpekcije izvod priglasitvenega obrazca in se seznanijo s potrebnimi podatku Prav tam izpolnijo v prisotnosti prigla-sitelja zahtevani obrazec v štirih izvodih s pisalnim strojem.
NAMEN TEGA POPISA JE UZAKONITI VSE GRADNJE, KI SO BILE DOSEDAJ V GRADNJI AIJ ZGRAJENE BREZ PREDPISANEGA DOVOLJENJA. GE IMAJO ZA TO USTREZNE POGOJE.
OPOZARJAMO, DA JE PODAIJSANI ROK DOKONČEN IN DA BODO INVESTITOR.il NEDOVOLJENIH GRADENJ, KI TAKIH GRADENJ NE BODO PRIGLASILI V NAVEDENEM ROKU, DOSLEDNO OBRAVNAVANI V SKLADU Z VELJAVNIMI PREDPISI.
Ljubljana, «!ne 20. maja 1965.
Podpredsednik: POLDE MAČEK a r.
Nova vloga sodnika za prekrške
pr^]Iadl odprave c sodiniii, v P'risit»(jnosit
ofcfsa sodnika ^ ^ P>-v akrepilu in ' za zelo razšir
£i^ke posega
S in Jt> družbene
ki J, *-, srečuje i
be|nega*k?€'d:ica nai vpja^1 m »ospodai
5S“£3SS
restme-l
bo Ullk~ prometa. \ Sen Poni,11* °Stal<
Vilo m.TL ajo pm
tei izn)i,rn'h voz'
SS'-
mku p., Predpisi ,

S ®
S?°rna
Pč*

Prokrški zoper javni red in miir imajo glavnega povzročitelja v alkoholu; tu gre predvsem za nespodobno vedenje na javnem kraju in za kršitve nočnega miru, pa tudi za surovo vedenje in pretepe. V zadnjem času postaja aktualnejši problem hazardiranje sezonski h delavcev, kar predstavlja zanje skoraj edino obliko zabave. S posebno politiko in vzgojo bi lahko tudi take prekrške znižali na najmanjšo mero.
Sodnik za prekrške je reševal tudi več primerov prostitucije, ki predstavlja resen socialni problem. Prestopnice izhajajo predvsem iz vrst brez-delnic. Zato bi morali s preventivnimi ukrepi preprečevati mladim dekletom izostajanje od dela ali od pouka. Bolj kot v zapor bi spadale te prestopnice v primeren zavod.
V primerjavi z lanskim povprečjem je porastlo tudi število predlogov za uvedbo postopka o prekrških, ki so jih dali združeni inšpektorji občine Moste-Polje. Zaradi že prej navedenega razformiranja okrajev obravnava občinski sodnik vse prekrške na I. sto]>-nji, tudi takoimenovane gospodarske prekrške, ki so bili do nedavnega še v pristojnosti okrajnega sodnika. Nedvomno zahteva obravnavanje le-teh več časa in truda, saj so mnogi zelo zapleteni in kočljivi.
Sodnik za prekrške opaža zaskrbljujoč porast števila prestopkov ter meni, da bi občani s koreiktnojšim in spodob-nejšim vedenjem v javnem Živijenju lahko vplivali na njih zmanjšanje:
Nova politična sekretarka občinskega komiteja ZKS
Na 4. seji občinskega komiteja ZK Ljubljana Moste-Polje je bila izvoljena za novega političnega sekretarja Karla Novak. Kmalu nato smo jo obiskali in v nevezanem razgovoru se je porodilo več misli in ugotovitev, ki jih strnjeno posredujemo našim bralcem.
učinkovito spoprijeli z raznimi težavami.
Aili menite, da kamiunisrta s svojo idejnosltjo v sedanjem obdobju zadovoljivo nastopajo v samoupravnih organih?
Sodim, da so komunisti do sedaj zadovoljivo nastopali s svoj<> idejnostjo v samoupravnih organih delovnih organizacij. Dokaz za to je močna razvitost in aktivnost teh organov. V tistih organih, kjer se komunisti bolj zavzemajo — ker imajo bolj kritičen odnos do stvari in so pri odločitvah samostojnejši, — je njihov vpliv večji. To se pozna v doseženih uspehih vsake delovne organizacije in v odnosih v njej. Gotovo so si komunisti na tem področju že pridobili mnogo izkušenj. Seveda pa tudi tu ni še vse storjeno in prav idejnost lahko še močno poglobimo in se bo to gotovo vsestransko odražalo v delovnih uspehih kolektivov.
Katere so po Vaši sodbi najaktualnejše naloge v
Katera vprašanja so po Vaši sodbi trenutno naj-aiklt.ualnejša?
Vsekakor se je v kratkem času težko seznaniti z vsemi aktualnostmi, vendar že zdaj lahko ročem, da so trenutno najvažnejši utrjevanje in razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah, nagrajevanje po delu, odnosi v delovnih organizacijah pa seveda novi gospodarski ukrepi, ki so zelo angažirali naše delovne kolektive v iskanju različnih rešitev. Delovni kolektivi so svoja prizadevanja usmerili predvsem navznoter in so se že
zvezi z vzgojo in izobraževanjem naše mladine?
V mladem človeku je treba vzgojiti veselje in spoštovanje do dela in čut za osebno odgovornost pri delu. Menim, da bi moral biti v ta načela usmerjen ves	učno-vzgojni
proces. Teoretično znanje naj bi se povezovalo z delovno vzgojo. Mladina naj se aktivno vključuje v dinamični pro-ces našega družbenega razvoja. naj se vključuje vanj kot prizadeti subjekt, ne pa samo kot opazovalec.
Ob enakih pogojih za šolanje naših otrok v obvezni šoli se moramo vprašati, zakaj tolikšen procent le-teh obvezne šole ne konča uspešno? Vzroke za to je treba najti in jih za vsako ceno odpraviti.
Treba bo najti način kako usmerjati v nadaljnje šolanje predvsem otroke iz vrst neposrednih proizvajalcev.
Za izobraževanje in vzgojo svojih članov, ki niso končali ustreznih šol, bi si morali delovni kolektivi bolj prizadevati. O tem smo razpravljali tudi na zadnji seji komiteja, kjer se je pokazalo, da za razširitev takih prizadevanj ni niti finančnih niti kadrovskih ovir.
Prepričana sem, da se tudi komunisti v naši občini zavedajo svoje vloge, nalog in dolžnosti in da bodo z zavestnim in aktivnim delom znali tudi v prihodnje uveljaviti svoj pozitivni vpliv.
Sekretarki Novakovi lepa hvala aa razgovor in mnogo uspehov prj delu.

Seroisoi’ in stanovanjskih skupnosti ni več! Po zakonu so stanovanjske kupnosti prenehale obstajati 31.	12.	1964.
Marsikje govorijo, da nove krajevne skupnosti ne izpolnjujejo nalog, da ne vedo, kaj naj delajo — skratka, da so se znašle v slepi ulici. Je to res? Kakšno je stanje v naši občini?
Krajevne skupnosti v naši občini imajo več ali manj neurejene statute in v tesni povezavi s tem neurejene konkretne oblike dela. Temu je precej kriv običnski statut v krajevnih skupnostih, ki je občutno predimenzioniral pristojnosti in pomen le-teh, ker je »ustvaril« iz njim nekakšne mikro-komune. Medtem ko so nekatere krajevne skupnosti predvsem izdelovale svoje statute in urejale ostale formalnosti, pa je še precej takih, ki niso formulirale niti statutov, ker pač preprosto čakajo, da jim bo to storila občinska skupščina. Marsikje občani celo pričakujejo, da bo občinska skupščina kot nekak višji ar-bi ter začrtala meje njihove skupnosti, čeprav bi moralo biti vsakomur jasno, da rastejo krajevne skupnosti in s tem
lil
llililllli
programi njihovega dela in meje izključno zaradi potreb občanov, ki tvorijo na nekem ozemlju neko zaključno celoto. Bistveni problem večine stanovanj, "skup. v naši občini ni statutno tehnična plat — tudi za tiste, ki statuta še nimajo, — pač pa predvsem vsebine dela. Delovanje le-teh mora izhajati iz odstranjevanja najbolj perečih problemov, pri čemer pa je treba pritegniti čimveč občanov k aktivnemu sodelovanju.
Z namenom, da bi temeljito obravnavali obstoječe probleme in bodoče naloge krajevnih skupnosti, so se 26. 4. sešli na skupni seji pre-stavniki občinske skupščine, SZDL in vseh krajevnih skupnosti. Ugotovili so, da nekatere skupnosti, kot npr. Zelena jama, Sostro, Kodeljevo in Jarše na posameznih področjih dela lepo napredujejo. Največjo pozornost so posvetili trem bistvenim nalogam: skrbi za varstvo otrok, pomoč zaposlenim družinam in pomoč starim ljudem. Krajevne skupnosti naj bi tako iz problemov posameznega kraja izdelale sooje programe in si zadale konkretne naloge.
Izmed sprejetih sklepov sta važna predvsem dva: predstavnikom krajevnih skupnosti bo občinska skupščina pošiljala vse svoje gradivo in ji omogočala, da bodo lahko sodelovali v vseh svetih, ki obravnavajo Uidi problematiko krajevnih skupnosti.
Sredstva za izvajanje programov bodo razdeljene na podlagi števila prebivalcev. Občinska skupščina je letos namenila za potrebe krajevnih skupnosti 26 milijonov dinarjev, za posebne potrebe (vodovodi ipd.) pa bo moč dobiti še dodatna namenska sredstva.

Manica Lobnik prva
HO0rad0 za filmski scenarij
Pisateljico Manico Lobnik pozna vsakdo vsaj po njenem najtehtnejšem romanu Ledinčani ali po groteski Tri dni direktor (igrali so jo pred leti v Mestnem gledališču). Sedaj obdeluje rokopis že nagrajenega teksta o Pohorskem bataljonu. V 4. nadstropju Prvomajske ulice 13 pa je kaj kmalu stekla beseda o filmskem scenariju, za katerega je avtorica prejela nedavno tega prvo nagrado:
Ali je to vaša prva nagrada?
— Ne. Nagrajena sem bila že nekajkrat, večkrat pa je bilo še govora, da bom. Ta nagrada me je pravzaprav presenetila — prvič sem se namreč poskusila s filmskim scenarijem. Predvsem pa: v Sloveniji je nenavadno, da bi bila prva nagrada sploh podeljena, in to tolikšna, za tako delo. Prav zaradi načina ocenjevanja (popolna anonimnost in dejstvo, da se celo člani žirije med seboj niso poznali in so dela točkovali) je to toliko pomembnejše.
Vaiše dalo je bilo torej ocenjeno najvišije — ali bi nam hoteli kaj več povedati o njem?
— Lotila sem se pisanja na razpis Triglav filma za celovečerni umetniški film. Snov za filmski scenarij Dom onemoglih je sodobna, aktualna, in sicer s področja našega družbenega življenja. Govora je o dveh starih zakoncih na deželi z zemljo, ki je niti njuni otroci niti zadruga ne marajo. Pa sc odločita: zemljo opustita, eden od njiju — s pokojnino — gre v dom onemoglih, drugi k svojim otrokom v mesto. Ta razdvojitev pa ne prinese rešitve niti za enega niti za drugega. Zato se vrneta in — zopet sta tam, kot sta bila v začetku. Nič se ni rešilo, celo izgubila sta še tisto, v kar sta prej upala, da ju bo na stara leta rešilo. Tako v domu kot pri otrocih v mestu sta sicer vsak po svoje imela neko udobje, vendar ju to ni zadovoljevalo. Prav v tem soočenju pomeščanjenega človeka sem hotela prikazati tudi praznino, ki se je novi meščan vse premalokrat zave, jo pa starejši človek začuti toliko močneje.
To je vaš prvi filtnski scenarij — doslej vas pač poznamo kot pisateljico velikih planov, močnih dialogov in klenega jezika, kar vse vam služi tudi kot sredstvo za vsebino, vendar ste verjetno stali pred kakimi specifičnimi zahtevama, ko ste se lotili filma ...
— Pač. Za uspešen scenarij je dovolj kvečjemu novela. To pa je vsekakor za pisateljico, kakršna sem sama, omejitev. Dialog pa je seveda v scenariju vsaj toliko močna sesta-
vina kot pri dramskih tekstih — in te sem že pisala. Jezikovno in slogovno sem v kmečkem delu scenarija ostala zvesta sama sebi, v sekvencah iz mesta pa sem — kot sodijo ocenjevalci — tudi zaživela z njimi. Sicer pa: film bo posnet do prihodnjega Pulja in takrat bo padla tudi ocena o uspehu ali neuspehu mojega dela.
Vaše bivanje v naši občini! je bolj slučajno — pa vendar ste se vključili v življenje v njej, kolikor vemo, vsaj pirek Msk. Vas to življenje tudi! umetniško vznemirja, animira?
— Življenje v mestu pravzaprav niti ni slučajno in moje vključevanje vanj tudi ne. Mislim, da je nemogoče živeti kjerkoli, da ne bi bil tako ali drugače povezan z okolico. To pa je lahko inspiracija za vsakršno umetniško delo — razumljivo gledano skozi umetnikov objektiv. Zato sem se takoj ob prihodu v občino vključila pri Msk in sem ji hvaležna, da smo se pri delu našli. Prav ti stiki s problemi v občini so toliko vznemirljivi, da jih oblikovalec mora sprejeti v svoj krog spoznanj. Kdaj in kako pa bodo uresničeni, tega pa niti sama še ne vem.
Se topel stisk roke, prisrčen pozdrav in razšli smo se. Delovni tovarišici iskreno čestitamo k uspehu in ji želimo še mnogo plodnih ur pa sodelovanja pri Msk.
AM
Nove knjige LK
Moste od 15.4.-15.1965
Vera Albreht: Pustov god; Mira Alečkovič: Po Četrtku sreda; Vladimir Bnkarie: o poljoprivredi i problemlma sela; France Bevk: Pot v svobodo; August Cesarec: Putovanjc po Sovjetskom savezu; Archibatd Cronln: Usoda dr. Sha-nonna: Savo Čermelj: Slovenci in Hrvatje pod Italijo; Mihailo Dju-rlč:	Sociologija Maksa Vebera;
Ero z onega sveta; France Filipič: Srebrna metlica pod goro; Alojz Gradnik: Izbrane pesmi. Herbert Grtin: Radostna melpomena; Nus-ret Idrizovte: Mravlja in zmaj: Janez Jalen: Bobri; Josip Jurčič: Jama po kateri se pride na oni svet; Miroslav Krleža: Banket u Blitvi. I.. 2., 3. knj., Loški razgledi; Anton Melik: Rast naših mest v novi dobi: Mira Mihelič: Pridi, mili moj Ariel: Petar Pefrovič-Njegoš: Gorski venec: Hinko Nučič: Igralčeva kronika; Llam 0'Flaherty: Lakota: Osnovni zakon o sigurnosti sa-obračaja na javnim putevima: Zdravko Pečar: Afrika: Veno Pilon: Na robu: Janko Pleterski. Narodna in politična zavest na Koroškem; Branko V. Radičevič: Trije lažnivci; Boris Režek: Železni križi; Vlado Ribarič: Zemlja se je stresla; Fritz Rudolph:	Kakteje,
Indijanci in Andski vrhovi; Janko Samec: Čenča Marina; Tone Seliškar: Cmi oblaki in vihar; Slovenska matica 1884-1961; John Stelnbeck; Ulica ribjih konzerv; Tone Svetina: Ukana. 1. knj : Črtomir Šinkovec: Pomlad ob Soči; Zvonimir Tanko: Pomen temeljnih pojmov o produkcij škili odnosih; Jože Toporišič: Pripovedna dela Frana Šaleškega F.nžgar-ja; Edgar Wallace:	Grozoviteži;
Beno Zupančič: Deček Jarbol.
DRUGA ŠTEVILKA GEJZIROV
Glasilo meščanskih gimnazijcev je to pot posvetilo uvodne Strani, spominu na težke dini NOV. V nadaljevanju je ohranilo svoj osnovni koncept. Literarni del poživljajo novi avtorji, med katerimi izstopa Scanpli, predvsem s svojo pesmijo Hočem živeti. Za Sonjino prozo Dvorišče prosilcev sonca pa bi človek vzkliknil z našim znanim ekspresionistom:	Ta vražja čarodejtoa!
Tudi utrinki iz življenja so na višini, ku dokazuje odkrita prizadevanja gimnazijcev v iskanju kako se čimmočneje vključiti v polno življenje da-našnjice.
STROKOVNI TEČAJI V AR
V obratih Agrokombinata -Emona Perutnina, Mleko in MIZ so priredili v aprilu in maju več strokovnih tečajev. V Zalogu se je aprila začel nadaljevalni tečaj za perutni-narje pri brojlcrjih — prvi del predavanj je bil že meseca januarja. V obratu Mleko v Zadobrovi pa so organizirali enomesečni tečaj za krmilce in molznike.
Dne 23. (če bo tega dne deževalo pa 25.) junija 1» v Čast 20. obletnice osvoboditve ena osrednjih prireditev. in sicer BLAŽA ARNIČA KANTATA ZA VELIKI PIHALNI ORKESTER, MEŠANI ZBOR. PREDMUTACIJSKI ZBOR IN 3 SOLISTE
MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM
(Kajuhove tekste izbral Oskar Hudales) IZVAJAJO: PIHALNI ORKESTER GODBE MILICE; MEŠANI ZBOR SNG — opera; PREDMUTACUSKI ZBOR OSNOVNE SOLE JARŠE;
PEVCI SOLISTI; VILMA BUKOVEC, ERVIN SRSEN IN RAJKO KORITNIK.
Prireditev bo na košarkarskem igrišču I)SD Slovan v Kodeljevem parku.
Začetek ob 20,15.
Vstopnina je enotna; sedež 150 dinarjev. Vstopnice lahko dobite osebna na sedežu občinskega sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Ljubljana Moste-Poljc, Ob Ijjubljanici 42/11, soba 29, ali jih naročite telefonsko — št. 317-990!
Vljudno vabljeni!
GREMO V KINO — GREMO V KINO — GREMO V FILMI, KI SO NA SPOREDU MESECA JUNIJA
KINO TRIGLAV
Od 1. do 2. sovjetski barvni film SVEJK V RUSIJI, od 3. do 5. angl. barvni film TUDI TO JE LJUBEZEN, od 9. do 10. domači film IZDAJALEC, od 11. do 13. italijanski VV film LOČITEV PO ITALIJANSKO, od 14. do 16. francoski barvni film ZGORAJ NEBO, SPODAJ BLATO, od 20. do 22. francoski barvni film SKRIVNOSTI PARIZA, od 23. do 24. domači film ESALON DR. M„ od 25. do 27. italijanski barvni film MONGOLI, od 28. do 30. češki barvni film KO PRIDE MAČEK.
KINO VEVČE
Od 2. do 3. ameriški barvni film DOŽIVLJAJI LADDA, od 4. do 6. angleški film BILO JIH JE SEDEM, od 9. do 10. ameriški barvni film NJENA EDINA LJUBEZEN, od 11. do 13. ameriški barvni film RAZBITINA LADJE MARV DEARE, od 16. do 17-angleški film TUDI TO JE LJUBEZEN, od 18. do 20. ameriški barvni film NAVARONSKA TOPOVA, od 23. do 24. italijansko-francoski film PREKRŠEK na BEGU, od 25. do 27. Italijanski film LOČITEV PO ITALIJANSKO, 30. domači film VSTAJENJE.
KINO ZALOG
Od 5. do 6. italijanski barvni film RIMSKA SUŽNJA, od 12. do 13. ameriški barvni film SKOZI PLANINE DIVJEGA ZAPADA, od 19. do 20. ameriški barvni film DOM NA GRIČU, od 26. do 27. ameriški barvni film DVOBOJ NA SONCU.
NATEČAJ
Na natečaj za novo ime našega lista v prejšnji številki Moščanske skupnosti smo prejeli več predi ogor — vendar sodi uredništvo, da nobeden popolnoma ne ustreza razpisu (npr. Naš občan. Utrinki kolektivov. Meščanski razgledi. Meščansko obzorje:, Gospodarstvo Most, Apel komune itn.). Zato podaljšujemo natečaj in ga ponovno objavljamo:
Mnogi bralci menijo, da ime Meščanska skupnost ne ustreza več današnjemu obsegu in področju dela v občini Moste-Pelje.
Zato razpisujemo
NATEČAJ
ZA NOVO IME NAŠEGA LISTA
Najboljši sprejeti predlog bo nagrajen z 10.000 dinarji. Predloge pošljite na naslov: Meščanska skupnost, Ob Ljubljanici 42/11.
UREDNIŠTVO


na semlnat?
VIHARNIK:
NO, PRIJATELJ ŽABAR. ZDAJ PAC NIMAŠ NAD NAD CEM NERGATI: ZALOŠKA IN SMARTINSKA CESTA STA POPRAVLJE-
NI. PA TUDI UPOŠTEVAN SI. ZADNJE ČASE SI BIL VEČKRAT VABLJEN NA SEMINARJE, OD KATERIH SO BILI VSI NA GORENJSKEM. KOT DA BI VEDELI, DA TEBI PRIJA GORENJSKI ZRAK!
- CE ŽE NE NA CAPB*/P! PA VSAJ NEKJE V MACIJI.
VIHARNIK:
NEHVALEŽEN IN ^ PREMIŠLJEN SI, PB,”Vo TELJ ŽABAR, SAJ ‘g.
VENDAR STANE IN NE STEDNJE BI LAHb0
daj v času inten/jV;
POMISLIL VSAJ NA T°!
ŽABAR:
NO, NIMAM KAJ CEZ CESTE, KAR PA SE SEMINARJEV NA GORENJSKEM TIČE, ZA MENE ŽE DOLGO NISO V EC PRIVLAČNI. MISLIM, DA BI
Sli lahko korak ali
DVA NAPREJ. SEM ZA KAKRŠENKOLI SEMINAR
»JE IDEJ®- so fe
> REKEL, DA v|s()K'
tKJI *Ko CE* 0 vi lah«^
IAH?!	.	^
Obisk pri naših novih republiških poslancih
Republiška poslan,ka Slavil r®™"™ 85 Je rodila v Zalo; eta 1922. 2e leta 1941 je o
1“* v ParUzane in bila 1. 19 ,P'ojcitii v KP. po osvobodit opnivlijala različne od&avo t naloge, ob zadnjih voli,tv« . le izvoljena za rop J™ Poslanko kol elani, r ‘rf: 23 zdravstvo in socia Po PoLitiko.
liist ie dala n«Tsledn
Obeanj s„ naju stik 2 me_
®J ,‘n •<> predvsem glede rejništva m socialne pro-Pleniatike. Ni dneva, da ne ni kdo prišel k meni domov "u razgovore o svojih pro-1endfl- Oelo na področju fPfAvstvane in socialne po-lke je obsežno in zahte-‘1 res temeljito obravna-,? v povezavi z vsemi ob-or!)hl41'mi in republiškimi r*iui‘ o problemih, ki na-obC-ana zanimajo in s lli”critni živi.
*
Rutina11';1*^1
bora * f ,M>dpri‘d.sei
kd jp i® bl1 »Prejet v ^ih v	v»di
družben«,,
organizacijah. Za naš list je izjavil:
Novi ukrepi v gospodarstvu, predvsem pa restrikcijski ukrepi v kreditiranju obratnih sredstev in investicij kakor tudi odlok o zamrznjenju cen proizvodov in storitev so pomembni za stabilizacijo našega gospodarstva. Namen teh ukrepov je uskladiti potrošnjo s proizvodnjo oziroma z bla^ govnimfi fondi. Prehodno pa bodo ti ukrepi tako proizvodnim kot trgovskim gospodarskih organizacijam povzročili težave. Resnejši problemi bodo verjetno nastopili pri obratnih sredstvih proizvodnih organizacij.
Trgovina je npr. v pretek-lesn obdobju poslovala le z 28 % trajnih in z 72 % občasnih obratnih sredstev. Tak položaj bo nedvomno zahteval večja vlaganja v lastna trajna obratna sredstva, povzročil pa bo tudi motnje na tržišču, in to zlasti v pogledu založenosti in asortimenta. Vsi ti ukrepi, zlasti pa odlok o zamrznjenju cen, bodo silili gospodarske organizacije k povečanju produktivnosti m boljšemu izkoriščanju notranjih rezerv. Sistem povezovanja uvoza z rezultati izvoza pa sc bo moral odraziti v povečanju izvoza in v zboljšanju zunanjetrgovinske bilance.
O problematiki s področja urbanizma, stanovanjske politike in komunalnega gospodarstva je Boris Butina dejal:
Restrikcijski ukrepi bodo nedvomno prizadeli tudi stanovanjsko gradnjo. Zato je tem pomembneje, da vložimo vse napore in zagotovimo gradnjo 12.000 stanovanj, kolikor predvideva republiški načrt. Tega pa ne bo mogoče uveljaviti, če tako na področju urbanizacije kot v gradbeni operativi ne bomo orientirani na cenejšo stanovanjsko gradnjo. Zlasti pomembno je, da uveljavljamo načrte, ki snu* si jih zastavili glede industrijske montažne proizvodnje stanovanj, saj kažejo izkušnje, da stane m2 stanovanjske površine pri klasičnem načinu gradnje okoli 125 tisoč dinarjev, po montažnem sistemu pa 80.000 do 90.000 dinarjev. Razen tega bi bilo izredno važno preprečiti prelivanje sredstev s stanovanjskih skladov na druga področja, zlasti ker v letošnjem letu ne moremo pričakovati znatnejšega angažiranja bančnih sredstev na področju stanovanjske gradnje.
Ob zaključku pa je izjavil:
Uspešno delo v skupščini ni mogoče, če ni tesno povezano s problemi terena. Važna je konfrontacija mišljenj, ki sc formirajo prek javnih tribun, zborov volivcev, v krajevnih skupnostih in v občinski skupščini. Prav ta odnos bo treba še negovati in nadalje razvijati.
T ^reiem pionirjev v
b“‘ Pionirji
^otiteja in ^v ^ovno šole finsko	sprejeti v
n11 j« bil	Spre-
v i'	v I&kem
ž NrvuJIU’ ki je teK(n'0
:■ ■—
u to p™««, HarTTI,onikar-»o izvedH Icra-
mladinsko organizacijo
tek program, nato pa je pionirjem sekretar Ob. kom. ZMS I. Kuhar razdelit mladinske izkaznice im jim čestita!. Hkrati so bili pionirji sprejeti tudi v mladino RK. Novim mladincem in mladinkam so nato čestitali še ravnateljica, mentorica mlad. organizacije naše šole prof. Koprivčeva in njihovi starejša tovariši. Po sprejemu in zaključku programa je nekaj mladincev in mladink obiskalo partizansko bolnišnico Krvavice, ostali, pa so čas do odhoda izkoristili po svoje. Ob 13. uri smo se z avtobusi odpeljali nazaj v Ljubljano.
A. Korenčan
V svojih klubih OZN proučuje mladina politične, kulturne, geografske in druge posebnosti tujih dežel iin stališča Jugoslavije do njih. Metode dela so dokaj pestre: predavanja, študij, filmi OZN, stiki s tujima organizacijami, medse bojmii obiski itn.
Mladinski, klubi OZN niso množična organizacija, ampak oUliika združevanja mladine,
ki malo večji skupini mladine pa je nekaj takih, kd bi jim bilo delo v takem klubu prvorazredna dejavnost v njihovem prostem času, ki bi si želeli širiti svoje zunanjepolitično obzorje, ki bi se hoteli pogovarjati s tujimi študenti, dijaki, delavci, mladine torej, ki bi zavestno sprejemala statut organizacije ter se v tej dejavnosti učila in vzgajala, pa
obeh organizacij bi klub OZN lahko prevzel velik del tovrstne dejavnosti. S tem hi šinil krog aktivnih mladincev v organizaciji, dosegli bi delitev dela in -* kar je najvažnejše — mladina bi se uspešno vzgajala, dobivala bi realnejši pogled v svetovna dogajanja in dostikrat prek njih spoznavala naprednost naših stališč, pravilno ocenjevala našo so-
Mladinski klubi OZN in organizacija ZMS
ki se posebej zanima za zunanjepolitične probleme. Zato je napačno težiti, da bi Vključili v neki klub OZN čimvečje število mladine. Delo bo mnogo uspešnejše, če se bo zbralo manjše število marljivih, znanja željnih deklet in fantov, ki bodo delali povsem prostovoljno, kot množica mladincev, kaiteri interesi ne bi bili skupni in enotni. Vsakega mladinca tudi ne privlači dejavnost, kluba OZN, v vsa-
v klubu našla svoje zadovoljstvo.
Takšnih neizkoriščenih, neorganiziranih interesov in talentov je med našo mladino po vseh aktivih še precej. Večina mladinskih aktivov še ni spoznala, kako velikega po-nvana je lahko dobro organi-ziiran klub OZN za politično Obveščanje in idejno vzgojo mladine v organizaciji. S tesnim sodelovanjem pri programiranju idejno-vzgojnega dela
cualistiično stvarnost in oblikovala aktiven odnos do nje, hkrati pa se usposobila za uspešen boj proti vsemu negativnemu pri nas in v svetu.
Gostejša mreža interesnih skupin in klubov v mladinski organizaciji bi nedvomno znatno popestrila in posodobila idejlno-vzgojno delo naše delavske mladine. Ze zaradi tega uspeh ne more izostati.
Vilko Sluga
Tlaše deCo - nase tazvediiCa
V pisarni osnovne Sole Hrušica visi fotografija mladega moža v partizanski uniformi. Tovariš, katerega življenje je utrnila krogla izdajalcev, je Frank Mojškerc — Frenk.
Piondrskemu odredu naše šole, ki nosi njegovo ime, je poklonila fotografijo vdova pokojnega heroja Marija Mojškerc.
Za pionirski odred osnovne šole Hrušica je pomemben datum 29. november 1961. Na proslavi Dneva republike je sprejel odred svoje ime. Tovarna Totra je prevzela patronat nad odredom in mu poklomila prapor. Pomoč pa nudijo pionirskemu odredu tudi delovni kolektivi Teo la in papirnica Vevče. Na dan zmage 9. maja so Je naš odred prvič spoznal z delovnim kolektivom tovarne Pletenina.
Pionirji so izvajali skrbno pripravljen program. Vsi navedeni delovni kolektivi so po svojih močeh pomagali pionirskemu odredu. Le tako je bilo mogoče delovanje krožkov — baletnega, pevskega, folklornega, d ra ma1.sk ega. strelskega, prometnega in za ročno delo.
Za uspešen nastop baletk smo potrebovali enotne bele oblekice.
za pevski zbor note in intacijske inštrumente. Nabavili smo tranzistorski radijski aparat, magnetofon, gramofon in fotoaparat kot učni pripomoček in za rez vedril o.
Delovni program krožkov je usmerjen na pripravo proslav: dneva republike, novoletne jelke, dneva žena, 9. maj — dneva zmage in dneva mladosti.
Z gostovanji v delovnih kolektivih ob teh praznikih se skušajo pionirji vsaj nekoliko oddolžiti za navedeno pomoč. Obenem se otroci spoznavajo s tovarnami, kjer nastopajo, in z delovnimi kolektivi.
Za otroke na terenu in pionirje našega terena še posebno skrbi Društvo prijateljev mladine našega terena.
Skupaj s člani društva, ki so povečani starši otrok, proslavljajo pionirji svoj naj lepši praznik — dan mladosti.
Članice društva DPM pripravijo za pionirje bogat srečelov in dobro malico, pionirji pa pester program.
Najvažnejša naloga, ki so si jo zastavili letos naša pionirji, je tekmovanje v okviru JPI: Dvajset let svobode. Posamezni razredi so
si razdelili delo in začeli zbirati gradivo.
Pni delu jim pomagajo člani Zveze borcev našega terena, ki jim pripovedujejo doživljaje ,iz narodnoosvobodilnega boja.
150 pionirjev odreda Franca Moj škorca-Frenka se je udelešilo tudi pohoda Po poteh partizanske Ljubljane. Pohod, organiziran po ekipah, je bil za pionirje pomemben športni dogodek.
Ob spominskem kamnu so pionirji izvedli program in tako počastili spomin na Frenka Mojšker-ca in vseh drugih herojev, ki so s svojimi žrtvami omogočili boljše življenje naših otrok.
Spomin na NOV pa je pionirjem obudil l5olde Prošek, ik se udeležil svečanosti pred spominskim kamnom.
Na veečr pred delavskim praznikom so pokazale svoje spretnosti plesalke v belih krilih na proslavi delovnega kolektiva tovarne Totra.
Najvažnejša naloga pionirjev pa je učenje in svoje znanje iz računstva so preizkusili na občinskem tekmovanju mladih raču-narjev.	TILKA BREGANT
Hrušica
Stolpnica nasproti stavb« občinske skupščine raste iz dneva v dan. Pri SGP Pionir so povedali, da bodo gradbena dela končali do konca letošnjega leta ker uporabljajo pri gradnji novo tehnološko metodo. Predvidevajo, da bo okrog <0 stanovanj v tej stolpnici vseljivih sredi prihodnjega leta.
Naša produkcija in zamrznjene cene
FRANC REJC
predsednik občinskega sindikalnega sveta
Kadarkoli so izšli novi ukrepi, so izhajali iz obstoječega stanja in analiz. Podatki, na podlagi katerih so bile napravljene analize o gibanju v gospodarstvu, so bili lahko izbrani le za preteklo obdobje in so bili nekakšna zgodovina dinamičnega razvoja gibanja cen in ostalih faktorjev, ki v globalu vplivajo na razvoj gospodarstva. Ko je bil ukrep izdan, oz. je začel veljati, je bilo stanje že drugačno od tistega, iz katerega je izhajala analiza. Prav isto velja tudi za gibanje cen na našem tržišču.
Vedeti moramo, da je do ukrepa o zamrznenju cen bilo še več kot 50 % takoimenovanih administrativno določenih cen. Manj kot 50 % je bilo cen, ki sta jim višino prosto določala ponudba in povpraševanje na trgu. Ker pa je naš trg nasploh še v velikem razvoju — povpraševanje je še precej večje od ponudbe, — so šle tiste cene, katerim višino je določalo tržišče, vedno bolj navzgor. Istočasno pa so tisti, katerim so bile cene za njihove proizvode ali usluge administrativno določene, pritiskali na urade za cene, da jih jim popravijo, češ da nastanejo zaradi tega še večja nesorazmerja v višini cen. Uradi za cene so sproti bolj ali manj uspešno reševali take prošnje. Nesorazmerja pa so tako še vedno ostajala — samo spreminjala so se na boljše ali na slabše. Sedaj ko so cene zamrznjene, lahko statično primerjamo (cene niso v gibanju — razen redkih izjem) in bodo zato na tem področju v bližnji prihodnosti lahko izdani mnogo realnejši ukrepi.
Obstaja težnja, da bi izdelali tak sistem kontrole cen, ki bi slonel na analizi razvoja gospo-
darstva in posameznih panog, upošteval ponudbo in povpraševanje, gibanje stroškov družbene proizvodnje, produktivnosti dela, in to v globalu, posameznih panogah in v posameznih organizacijah, za katere bo treba iskati povprečje v okviru panoge. Tako bo imela organizacija, ki bo glede stroškov in produktivnosti nad povprečjem, zagotovljen razvoj. Za vse tiste, ki bodo na repu tega področja, pa bo rentabilno-stni račun pokazal, da ne kaže, da se razvijajo na tak način.
Ukrep o zamrznjenih cenah ni pozitiven ukrep. Trenutno pa omogoča na obstoječem stanju analizo in — na podlagi ugotov. stanja — sprejem pozitivnih ukrepov. To pa mora biti napravljeno zelo hitro, kajti če bi ukrep o zamrznjenih cenah veljal predolgo, bi lahko negativno vplival na nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Cene niso edini ali celo najbistvenejši faktor, ki bi bil odločilen v nekem gospodarskem sistemu. Tu je vse polno še bolj odločujočih faktorjev in so cene bolj ali manj posledica nekega stanja. Seveda pa imajo tudi svoj obratni vpliv. Ce bodo predolgo zamrznjene, bodo vplivale na pomanjkanja blaga, na kvaliteto proizvodov, pritiskale bodo na distribucijsko proizvodnjo, napravile bodo še težje probleme v proizvodnji, pa v menjavi int.
Ukrep o zamrznjenih cenah je samo eden v vrsti drugih ukrepov, ki naj bi bili izhodišče za formiranje novega za nadaljnji razvoj gospodarjenja mnogo realnejšega sistema, katerega cilj je povečati produktivnost, ekonomičnost, večati standard ob dejstvu, da lahko potrošimo samo toliko, kot proizvedemo.
ADI VLACHV
direktor Žime
'rudi naše podjetje je zajela gospodarska kriza. Zaradi znatnega povišanja poslovnih stroškov, predvsem pa zaradi visokih nabavnih cen za surovine in reprodukcijski material ter splošnega povišanja osebnih dohodkov, pa zamrznjenih prodajnih cen, sc stopnja rentabilnosti tudi pri nas občutno znižuje.
Se posebej je naše podjetje
prizadeto pri proizvodnji sortiranih ščetin za izvoz. V zadnjih nekaj mesecih so se surovine v povprečju podražile za 48 %, prodajne cene pa so na zadnji avkciji v Londonu padle zaradi kitajskega dum-pinga za 40 odstotkov.
Po kalkulacijah, izdelanih v sedanjih tržnih možnostih, predstavlja nadaljnje sortiranje ščetin čisto i/.gubo.
Glede na to, da je uvoz reprodukcijskega materiala po-
gojen z izvršenim izvozom na področje s konvertabilno valuto, pa je nujno, da kljub dejanski nerentabilnosti vsaj delno nadaljujemo z zmanjšano proizvodnjo sortiranih ščetin in jih še dalje izvažamo. V takem položaju je racionalnejša proizvodnja, povečanje stopnje intenzitete in boj za znižanje proizvodnih stroškov edino zdravilo.
Izpod prometa in dohodka v oddelku za sortiranje bomo nadomestili z razporeditvijo delovne sile na ostale delovne enote, ki bodo s povečano proizvodnjo izpolnile celotni načrt podjetja.
Obstoječo zalogo sortiranih ščetin bomo pokrili z namenskim kreditom, dokler se položaj na svetovnem tržišču vsaj delno ne popravi. Dosedanje izkušnje nam namreč povedo, da se tako stanje večkrat pojavlja in traja le nekaj mesecev.
Prepotrebno je urediti problem premij in davčnih olajšav za izvoznike, ki izvažajo na konvertibilno področje.
Resen je tudi problem retencijskih sredstev, ki si jih ustvarjamo z izvozom. Znano je, da nam je bilo tri četrtine teh sredstev iz I. 1964 blokiranih in zato nimamo možnosti — kljub ustvarjenim sredstvom — uvoziti nujno potrebne rezervne dele.
V tem težkem položaju nas je prizadela tudi uredba o zamrznjen ju cen, po kateri nam trgovska podjetja vračajo naše blago, čeprav smo prodajne cene formirali že 1. 1. 1965. V nekaterih primerih smo odločno odklonili prevzem blaga, ker smo sodili, da trgovina špekulira, da bi svojo prodajno ceno formirala tudi s starimi zalogami. Riziko, ki nastaja v tem položaju, naj bi reševali s kompromisom, da ne bi padel samo na rame proizvajalca, marveč tudi na trgovca.
Vendar sodim, da je bil ukrep o zamrznjenju ccn nujen. Dobro bi bilo, da bi se okrepila kontrola ccn v trgovinah, ki na rabate, odobrene od proizvajalca, nabijajo še maržo. V našem primeru znaša ta večkrat od 50—70 odstotkov na našo prodajno ceno.
Izhod iz sedanjih težav nam bodo omogočili podrobna obdelava tržišča, iskanje možnosti plasiranja naših proizvodov v tistih podjetjih, kjer nas ni zatekla omenjena uredba, predvsem pa preorientacija proizvodnje na izdelavo artiklov za potrebe industrije.
JANEZ KOS
šef komercialnega sektorja
v Mineralu
Zaradi zamrznjenih cen nam ni bilo treba za zdaj odpuščati delavcev ali zmanjševati osebnega dohodka. Na cene naših izdelkov .je vplivala 10-odstot-na podražitev cementa 21. 3. 1965. Več kot polovico naših
izdelkov pa je vezano na cement. Za toliko bo manjši čisti dohodek ali pa bomo morali vključiti rezerve.
V proizvodnji smo imeli predvideno izdelavo azbestno-ccmentnih ploščic. Teh tri leta nismo izdelovali, njih cena je bila 15 din, sedaj pa je 22 dinarjev. Ploščice so bile predvidene za Skopje: ker pa odjemalec ne prizna nove cene, smo tako izgubili 66 milijonov dinarjev. To pa je za naše podjetje kar precejšnja izguba. Novih cen pa kupcu ne zaračunavamo. Sam obseg proizvodnje in finančni načrt bi sc poviševala, kolikor ne bi prišlo do zamrznjenih cen.
Prizadeli so nas tudi lanskoletni investicijski ukrepi, vgrajevanje marmora. Zaradi tega mislimo na izvoz, predvsem v Švico in Nemčijo. Marmora bomo lahko izvozili (poleg drugih izdelkov) v predvideni višini — za 38.000 dolarjev. Uvoz nam predstavlja le 0.5 % vrednosti letne proizvodnje, vendar je žalostno, da nam ni zagotovljenih niti toliko deviz.
Naši odjemalci so bili ob zamrznjenju cen v neprijetnem položaju, saj je za naše podjetje važen faktor letni čas. Montažna skupina na terenu je močna: 80 % in tudi to smo morali regulirati na obstoječi položaj, tako, da smo delavce zaposlili v neposredni proizvodnji: v prvem kvartalu pa smo načrt izpolnili kljub stagnaciji na tržišču. Neprijetno pa nas bo prizadelo predvideno povišanje tarif za železniške prevoze, in to predvsem zaradi velike teže materiala z majhno vrednostjo naših izdelkov. Pri nekaterih surovinah in izdelkih predstavlja prevoz kar polovico celotne vrednosti. Iz tega sledi, da bo moralo podjetje ukiniti proizvodnjo vrste svojih izdelkov.
JOŽE POCIVAVSEK
šef komercialnega sektorja v Kolinski tovarni
Konec lanskega leta in v začetku letošnjega leta se .je pojavila močna tendenca stalnega dviganja cen osnovnim našim surovinam in embalaži. Zato smo bili prisiljeni, da smo s 1. marcem 1965 tudi mi regulirali cene in jih uskladili z našim planiranim dohodkom, ker smo ugotovili, da l>omo pri večini izdelkov prišli na mejo rentabilnosti.
Samoupravni organi so na predlog upravnih služb sprejeli sklepe, da s 1. marcem cene reguliramo in pričeli smo s prodajo po novih cenah. Osebni dohodki so ostali kljub zamrznjenju ccn nespremenjeni, samoupravni organi pa so izdali nalog finančnemu in ko-mcricalnemu sektorju, da strogo pazita pri nabavi surovin in da ne bi ustvarjali prekomernih zalog. Ker proizvajalno živilske izdelke, ne smemo imeti večjih zalog, saj je rok uporabnosti le 6 mesecev. Letošnji načrt prodaje bomo
izpolnili, odprta pa je ostala stoodstotna uresničitev finančnega načrta glede na sklade podjetja. Pri iskanju možnosti rešitve smo se namreč odločili, da tistim trgovskim organizacijam, ki se niso vključile v nove cene, z dobropisom priznamo razliko v ceni med staro in novo ceno. Pri tem pa se je zgodilo, da so nam nekateri kupci vrnili že prejeto blago, ker niso mogli doseči nove cene — ne glede na to, da je bilo blago naročen® že pred 22. marcem. Podjetje je naglo reagiralo in zaprosilo trgovsko mrežo, naj zadrži že prejeto blago do naše odločitve.
Težave imamo z uvozom m izvozom. Izdelki, ki bi jih ko izvozili, so problematičm glede na rok trajanja. Nova strojna naprava (uvozili s**10 jo iz zahodne Nemčije) orno goča, da so s T plinom uničeni vsi mikroorganizmi, to l,a vpliva na podaljšanje roka trajanja. T plina pa ne moremo uvoziti zaradi pomanjkanja
deviz! Vendar tudj tu iščem ustreznih rešitev in sodelovanja s podjetjem, ki se zanima za souporabo tega stroja.
BOJAN SEVER
direktor komercialnega sektorja
v Žitu
Gospodarski ukrep nas ni bistveno presenetil, Do 18. julija lani smo imeli kalkulativno določene cene. Tako smo imeli določene najvišje stroške za predelavo pšenice (kk, 60 din za
in najvišje odrejene marže pri prodaji na debelo za žita in mlcvske izdelke. Vsa leta po vojni obstaja poseben reži,n formiranja cen tako za žita in mlcvske izdelke kot za testenine, kruh i11 pecivo. Po juliju, ko ^ prišle v veljavo nove cene žita, je sekretariat*9 trgovino in turizem d®" ločil tudi novo marž® prometu z žiti, ceno kfd" ha oz. stroške peke P pristojna občinska skup ščina. Naš predlo« ® za l>eli kruh ni bil od bren. To spravlja pek9 no v finančne težav >
istočasno pa povzr« majhna razlika med črnega in belega kr
ha prekomerno P®1 njo belega.
Posebno težavo P . stavljajo tudi	e
nomske cene za * jg vrste testenin. cene testenin so nan ^ le odobrene pred * bitoma, Od tedaj P9 j^gi stveno narasli rC* ^ stroški in je obrat _
stenin v lanskcn^,^-
letu

letu so predvideni dobni negativni r® jc ti, kajti prodajne ec vedno niso urejene-

glasi'0
isua Kkupno*^ ,juk :ega odbora >	. aJa r>
Hoste-Polje, f£vndi»' esečno v 4.000	,	»
uredniški od1® JW({da«>
avorni ur‘‘d11,'jnik ITi-tehnični l!I in9], lekcij.	UrcJ,
Ijajte na »*?*,*, hi"
£ fiV
6-690, intem® 8^ J*
le vračam®.	0i,člP
iMtr
S/DL i'''*1
O-SldO^fp®'^
dinarjev
osamezne	tfočc^
. Tisk CZ»'
Občani pri delu in doma
reportažnega zapisa občani pri delu in doma sprva nismo nameravali UVESTI KOT STALNO RUBRIKO. Štirje razgovori v prejšnji številki
pa SO NAS PRIVEDLI DO VEČ MISLI, IZMENJAVE MNENJ, DO IDEJE — IN SLEDIL JE SKLEP, DA POD TEM NASLOVOM V VSAKI NAŠI ŠTEVILKI PRIOBČIMO RAZGOVOR Z NEKAJ OBČANI. GOVORILI NAJ BI O SVOJEM DELU, O DOMU, O TEŽAVAH, SE NAVDUŠEVALI ALI KRITIZIRALI. RAZGOVORI NAJ BI BILI VSEBINSKO BOGATI, VSAKA IZREČENA MISEL
PA BI MORALA IMETI SOK RESNICE, PA ČEPRAV BI BIL VČASIH TUDI KISEL.
PO KAKŠNEM NAČELU BOMO IZBIRALI OBČANE, KI BODO NASTOPALI V NASI NOVI RUBRIKI? POSEBNEGA NAČRTA IN ..VOZNEGA REDA- NE BO. UREDNIŠTVO BO IZBRALO TISTE OBČANE, NA KATERE BO NALETELO VEČ ALI MANJ PO NAKLJUČJU, PA SE BO IZKAZALO, DA JE RAZGOVOR Z NJIMI ZANIMIV IN VREDEN OBJAVE.
UPAMO, DA BOMO IMELI PRI IZBORU SREČNO ROKO PA DA BODO OBČANI PRIPRAVLJENI SODELOVATI!
ko za model služi le izrabljen, pokvarjen element kakega starega stroga.
S kakšnimi problemi sc srečujete v tovarni in privatno?
— Organizacija dela ni urejena tako kot bi morala biti. Marsikdaj naletim piri svojem delu na težave, ki pa so bolj tehničnega značaja. Tega ne bi razlagal, ker bi za to bilo potrebno preveč časa. Seveda pa se pojavlja standardni problem — odnosi in nasprotja med starimi in mladimi. Privatnih težav skorajda nimam, ker stanujem pri starših, delovno mesto imam relativno blizu in — nisem Je poročen.
Kako se zabavate? So morda ukvarjate s kakšnim športom?
— Odkar sem prišel od vojakov, se s športom ne ukvarjam več. Tudi zabavam se bolj malo, ker ne utegnem: sem namreč sekretar mladinske organizacije in član centralnega DS. Poleg tega moram marsikdaj delati po 12 ur, kadar pa je nujno pop: ra vilo, delam tudi ob nedeljah. Sploh je moja zabava bolj »delovnega-, značaja.
Vaši načrti?
— Nič visokoletečega. Rad bi odšel na kak tečaj, da bi se še bolj izpopolnil za delo na svojem delovnem mestu.
Ivanko Debeljak smo poaskali na njenem do-mu> kajti tam je hkrati »v službi«.
Kako dolgo ste gospodinja?
Približno dve leti sem že up>okojena in ves ta čas gospodinjim svoji družini.
Stanujete v vrstnih hišicah in ste se verjetno Priselili na Kodeljevo — °d kod ste prišli in — morebitne primerjave?
— Prej smo stanovali v Siški. Kodeljevo mi je všeč, vendar mislim, da precej zaostaja za Šiško dli Bežigradom. Tudi Moste.
Delate morda v kaki družbenopolitični organizaciji?
— Pravzaprav moram odgovoriti v preteklem času. Delala sem puri ZPM in v nekaterih dru-
več - „a^JO *ase nič vabi. Ne'v^0 me ne P0-
-“■Sca S
>rali,Henn>OSkrbclfci bi
Se — jcT* naše najmlaj-
bre'PuščenjVSO prev<* »o
?ud' šport n 8£U?1 sebi-
i?hko 'bOn ° objekte bi
Kino Tri, 6 ‘koristili, i^i,	bi moral
'®Pše	Program in
^t'no Prostore
»ri*Tt,s
pri tako močni industriji, kot jo imamo, malo bolje poskrbeti za proste ure prebivalstva.
Boste sodelovali na natečaju za novo ime Mo-ščanske skupnosti?
— Opazi la sem vabilo na sodelovanje. Popolnoma se strinjam s tem, da se glasilo preimenuje, ker ta naslov res ne ustreza več. Na natečaju pa ne bom sodelovala. Upam, da boste izbrali lepo, učinkovito in primerno ime.
Kaj pa delate v prostem času?
— Berem knjige, poslušam televizijo in radio. Televizija mi vzame skoraj preveč časa, vendar mi v neki meri nadomešča ostale kulturne dobrine in v gledališče in kinematografe zato redkeje zaidem.
Predsednika mladinskega aktiva v Saturnusu sem poprosil, naj mi predstavi kakega mladinca. Samo ne takega, ki bi pripovedoval le o jazzu ali Sekiularcu ...
Zavila sva v remontno delavnico in se ustavila pred mladincem rdečkastih las in nekoliko pegastega obraza. To je Lado Sluga, ključavničar. »Ne vem, če si boste kaj pomagali z menoj, danes nisem preveč zgovoren,« mi je dejal. Zastavil sem mu prvo in najtežje vprašanje. Če tega speljeva, potem bo šlo lažje.
Kakšen je po vašem mnenju profil današnjega mla-
NAGRADNA KRIŽANKA — IZŽREBANI NAGRAJENCI
Posebna komisija je pregledala rešitve prvomajske nagradne križanke in izžrebala 3 nagrajence:
1.	nagrado (5.000 dinarjev) prejme Milan Pivec, Sp. Kašelj 22, p. Polje;
2.	nagrado (3.000 dinarjev) Slavka Potočnik, Vevče 40, p. Polje in
3.	nagrado (2.000 dinarjev) Janez Kordin, Ul. Jana Husa 3/IV, Kodeljevo.
Nagrajenci lahko dvignejo nagrade osebno v uredništvu Msk, Ob Ljubljanici 42/11 vsak torek ali petek od 7. do 14. ure.
Vsem izžrebancem iskreno čestita uredništvo!
dinca in ali je tak resnična
podoba naše mladine?
— Omejil bi se le na profiil delavske mladine, ker jo bodj poznam. Zdli se mi, da povprečen miladiimec ni tak, kakršen bi moral biti. Vzrokov za to je precej, res pa je tudi, da vsega nismo krivi sami. Naij-večji problem je denar — mladine v 8 urah ne zasluži do-vOiij, da bi zadovoljeval vse srvoje potrebe. Prične seveda več delati ali pa se »■preda toku«, čeprav se mu tako zavleče njegov osebnostni razvoj — če sploh ne ostane na pol poti. Po drugi strani pa je tudi res, da se kljub vsemu le premalo zanimama za probleme in naše jutrišnje naloge, da smo premalo zainteresirani za samoupravljanje, za proizvodnjo ..
Kakšen poklic opravljate?
— Ključavničar sem, delam pa v remontni delavnici. Moje delo je zelo težko in zahtevno. Posebno težko je brez načrta izdelovati nove strojne dele,
Vodoravno:
1.	in 131. VSEM BRALCEM, OBČANOM ZELI BREZSKRBNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE UREDNIŠTVO!: 27. starh; 28. Cavtat; 29. Erazem: 30. arboin; 31. T. R.; 32. tank; 33. cement; -š; 35. srna; 36. irh; 37. Pad; 38. niz; 39. Ana; 40. kateta; 41. paleta; 43. psi; 44. čar; 45. lani; 46. je; 47. korala; 48. malina; 49. dok; SO. vir; 51. Jakac; -a; 52. komite; 53, koline; 54. botanik; 56. meta; -a; 57. Romuni; 58. potica; 59. komolec; 60. pati-fta; 61. rezina; 62. Kapica; 63. dobiček; 64. Nintca; 65. F. 66. omaka; 67. gotika; 68. Laponec; 59. Moni-
ka; 70. Ri; 71. mera; 72. vereja; 73. PEN; 74. vik; 75. Litija; 76. neg.; 77. ata; 78, melona; 79. kos; 80. pek; 81. kemija; 82. pega; 83. ne; 84. Korint; 85. Gotovac; 87. bodica; 88. Dover; — a; 89. Marica; 90. ko-lorit; 91. muzika; 92. koleno; 93. natega; 94. maniker; 95. batina; 96. moment; 97. h; 98. tona; 99. Igrokaz; 100. belica; 101. višina; 103. Elida; 105. sol; 106. kor; 107. malica; 108. Milano; 109. Zr.; 110. raca; 111. sen; 112. por; 113. sinica; 114. Kosovo; 115. kan; 116. osa; 117. par; 118. čuk; 119. žara; -a; 120. sat; 121. Ra; 122. rolo; 123. U; 124. samuraj; 126. statve; 128. lenoba; 130. masiv.
____	tudi letos občinska razstava
Le dober mesec dni nas loči od občinskega praznika in občinske razstave. V zvezi z gospodarsko razstavo smo naprosili predsednika odbora Jožeta Borštnarja za informacijo glede priprav zanjo;
Občinska gospodarska razstava bo imela letos še poseben pomen, saj praznujemo 20-letnico osvoboditve in 15-lctnico samoupravljanja in bo v tem smislu tudi pripravljena. Odbor si prizadeva, da bi na razstavi prikazali prehojeno pot celotnega občinskega gospodarstva in razvoja samouprave.
Posamezna podjetja bodo zato poleg eksponatov prikazala dosežke s področja delavskega samoupravljanja, standarda ipd. Razstava pa ne bo zajela samo gospodarskega področja, ampak tudi napore in dosežke v šolstvu, socialnem varstvu, športu, kulturi idr.
** dosedanjih podatkov lahko sklepamo, da bo na razstavi zastopanih več pod-jetij kot v prejšnjih letih, nekaj celo iz drugih občin, čeprav le taka, ki delajo z našimi v kooperaciji.
..	soi& kvcueja in murna na Kodeljevem, zabaviščni
prostor pa na bližnjem košarkaškem igrišču v Kodeljevem parku.
Otvoritev razstave bo pred dnevom borca 3. julija 1965, zakijuček pa na predvečer občinskega praznika 11. julija 1965.
Na sliki: Z lanske razstave!
MOŠČANSKA
SKUPNOST
kronika
GASILCI SO ZBOROVALI
V tovarni Izolirka je bil pred Icraltfcim redili letni občni zbor prostovoljnega imidutsitrijsikega gasilskega društva. V razpravi so člani PIGD povedali, da marsikateri delavec v tovarni ne zna uporabljati gasilskih aparatov. Predlagali so, naj bi zato organizirali obsežen seminar. Prav tako pa predlagajo ureditev zanemarjenega gasilskega orodja, saj so v Izolirki možnosti požara zelo velike.
POVEČAN IZVOZ
PO AE Vestniku povzemamo, da bo izvoz v naši občini v letu 1965 zelo narasel. Industrija bo povečala izvoz za 16,7 % v primerjavi z lanskim letom, kmetijstvo pa bo izvozilo po prvem predlogu zii 5,965.250, po drugem pa za 6,241.000 dolarjev, kar predstavlja za 41 % večji izvoz kot 1. 1964. Kmetijstvo, v katerem je zastopan Agrokombinat -Emona, povečuje svoj izvoz predvsem na račun večje proizvodnje, več zaklane živine in višjih cen na zunanjem tržišču.
STANOVANJSKI
PROBLEMI
ODS živilskega kombinata Žito je sklenil iz čistega dohodka, ustvarjenega v letu 1964, nameniti 19 mUiijonov dli-manjev za nakup in kreditiranje gradnje hiš in stanovanj tisltim zaposlenim, ki žive v neurejenih stanovanjskih razmerah. Ker je interesentov za kredite in stanovanja zedo veliko, bodo morali mnogi še počakati. Predložena resolucija v stanovanjskem gospodarstvu poudarja olajšave pri težnjah za gradnjo zasebnih hiš.
HVALEVREDNA POTEZA
V	Kemični tovarni je DS ob zadnjem letnem obračunu sprejel sklep, da bodo pri izplačilu osebnih dohodkov upoštevali tudi upokojence s skromno vsoto 5.000 din na posameznika. Po nakazilu tega denarja so mnogi upokojenci izrazili zadovoljstvo, in to predvsem zaradi spoznanja, da niso pozabili na njih.
RAZSTAVLJALI SO
V	HOLMU
Na vsakoletnem sejmu gospodinjskih proizvodov v K61-nu je letos februarja razstavljal tudi Saturnus skupaj s tovarno emajlirane posode iz Celja. Saitiumus se je predstavil kupcem z embalažo za široko potrošnjo, pladnji, reiklaminimi plakati, varnostnim trikotnikom, kolesarskim žarometom ter kuhalnikom »-Mojco«, ki je zbudila največ zanimanja. Priglasilo se je že 34 inozemskih kupcev iz Zah. Nemčije, Avstrije, Italije in drugih držav.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Od 1. do 30. aprila 1965 se je priselilo na področje matlč- ' nega urada Moste 216 ljudi (105 moških iin 111 žensk), odselilo pa se je 90 občanov (41 49). Živorojenih je bilo 37 airok (13 + 24), umrli pa so 4 občani (3 -f- 1).
V območju matičnega urada Polje se je priselilo 80 ljudi (41 -j- 39), izselilo pa 71 (37 -f- 34). V tem območju se ni rodil noben otrok, umrlo pa je 7 občanov (2 + 5).
Na področju matičnega urada Dolsko se ni pri javil nihče, odjavili pa 1 občan (0 -f n Živorojenih otrok ni bilo, umri pa je 1 občan (0 + 1).
Število prebivalstva v občini na dan 1. maja 1965: Moste 22.445 (10.576 + 11.869), Polje 14.462 (6.968 -f- 7.494), DoMco 1.380 (663 + 717) skupaj 39.287 (18.207 -f 20.080).
Slika glavnega objekta ljubljanske toplarne sc je v petih mesecih tega leta v marsičem spremenila, če je primerjamo s tisto, ki smo jo objavili decembra lani. Kljub precejšnjim težavam z dobavo materiala napredujejo gradb. in montažna dela dokaj hitro in računajo, da bo centralna toplarna v pogonu že v začetku leta 1966. Kot je znano, bo Imel glavni energetski vir 64 MW instalirane moči, ki bo dajala 367 milijonov kwh na leto. Toplarna si močno prizadeva, da bi svojo mrežo cevovodov, prek katerih so že ogrevane večje stavbe v centru Ljubljane (npr. Metalka in RTV), čimbolj prilagodila potrebam vsega mesta. Trenutno je v gradnji magistralni vod od toplarne do termoelektrarne v Čufarjevi ulici, id je dolg 2,8 km in bo v celoti veljal okrog milijardo dinarjev. Na ta osrednji vod bodo priključeni odcepi proti Šiški, Bežigradu in Viču. Ti bodo ogrevali važnejše gradbene komplekse. Zanimivo je. da je toplarna že velik del svojih toplotnih kapacitet prodala v druge občine (Šiška, Center, Bežigrad), medtem ko v Mostah še ni bilo večjih interesentov. Za letos predvidevajo, da bodo nove stavbe ob Kajuhovi cesti ogrevali s provizorično kotlarno. Poleg ogrevanja bo toplarna razpolagala z veliko množino pare, ki bo imela v Mostah dovolj industrijskih odjemalcev. V ta namen bo zgrajen poseben parovod. Na sliki: toplarna z južne strani.
Komunalni problemi v Dolskem
VOLITVE v zadružni svet in svet kooperantov KZ Polje
V nedeljo, 23. maja, so bile na 17 voliščih volitve polovice članov zadružnega sveta in sveta kooperantov, ki jim je po statutu KZ Polje potekel mandat. Volilno pravico so imeli zosebni kmetijski proizvajalci, ki so člani zadruge, oziroma kooperanti in njihovi družinski člani, ki se preživljajo s kmetijstvom, in delavci zadruge. Kmetje so volili v zadružni svet 10, v svet kooperantov 13 svojih zastopnikov, delavci pa so v zadružni svet izvolili 17, v svet kooperantov pa dva člana.
Volitve so zelo uspele, saj se jih je od 969 upravičencev udeležilo kar 898 ali 93,2%, kar je več kot v lanskem letu. Prav tako je bila več kot polovica od
71 manjkajočih upravičeno odsotna.
Tako v razgovorih na volitvah kakor na sestankih zadružnikov, kjer so postavljali kandidate, je bilo mnogo govora o kooperacijah in dolgoročnejših kreditih, ki bi morali biti na razpolago privatnim kmetijskim proizvajalcem, in o kmetijskih strojih in orodju. Manjši kmetijski obdelovalni stroji (ročni traktorji, motorne kosilnice ipd.) postajajo zaradi pomanjkanja delovne sile življenjska potreba in porok za dviganje kmetijske proizvodnje na zasebnih kmetijskih površinah. Vendar teh strojev ni mogoče dobiti, posebno še ker niti zadruga niti kmetje nimajo potrebnih deviznih sredstev.
Ob zaključku pohoda strojnikov ljubljanske univerze jim je 9. maja v Zadvoru spregovoril dr. Marjan Brecelj. Prejšnjega dne so imeli strojniki v zadružnem domu prireditev, na kateri je sodelovalo tudi DPD Svoboda Zadvor.
V »ustju« zasavske doline leži na izredno lepi točki Dolsko. Zemllija je bila do nedavna dobra; sedaj ni več tako, ker zemlja ni več edini in glavni vir dohodkov tukajšnjega prebivalstva. Prenekateri kmetovalec se je raje oprijel poklica, od katerega je hrbtenica manj upognjena, roke manj žuljave. Zaposlitve v Dolskem pravzaprav ni, saj razen Kmetijske zadruge in Agrokombinata ni nobenega podjetja ali večje delavnice. Zato se velika večina vaščanov vozi z vlakom ali avtobusom na delo v Ljubljano.
Kraj sicer ima pogoje za razvoj. Lepa lega, okoliški hribi, ribolov bi bile sicer privlačne točke za turiste, vendar o tem ne razmišljajo, ker so pred njimi še mnogo večji problemi, med njimi najresnejši, izredno slaba voda.
Ustanovljen je bil odbor za gradnjo vodovoda. Predsednik odbora je tov. Janež, ki zastopa interese pri vodovodni stkuipnosti v Mostah. Letos so si zagotovili iz občinskega proračuna okoli pol milijona dinarjev, kar bi bilo za začetek verjetno dovolj, kajiti potrebno je pripraviti celotno dokumentacijo z zajetjem, ki bo po vsej verjetnosti poseben problem.
Vodovodni odbor je navezal Stike tudi z bežigrajsko vodovodno skupnostjo, ker je bil prvotni namen, da bi potegnili vodovod iz Kleč. Vendar to varianta ne pride v poštev, ker v Klečah še nekaj časa ne bodo prišil do vodovoda, saj je še niso napeljali niti do Vidma, Beričevega in Dola. Zato so mislili na svoje zajetje. Odbor sl je tudi to varianto ogledal, vendar bo potreben ogled strokovnjakov Zavoda za hi-gi ensko-toh n ično zaščito. Voda je v Dolskem zelo slaba, posebno v nekaterih hišah (uči-
teljski blok). Kaj je temu krivo, je vprašanje, vendar so prebivalci prepričani, da ima tu »zaslugo« predvsem Agrokombinat, ker so odpadne vode 'iz hlevov napeljali v potok. Ta problem bo treba v najkrajšem času rešiti.
Tudi trgovina je eden večjih problemov. Voli val so že večkrat 'zahtevali pri trgovskem podjetju Mercator, da bi uvedli neprekinjen delovni čas zaradi zaposlenih, ki prihajajo domov šele ob 15. uri, ko trgovino zaipro. Vendar je do sedaj ostalo le pri besedah. Tudi predstavnik trg. podjetja, ki je bil prisoten na enem izmed sestankov, ki je bil orga-
niziran v ta namen, ni dal kakega konkretnega odg0^ v Pač pa je obljubil, da ^.j. todnu dni uprava podjet)**. la odgovor krajevni s*cU^lt» sti, vendar je pretekel z® sec, odgovora pa ni.
Nadalje je problem ^ sttični načrt, saj je več set prosilcev, ki bi takoj ' z gradnjo, pa ne dobe fF. ^ nega dovoljenja — sev’<’ri(j^kni ni izdelan načrt za zaz okoliš.	5
Stvari sc bo treba trdno voljo in posamezno. . ^ problem zase, ne kamp*'’' kakor je v navadi — ’n ne bodo izostali!
Jano* *■
Strokovne publikacije
ZA TELESNOKIJLT
delavce
UllNl''
Od prvega slovenskega Nauka o telovadbi, pri katerem, je sodeloval tudi neumorni Pran Levstik, bo čez 2 loti minilo že stoletje. In vendar Strokovna knjižnica za telesno kulturo in šport še zdaleč ni tako bogata, kot v prenekateri drugi stroki. Odkar pa imamo Slovenci visoko šolo za telesno kulturo, to vrzel strokovnjaki občutno izpolnjujejo. Med drugim je dokaj bogata tudi periodika in o tej žolimo obvestiti naše bralce.
2c 18. leto izhaja revija /a strokovna vprašanja telesne vzgoje, tekmovalnega športa itn športne rekreacije TELESNA KULTURA. Izdajata jo ZTKS in VSTK.
Center za šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov izdaja STROKOVNI BILTEN. Namenjen je le strokovnjakom za službeno uporabo, sistematično pa v njem obdelujejo avtorji posamezne šport-
jsdiplime (nogomet,
ipd.). “	" -
(nogomet .cor
.. V biRenul^o
prevodov, doI,;inp(rvJ v ti, da želimo *™^ tudi sodobne ni-.v iz vsega sP'
1964 so začeii^^i v ni delavci ŠPORTNI KNJ'
/ne prispevke	^ o
človeka in dr -retah športa m	dve
3. Doslej sta * i: Drago u agrWiin. življenja; J' a;'a.
š 1-	t‘o-
Ulaga: SmuL«.
' lanski slovesm	^
ovc zgradbe	^
UK. ki 1» 11
vilko
šol'
tereni
in kabto^L v P°'
,1 živijo Vnetij?;
Bolnik v hiši - zdravniški obisk na domu
ZDRAVSTVO IN Ml
Marija Hribar
Sttn-aj v vsiikd hiši se slej o prej pojavi vprašanje ka-i ravnaitii z bolnikom, za ka-kaže, da bo moral ostati dalj časa v postelji. Odgo-or na to vprašanje ni tako Preprost.
Vteak bolnik je potreben pravljenja. To pa ne pomeni poklicati zdravnika, ki vrsto obolenja in pied-Q| . ustrezajoče zdravilo.
avni pogoj za uspešno zdrav-"nJe je poleg pravilne dia-'im zdiravtil tudi nega
Potonika.
K negi bolnika spada udob-li Ulleditev bolnikovega oko-^-^Uma osebna higiena in vih <*"n° izvajanje zdravniko-navodil glede jemanja im prehrane.
hcriT^a’ato se mora oseba, ki Bovirn neguie' prilagoditi nje-—, -p. Navadam in razvadam eda v mejah, ki jih do-»i,..,, ,JO osnovna pravila ^V^Uenja bolezni, trpej ^ baj bi po i^KižnoKlti
^»Co ° ?>bo’ "prarnUen<*
m čisto. Ce ni v bli-tekoče vode, naj v bolni-
kovi sobi ne manjkajo umivalnik, vrč z vodo, milo in brisača. To marsikdaj pozabimo celo ob obisku zdravnika na bofiinikavem domu.
Paziti moramo, da bolnika ne vznemirjajo kričanje in ropat otrok, pagoisti obiski sorodnikov in znancev. Tudi jok in tarnanje ob bolnikovi posteiljn lahko bolezensko sitainje poslabša.
Bolnikova postelja mora biti udobna, dobro postlana in vedno čista. Posteljo postiljamo vsak dan, običajno zjutraj; zvečer jo zopet popravimo, da bo bolnik udobneje spal.
Umazano posteljnino in bolnikovo osebno perilo ne pu-ščajmo v bolniški sobi; prav tako ne ostankov jedi in nočno posodo.
Bolnikovo osebno perilo naj bo dovolj veliko, da ga nikjer ne veže, ne sme imeti gub, biti mora iz primernega blaga glede na letni čas (Clanela — platno). Za težkega, negibljivega bolnika nabavimo bolniške srajce, ki se zavežejo zadaj, podobne dojenčkovim srajčkam. Z oblačenjem navadne srajce težikegh bolnika še bolj zmučimo, prav tako pa tudi sebe, zlasti če tega dela nismo navajeni.
Pri negi bolnika je posebno važna čistoča kože — botonlik mora bilti umilt vsak dan, po potrebi tudi večkrat. Se posebno je umivanje važno pri težkem, negibljivem bolniku, ker z umivanjem ne samo odstranjujemo umazanijo, temveč tučbi pospešujemo krvni obtok in s tem preprečujemo ozdravljive rane — prelofci-nine. Za prepreče^rije preležanim je posebno važno, da bolnik ni v mokrem, da na rjuhi ni nobenih gub, da ob hranjenju ne padajo pod bol-
nika ostanki hrane, drobtine itn. Poleg tega Je za preprečevanje preležanin še posebno razbremenitev tistih delov telesa, kjer se preležanine najrajši pojavijo. Razbremenjujemo jih s tem, da bolniku večkrat dnovno menjamo jxiiložaj v postelji, ga obračamo. Uporabljajmo tudi zračne blazine, ki pa morajo biti vedno oblečene v prevleko ali položene pod rjuho. Zapomnimo pa sa, da preležatnina ni bolezen, temveč le slabo ogledalo za osebo, ki bolnika neguje.
Pri bolniku je zelo važno tudi čiščenje zob in ustne votline. Ne pozabimo tudi na dnevno nego las!
Razen udobnega okolja in osebne higiene spada k negi bolnika tudi skrb za razvedrilo. Pri tem se oziramo na bolnikovo zanimanje in bolezensko stanje’. Ce bolezensko stanje dopušča, bomo bolnika zaposlili z branjem, posredovali mu bomo dnevne novice ipd. Seveda bomo vse razburljivo izpustili. Ce je bolan otrok, mu damo za zabavo razne igrače, slikanice, svinčnik, papir, pač predmete glede na otrokovo starost in zanimanje.
Ne pozabimo dati v bolnikovo sobo vazo s cvetlicami, ki so namenjene samo njemu. Preveč cvetja ali cvetje z omč-nlm vonjem ne spada v bolnikovo sobo. Naš bolnik nam bo za vsako pozornost hvaležen in se bo udobno počutil, to je pa prvi pogoj za hitrejše ozdravljenje.
Oseba, ki bolnika neguje, mora skrbeti tudi za njegovo pravilno prehrano. Ce je potrebna dieta, se moramo strogo držati zdravnikovih navodil. Obroki hrane naj ne bodo prepogosti in preobilni, ker to že samo po sebi jemlje tek. Raje dajmo hrano na krožnik dvakrat, če bo bolnik še želel jesti. Kadar bolnik nima predpisane diete, mu dajemo običajno mešano hrano z dodatkom sadnih sokov, ki 1*»laika {»osvežijo in mu zbujajo tek. Bolniku ne dajemo težko pre-
bavljiivih jedi (Ržol, mastne jedi, zlasti ne svinjsko meso).
Omenimo naj še dajanje zdravil! Pri tem se moramo strogo držati zdravnikovih navodil glede časa in količine. Ne dajajmo bolniku starih zdravil, ki so nam ostala od prejšnjih obolenj al; celo od drugih družinskih članov!
Poleg vsega navedenega mara oseba, ki bolnika neguje, znati tudi natančno opazovati vse spremembe, ki se lahko pojavijo pri bolniku. Naučiti se mora naitanačno meriti telesno temperaturo, paziti na utrip žile, na dihanje, na barvo kože, ali je bolnik bled v obraz, ali je modrikast, rdeč, ali ima po telesu izpuščaj. Pogledati mora vsako spremembo v blatu in urinu, ugotavljati, če je bolnik bruhal, kakšen je bil izmeček, ali ima bolnik krče oziroma bolečine in kje so te bolečine. Vse te spremembe se mora naučiti opazovati, jih pravočasno ugotoviti in pravilno posredovati zdravniku oziroma dežurni sestri, da se ne bodo dogajale razne nepravilnosti in nesporazumi ob naročanju zdravnika na bolnikov dom. Iz pravilnega opisa bolezenskih sprememb si bo zdravnik ustvaril približno sliko bolnikovega stanja in si razvrstil obiske po nujlnosti. V nasprotnem primeru pa težki bolniki čakajo na obisk zdravnika tudi več ur, medtem ko se zadržuje zdravnik pri bolniku, kjer pomoč morda ni tako nujna. Ob naročanju zdravnika na dom slišimo največkrat, da ima bolnik temperaturo. To je vsekakor premalo, ker temperatura ni bolezen, temveč le simptom nekega obolenja. Temperatura je pri ošpicah in še nekaterih drugih boleznih lahko zelo visoka, pa bolnik kljub temu lažje brez škode počaka kot nekdo z oslabelim srcem pri srednje Visoki temperaturi, zlasti če je bolnik starejši. Torej;me pretiravajmo, ker s tem lahko več škodujemo!
Ce bomo upoštevali vse te nasvete glede bolezenskih sprememb pri bolniku, ne bomo čakali noči, ko ostane en sam zdravnik za celo območje občine. Zdravnika bomo naročili podnevi, ko je tudi več možnosti. Nočna dežurna služba je samo za nujne primere.
V dežurni službi smo večkrat v težkem položaju, zlasti če je naročeno večje število obiskov, zdravnik pa je že odšel na obisk v oddaljeni predel občine, kjer mora ponekod nadaljevati pot tudi peš in tako izgublja dragoceni čas.
Pri vseh težavah in odgovornostih dežurne službe pa slišimo vse mogoče in nemogoče očitke, ko pa pride zdravnik, večkrat lahko ugotovi, da stanje bolnika le ni tako hudo, kot je bilo slišati po telefonu.
Zdravstvene delavce ne vežejo samo ure dela v ambulantah In na bolnikovem domu. Svoje delo morajo opravljati po načelih sodobne medicinske znanosti in se za to Strokovno izpopolnjevati. Delati marajo na področju zdravstvene prosvete in vzgoje ter se vključevati v delo drugih organizacij, ki imajo v svojem programu skrb za človeka.
Zelja vseh zdravstvenih delavcev je, da zdravniške pomoči potrebnim v vseh njihovih utemeljenih željah in potrebah ustrežejo in pomagajo. Zato pa z delom in nasveti na razpolago v ambulantah, dispanzerjih in na bolnikovem domu. Istočasno pa hvaležno sprejemajo vsak dober nasvet in pripombo za izboljšanje odnosov med zdravnikovo službo in uporabniki zdravniških uslug.
S sodelovanjem in obojestranskim usklajevanjem dolžnosti in pravic se bodo zmanjšale nepravilnosti in nesporazumi, manj bo neutemeljenih kritik in verjetno tudi manj Stroškov iz sklada za zdravstveno zavarovanje; ostalo bo več denarja za preventivo, kar naj bi bil poleg zdravljenja naš skupni cilj.
PO POTEH Partizanskih kurirjev
brouj avt	140 naSi narodi
bodlitve JaJt> ■ž0\oMetmico osvo-
ftveh	80 56 Ixre~
ležas	kurirh ude-
F*o	C‘anaane«a pohoda
•jame. h Partizanske Ljub-
k^^>I^^Zanskih kjunr-Gr'^e ’ Goretnuske, 8-	kranjske so že
“brh kreniu'S<Xin‘Jjh jutranjih 8	Točno ob
^ llau so se k-rtrj!i
zbrali v Ljubljani, kjer se je pohodu pridruždtoa skupina partizanskih kurirjev iz občine Mo-Ste-iPolje, nato pa so kreniti dalje v partizansko Belo krajino, kli je dala NOV nepojmljive žrtve za človeka in za osvoboditev naše domovine.
Ze na poti smo naleteli na gostoljubnost vaaščamov, 'ki je še vodno taka kot takrat, ko so brigadam, ki so osvobajale dolenjske kraje, dali prav vse.
k"»ina
na Pohodu^jL ^“rirjev iz občine, ki so sodeloval ” Poteh partizanske Ljubljane
kar jim 'je nudila skopa zemlja.
Pri Ivančni gorici smo se poslovil od nove magistrale. Pot nas je vodliia proti vasi Krki, kjer nas je qb desni spremlja^ la istoimenska reka. Nekdanji partizanski borci so se ob pogledu na mrzlo in deročo Krko zresnil., nehote so se spomnili, koliko borcev je dalo življenje ob tej mrzli reki. A že sta za nami Žužemberk in Dvor. V Soteski smo prekoračili reko prek mosta in že smo v Podturnu. Pot nas je vodila po ozki dolini skozi Poljane v Občice, kjer smo se ustavili pred vdlilko hišo, kjer sta bila med NOV komanda relejnih Stanič Slovenije in 'kurirska postaja * TV 15. Od te postaje so vodile kurirske zveze prek Notranjske na Primorsko in Gorenjsko, čez Krko in Savo na Štajersko in Koroško pa prek Bele 'krajine na Hrvatsko.
Iz vseh teh krajev so se kurirji zapet 'zbirali na kraju, kjer so v NOV vsak dan, podnevi in ponoči, kljub dežju, snegu in mrazu, prek rek, cest in železniških preg, mimo sovražnih postojank, bunkerjev in minskih polj prenašali strogo zaupno pošto, literature in drugo do končne osvoboditve naše domovine.
Pred hišo, kjer je bila kurirska postaja, so bili zbranii vaščani ton pionirji osnovne šole v Poljanah. Z velikim navdušenjem so pozdravil prihod partizanskih kurirjev. Kurirje, pionirje, številne predstavnike družbenih organizacij in domačine je pozdravil prvi ko-
misar komande relejnih dtanic Slovenije Ludvik Kukavica, ki je obenem opisal nastanek, razvoj in vlogo kurirskih zvez med NOV ton dal veliko priznanje tamkajšnjim prebivalcem, ki so od prvega dne pa do končne osvoboditve naše domovine aktivno sodelovali v NOV. Po končanem govoru je prvi komisar komandir Tone Može odkril na hiša, kjer je bila v letih 1943 do 1945 kurirska postaja TV 15, spominsko obeležje, simbol kurirja, hitečega s sporočilom — delo znanega partizanskega akademskega kiparja Staneta Kržiča Spominsko obeležje je prevzel v varstvo v imenu terenske organizacije ZB stari partizan Lojze Murn/
Za kulturni program so poskrbeli pdanirji osnovne šole Poljane, ki so ob tej priliki tudi dalli ime svojemu odredu: od danes naprej se imenuje njihov odred Pionirski odred TV 15. Ob koncu Slavja so pionirji osnovne šole Crmošnjice prevzeli kurirčkovo torbo od pionirjev osnovne šole Poljane ter jo odnesli proti Beli krajini. Pred odhodom je pionirka prebrala pozdravno če-Maršalu Titu za njegov rojstni dan.
Iz Občic so partizanski kurirji krenili mimo Starih žag, kjer so bile partizanske delavnice dn znana orožarna (v njej so partizani izumili in izdelali partop), in prišli v partizansko Belo krajino. Ko so vkorakali v Semič, so najprej pred spomenik padlih borcev potožili lovorjev venec. Tudi
tu so jih pričakali vaščani jn jih navdušeno pozdravili. V imenu tamkajšnje organizacije ZB je vse udeležence pohoda pozdravil Franc Košir. Nato so sledile recitacije, zaključil pa je sprejem pevski zbor, ki je zapel nekaj partizanskih pesmi!.
Zvečer so se stari partizani zbrali v kulturni dvorani in Skupaj' z vaščani pozno v noč obujali spomine na partizanske čase. Naslednjega dne so se Stari borci težko poslovili od vaščanov in obljubiti so jim morali, da jih bodo še obiskali.
Partizanski kurirji so se po stari kurirski poti vračali proti Ljubljani. Ko pa so prikorakali na Trg revolucije, jiih je navdušeno sprejela velika množica Ljubljančanov. S tem so tudi zaključili partizanski pohod in tradicionalno proslavili 20. obletnico osvoboditve naše domovine. Pionirjem, ki so prevzeli naslov po eni izmed kurirskih postaj v Sloveniji, so skušali pokazati, kako težak je bil boj našega naroda proti okupatorju. Zato moramo še nadalje čuvati partizanske tradicije. Stari partizanski borci pa so na tem pohodu obljubiti, da bodo še nadalje prenašali partizanske tradicije na mlade rodove, obiskovali partizanske kraje in se drugo leto zopet udeležili partizanskega pohoda Po poteh partizanske Ljubljane. Prihodnje leto bodo obiskali partizanske kraje na Gorenjskem.
Maks Burgar,
Partizanska ,41
OD BARJA DO SVOBODE S PRVO PREKMORSKO
Ko letos praznujemo 20-let-rnico osvoboditve, je prav, da se spomnimo tudi prve im druge Prekmorske brigade, in to zato, 'ker sta bdi prvi im talko začetek organi zarainja	vseh
prefamorskih brigad ma osvobojenem' ozemlju sosedmje Italije z bazo v mestu Bari.
Ob 'kapitulaciji Italije je bilo osvobojenih večina daima-tinsikih otokov, na katerih je bdlo takrat več osvobodilnih enot sestavljenih iz domačinov. Tem brigadam sta se meseca novembra in prve dlni decembra 1. 1943 pridružili še prva in druga Prekmorsika brigada, ki so ju sestavljali predvsem zavedni primorski Slovenci, interniranci in zaporniki iz Slovenije, Istre, Cme gore in Dalmacije. Ti brigadi sta šteli okoli 2.!500 borcev, večinoma mladih, starih do 20 let, ki so bili pod Italijo nasilno mobilizirani in so sestavljali delavske bataljone (battalione spechiale). Zbirna baza teh dveh brigad je bila v naselju Carbonari v bližini Baria.
Tu naj povem, da so nekaj časa stražili okoli te zbirne baze četniki, 'ki so v njej imeli eno barako in so jih še vedno podpirali Angleži. Četniki so tudi snubili v sivoje vrste mlade slovenske fante in jim za vstop v njihove vrste vsakomur obljubljali 50.000 lir. Četniki s tako podkupnino ne samo da niso dosegli svojega namena, marveč so jih še bolj zasovražili in so kmalu tudi Angleži uvideli, da je prava jugoslovanska vojiska le Titova vojska in so pričeli resneje misliti in nuditi pomoč pri organiziranju Prekmorskih brigad. Naše vodstvo je takrat tudi doseglo, da so vodstvo in stražo baze prevzeli naši organizatorji.
Obe Prekmorski brigadi sita bili sestavljeni iz 7 bataljonov. Štirje bataljoni so sestavljali: 2. brigado, ki se je izkrcala na otokih Brač, Hvar in Solta, ostali 3 bataljoni, ki so sestavljali prvo Prekmursko briga-

M4
do, pa so se izkrcali, 'kot se še spominjam, 2. decembra 1943 na otoku Korčula. Prva brigada jO štela 1.000 borcev. Oboroženi so bili večinoma z italijanskim orožjem, ki ga je sovražnik pustil ob kapitulaciji. Med to oborožitvijo je bilo tudti nekaj pušk francoskega izvora in prav smešno je bilo videti borca, ko mu je puškino kopito segalo do peta.
Takoj po izkrcanju smo stali pred vprašanjem, kako naučiti borce rokovati z orožjem', kajti večina nas je bilo takšnih, ki smo dotlej videli orožje le od daleč. Te skrbi so nas kmalu rešili starejši Ibaroi in borci dalmatinskih brigad, ki so že bile na otoku in imele precejšnje izkušnje iz bojev r rokovanju z orožjem. Ko je bila naša brigada organizirana po ihataijnnih,. četah in vodih, smo bili razmeščeni po položajih ob obali otoka. Pretila je namreč nevarnost izkrcanja Nemcev, ki so bili na sosednjem otoku Pelješcu, od koder so nas vsakodnevno napadali in obstreljevali. Vsakodnevno so nas napadali in obstreljevali tudi iz zraka, tako da smo dneve preživljali večinoma med nasadi oljk. Kljub vsakodnevnim napadom in obstreljevanju se je naša brigada politično in vojaško vzgajala, kajti vedeli smo, da nas čakajo še težki boji in preizkušnje.
Dne 23. ali 24. decembra 1943 v jutranjih urah smo iz položaja Videli večje število jadrnic in čolnov, ki so hiteli proti otoku Hvaru. Takrat še nismo sHultili, da nam preti nevarnost. Nekaj pred poldnevom nas je ekonom čete, ki je odšel v mesto Blato po hrano, obvestil, da so večji del otoka že zasedli Nemci in da se nam približujejo. Zakaj niso bile Obveščene vse naše enote na položajih o izkrcanju Nemcev, mi ni znano in bi bilo prav, da hi o tem kdo več napisal. Tu moram poudariti, da je pri reševanju naših enot odigrala ipomembno vlogo mornarica, ki je s svojimi malimi trgovskimi ladjami stalno krožila ob obali in reševala begajoče in preživele borce, med katerimi sem bil tudi sam s celotno posadko. Tu je Prva prekmomska brigada imela hude izgube, saj je na otoku ostalo čez 300 borcev, ki so tu pustili svoja mlada življenja.
Pred odhodom z otoka smo uničili večino težkega orožja in tako onemogočili sovražniku, da bi se okorisltil z njim.
Ko smo se preživeli ponovno zjbrali in se reorganizirali na otoku Hvaru, so nas ladje angleške mornarice prepeljale na Vis. Toda tudi tu nismo 'bili dolgo, kajti takrat še ni bilo sklenjeno, ali bomo Vis branili ali ne. Ker so nekateri menili, da se bodo hoteli Nemci polasrtati tudi ostalih otokov in da bi se naše eno-
te znašle v nevzdržnem« položaju, si je štab 8. korpusa, ki je bil tedaj na kopnem, prizadeval, da bi Prvo in Drugo prekmorsko brigado prepeljali na kopno. Opravičilo za odhod na kopno je bilo tudi to, da bi izpolnili elitne proletarske brigade, ki so imele v 5. in 6. sovražnikovi ofenzivi občutne izgube.
Tako je devet ladij naše mornarice v spremstvu patruljnih čolnov "Partizanska zvezda« in »Komat-" prepeljalo prve dni meseca januarja leta 1944 mimo Dugega otoka
na obalo pri Biogradu na mora vse borce 1. in 2. prekmorske brigade.
Od obale smo nadaljevali pot. prebijajoč se skozi sovražnikove postojanke, do Drvarja, ki je bil takrat v rokah partizanov. Tu je bil tudi konec skupnih poti in bojev 1. in 2. prekmorske brigade, kajti tu sta bili razformtirani. Polovico nas je bilo dodeljenih v 3. krajiiško brigado in 13. proletarsko brigado »Rade Končar«, ostala polovica pa je bila porazdeljena po drugih enotah.
Ce danes ugotavljamo, da je preživelo NOV le nekaj desetin borcev prve in druge preik-morske brigade, opravičeno trdimo, da so dale precejšnji delež za osvoboditev.
Ob tej priliki naj obvestim vse preživele borce teh dveh in ostalih prekmorskih brigad, da bo 4. julija letos v Ilirski Bistrici skupna proslava vseh prekmorcev in je prav, d» *e tega Slavja udeležimo vsi in s tem manifesitiramo delež, ki smo ga prispevali v skupne«* boju za osvoboditev.
Ante Guštine**
Spomnili smo se bojev II. grupe odredov na Jančah
Zmaga II. grupe odredov nad nemškim okupatorjem pred 23 leti na Jančah j* svetlo zabeležena v naši zgodovini. V nedeljo, 23. maja. je bil tam odkrit spomenik z množično udeležbo preživelih borcev II. grupe odredov, članov družbeno politi* ni h organizacij, mladine in pionirjev. Slovesnosti so se udeležili tudi člani zveznega Izvršnega sveta Sergej Kraigher, član izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Miti11 Ribičič, predsednik občine Moste-Pol je Vlado Črne in mnogi drugi predstavniki javnega življenja pri nas. — Na sliki: uvodne besede je spregovoril Miha Berčič-
Tedaniji borec II. grupe odredov 2. štajerskega bataljona Lado Mazovec pripoveduje o
boju maja 1942 pri Tujem grmu v neposredni bližini Janč.
Naš bataljon je imel cilj priti na Moravško. Bil je v stal-
ni pripravljenosti. Tedaj je zavzel položaje prav pri Tujem grmu. Naša oborožitev je bila odlična: v bataljonu smo imeli 12 do 15 mitraljezov, sam bataljon je štel 80 do 100 ljudi. Moj brat Risto Mazovec, ko-mandat bataljona, je izbral odličen položaj. Nemška predhodnica 30 vojakov pa se je pomikala naravnost proti našim položajem. Njihov poveljujoči oficir se je približal našim položajem na 5 metrov. V tistem trenutku pa se je vnel boj in popolnoma smo uničili nemško predhodnico. Med spopadom je moj brat Risto skočil iz zaklona in ujel nemškega oficirja s torbo, v kateri so bili strateški načrti. Bataljonu je tako prišla v roke prepotrebna dokumentacija o tedaj še neizvršenih operativnih načrtih nemške solda-teske. Partizanski štab je sedaj laže ukrepal, saj je vedel, kje so glavne sile nemškega napada. Pritisk glavnine Nemcev na naše položaje ob uničeni predhodnici je postal sila močan predvsem zato, da parti ža-
bi prišli do <’!>' ‘'‘L-jalj' da. Tako 1° oh 'so azvijamju boj a P polh jurišev na ‘ ..genij Koncentrirana	je
puškomiilraljeao	-^il.
napade ostro f tcrTi je je potekal b0^nlCeV bilo ubitih ^ po-inšimi položaji- ^ emškl pešadiji J, n udlt oklopno _	' ano s
bilo ktmiu P^p pH-limi zrni. N miin«mc'
orabljati	, ^ po-
Sigalniimii bom lT1gi£8
trajali 2 dni. i poročila s° r,1,ajon‘f’
bilo ubitih m N oaS 100 vojak^ NkaU 20
‘“kolt 30 pa
mi nrav z

S P^V . bom ** te
GSčani pišejo...
RESOLUCIJA
Dnp 24. maja 1965 sta se na »karmi seji sestala KO SZDL KO ZB Kodeljevo (občine Ljubljana Moste-Polje) in obravnavala obnovitev napisa na temeljnem kamnu cerkve na Kodeljevem. Pri tem sta ugo-ovila, da je bilo med drugim obnovljeno tudi ime bivšega »kofa ljubljanske škofije dr. Gregorija Rožmana. Ni po-ebno posebej poudariti, da je vsem udeležencem sestanka m širši javnosti dobro znana mračnjaška vloga imenovane-9a škofa v polpretekli zgodo-mni slovenskega naroda, ko »e je v najhujših pogojih bo-za svoj obstoj in svo-
o kratki, a odločni razpresti Sta °^a °^OTa soglasno enila, da ne smemo dovo-h vati obnavljanje spomina n c^oveka, ki je s svojo violah v,s^u^t okupatorja v tei-dneh naše zgodovine ne-redno prizadejal našemu rodu nepopravljive posledi-' bratomorne vojne. Zato %edlagata oba odbora, naj ovenska javnost zve za ta
-Np;Zn,0 0bliki teoa Pisma: ^ZABITI^ NE MOREM°
^ r<>d tedni je bila ob cerk-, ',a Kodeljevem obnovljena da 1,11,1 ■s^ca Plošča, ki govori, le temeljni kamen za cer-r * Položil škof dr. Gregorij ien,nan'’ plošča je bila zapuš-c„.a ,n neurejena vseh 20 let, obrL "J**1* v°ino Je ni nihče Oa ,Vl ' Pfebivalci Kodeljeve-«aj < menili, da je tako prav, človlt na niei unpisano ime kakip.za katerega vsi vemo, zadejni bil in koliko je pridu , ■ otidega našemu naro-to s y	bil med prvimi, ki
bil n udinjali okupatorju in Oordf,	organizatorji bele
Sprašujemo se, zakaj in komu se je to zdelo potrebno letos, ko praznujemo 20. obletnico osvoboditve, 20. obletnico, ko so naši narodi enkrat za vselej obračunali s takimi, kot je bil dr. Gregorij Rožman. Ali je mogoče to samo preizkus potrpežljivosti vseh tistih tisočev in tisočev, ki so se za osi>oboditev bojevali in žrtvovali? Ali pa je to izzivanje bednih ostankov preživelega ali pa zavestna pozaba vsega tistega, ki ga sto metrov proč simbolizira spomenik žrtvam našega terena.
Toda mi nismo pozabili žrtev, naporov, ki so bili večji in težji prav zaradi dela takih ljudi, kot je bil nekdanji ljubljanski škof. Zato znamo ceniti svobodo in ne dopuščamo, da način blatil. Prav tako nismo bi jo kjerkoli na kakršenkogli pozabili 20-letnih naporov in odrekanja, ki so bila potrebna za izgradnjo naše nove druž-moremo dovoliti in zahteva-be. Zato takega izzivanja ne mo, da se Rožmanovo ime izbriše iz plošče.
Za KO SZDL KODELJEVO Predsednik:
Franc Muhič s. r.
Za KO ZB KODELJEVO Predsednik:
Adolf Jevšnik s. r.
V SADOVNJAKIH
Lansko pomlad so se začele sušiti zgodnje češnje. Letos se sušijo tudi jablane in črni ribez. To ljudje različno tolmačijo, vsak po svoje! Nekateri celo govorijo, da je vsemu temu vzrok škropljenje, ki ga je pred leti opravila neka ekipa. Ali ni že čas, da pride nekdo k nam in ljudem pove, kaj je na stvari, kakšno škodo napravijo zima, ameriški kapar in drugi sadni škodljivci.
Leta tečejo, uničuje se ljudska imovina; nekateri ljudje obsojajo tistega, ki ni nič kriv, drugi del prebivalcev pa želi pomoči in znanja. Radi bi šli tudi na tečaj za sadjarstvo.
Pridite med nas!
IVAN TOMC Sadinja vas 17, Dobrunje
izni tenis v zaiogu
Osnovna šola Vide Pregaro prvič prvak občine v atletiki
Kon6ano Je prvenstvo občine v
atletiki za pionirke in pionirje, ki je letos potekalo v 4 kolih - 2 koli jeseni in 2 spomladi. Atletska liga je pokazala, da je taka oblika tekmovanja najboljša, saj Je skozi vse leto vadilo to športno panogo čez sto atletov in atletinj ter imelo pri tem tudi redne nastope in preizkušnje znanja.
Pravilo je že, da sta najkvalitetnejši tako po dosežkih kot po udeležbi spomladanski koli. Tako je bilo tudi letos. Najkvalitetnejše je bilo prav zadnje kolo, kjer so Mii doseženi najbolši rezultati letošnjega tekmovanja prav ve vseh disciplinah, razen v skoku v višino za moške, ker zaradi bolezni ni mogel nastopiti najboljši skakalec Jovanovič (osm. š. Kette-Munn), ki je v III. kolu skočil že 155 om in le za malenkost zgrešil 160 cm. Pri tem so bili postavljeni kar 3 novi občinski rekordi med njimi vsi v ženski konkurenci (Anica Beti s šole Vide Pregare je z ros odličnim časom 47,8 sek. odvzela lani postavljeni rekord Sonji Konda z osn. š. Kette-Murn. Prav tako izreden rezultat je dosegla v metu krogle Slavka Radovanovič, Kete-Mum -, ki je z rezultatom 9,46 sek. kar za 56 cm izboljšala 4 leta star rekord Rezke Giivičič, Vida Pregare.) Najbolj presenetljiv pa je dosežek Marije Peterlin, ki je z 8,5 sek. v teku na 60 m za desetinko sekunde popravila že tako odličen rezultat Mojce Rebernik iz leta 1962.
V moški konkurenci novih rekordov ni bilo niti jih verjetno ni moči več pričakovati, saj so domala vsi rezultati v pionirski konkurenci jugoslovanske vrednosti.
Čeprav Je v obeh spomladanskih
kolih zmagala šola Polje, je končno vendarle zaradi velikega spodrsljaja jeseni obstala šele na 4. mestu. Tako je z rednim delom skozi vse leto prvo mesto osvojila šola Vide Pregare pred Kettejem in M umom in svetlo točko prvenstva šolo Jorše, ki je presenečala s svojim uspešnim nastopom. Posebna pohvala gre ob koncu še šoli Sostro, za katero je velik uspeh že sama udeležba, pa so tekmovalci te šole posegli tudi po prvih mestih.
Rezultati IV. kola: Pionirji — 1. Mencinger (KM) 7,7 sek; 2. Masten (J) 7,9; 3. Novak (P) 7,9; tek na 400 m: 1. Kresnik (P) 1.01,0; 2. An-drlč (P) 1.01,8; 3. Novak (VP) 1,04,3. Pionirke: 1. Peterlin (P) 8,5 sek. 2. Tomič (P) 9,1; 3. Kosec (VP) 9,9; tek na 300 m: 1. Beti (VP) 47,8 sek.
2.	Zupančič (VP) 49,3; 3. VeOiko-vrh (KM) 51,0.
Skok v višino:
Pionirji: 1. Logar (KM) 150 cm: 2. Eržen (.1) 140; 3. Zakrajšek (J) 130. Pionirke: 1. Robič (VP) 125 cm; 2. Kraljič (KM) 120; 3. Por (J) 120. Skok v daljino:
Pionirji; 1. Stembal (P) 539 cm 2. Husar (KM) 576; 3. Glušič (J) 546. Pionirke: 1. Smrekar (S) 363 cm 2. Amejšek (VP) 361; 3. Zuljan (KM) 356 cm.
Met krogle:
Pionirji: Stembal Bojan (P) 11,07 m; 2. Suhadolc (KM) 10,48; 3. Tom-še (P) 10,28.
Pionirke:	1. Radovanovič (KM)
9,46 m; 2. Sotina (KM) 8,46; 3. Zidan (S) 8,44.
Štafeta 4 X 100 m: l. Polje 50,5 sek.; 2. Kette-Mum 53,0; 3. Vida Pregare 55,1.
1. Polje 58,8 sek.; 2. Kette- Murn
59,2; 3. Jarše 60,3.
Končni vrstni red za
1.	osn. š. V. Pregare
2.	osn. š. Kette-Mum
3.	osn. š. Jarše
4.	osn. š. Polje
5.	osn. š. Sostro
1. 1964/65: 41.323 točk 40.513 točk 37.072 točk 36.815 točk 22.542 točk
STRELCI. NAPREJ!
Nedavno tega je bil občni zbor strelcev v naši občini. Izmenjava misli je bila zelo pestra, padali pa so tudi očitki, da so odnosi z občinsko zvezo za telesno kulturo postali problema bi oni in da jih ta ne obravnava kot ostale športne panoge. Materialna osnova za nadaljlnjii razvoj strelstva je bila namreč taka, da včasih miti skromnih materialnih potreb in načrtov v občini miiso mogli uresmičiti, čeprav njihov celoletni finančni načrt mi bil tako prenaipet. Če govorimo o delu strelcev v 'občini, lahko ugotovimo, da ima Strelstvo množično zaledje po naših šolah, člani redno trenirajo in se uveljavljajo z lepimi rezultati tudi v republiškem merilu. Vse to delo pa zahteva neko materialno osnovo in prav tu prihaja do kritičnega odnosa z občinsko zvezo za telesno kulturo. Če naj govorim o športnih odnosih, je nujno potrebno, da so td odnosi športni in tovariški v skupnih naporih in prizadevanjih.
Telovadno društvo Partizan Zelena Jama ima močno zaledje v naši mladini - Slika iz telovadnega
nastopa pionirk
v	dej
oikva-u zms
Padala
gg'«1"*
rnovalim^OCa ®'h ulJv Pa
S
dolsko A2*
g/ ts
za i
S™?««
S5 ,
parijo
^ z4
gu. Glavnemu sodniku se je prijavilo 25 igralcev v konkurenci posameznikov in 15 parov. Med posamezniki in dvojicami so skoraj vsa najboljša mesta zasedli igralci Zaloga in Dolskega.
Razvrstitev:
posamezniki: 1. Žabkar (Zalog); 2. Tomšič (Dolsko); 3. Sevšek (Zalog); 4. Jordan (Zalog);
dvojice: 1. Žabkar—Sevšek, 2. Lovrenc—Janež; 3. V. Sluga—F. Zidan.
Ob zaključku tekmovanja je predsednik ZMS Aleksander Skuk izročil najboljšim trem posameznikom in parom diplome.
Proti koncu maja pa je bilo v Zalogu prvikrat prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje: 18 pionirjev se je pomorilo med seboj vsak z vsakim.
Razvrstitev: 1. Janko Pam-gnšlč; 2. Mirko Šemrov; 3. Andrej Kačar.
Vsi prvi trije bodo dobili na letni konferenci ZMS in TVD Partizan Zalog posebne diplome.
Prvo kolo občinskega prvenstva v košarki
Letos je prvič prvenstvo občine v košarki za pionirje in pionirke v dveji kolih. To omogoča boljši pregled nad talentiranimi pionirji — in teh pri nas nd malo, saj imajo skoraj na vseh šolah redne košarkarske krožke. Prvi turnir, kfi je bil za dečke na igrišču Partizana Moste, za deklice pa na igrišču Slovana, je izvedel košarkarski klub Slovan v organizaciji občinske zveze za telesno kulturo.
Presenečenj ni manjkalo. V moški konkurenci so za to poskrbeli pionirji iz Jarš, ki so nepričakovano zasedli drugo nosato pred šolo Ketteja in Murna, pri deklicah pa so nepričakovan uspeh dosegla dekleta iz Polja, ki so se uvrstile na drugo mesto.
REZULTATI:
Pionirji
V. Pregare Jarše
Kette-Murn Podje
Pionirke
Kette-Mum
Polje
Vida Pregare Jarše
točk
3 3 0 44:31 6 3 2 1 47:41 4 3 1 2 43:40 2 3 0 3 21:43 0
točk
3 3 0 187:47 6 3 2 1 65:79 4 3 1 2 87:80 2 3 0 3 22:155 0
NAMIZNI TENIS V DOLSKEM
Najpriljiubljenejša športna panoga v Dolskem je v tem letnem času namizni tenis. Telovadnica Partizana je od 18. ure dalje prav vse dni zasedena z navdušenimi igralci te igre.
Pred dnevi so izvedli turnir v počastitev 20-letnice osvoboditve, ki se ga je udeležilo 34 tekmovalcev. Najboljši so bili: Janez Cerar in Dušan pri pionirjih, Janež in Janez Tomšič pa pri mladincih. Zatem so se srečali tudi z mladinci iz Zaloga, vendar so morali priznati premoč slednjih. V tekmi prvih in drugih ekip so bili boljši Založani z rezultatom 5 : 3,
T/ledo&čiHS&a
pevenstve plafucfea
Pri pionirkah sta nastopili občini Center in Moste-Polje. Zmagale so prve z rezultatom 4 :2. Meščanke, ki so bile z osn. šol Jarše in Vida Pregare, so bile popolnoma enakovredne nasprotnice razen v začetku, ko niso znale paziti na najboljšo strelko gostij Ocvirkovo, ki je v 5 minutah dala 3 gole. To je bilo tudi usodno in se ni dalo kasneje več nadomestiti.
Pri pionirjih so nastopile vse ljubljanske občine razen pionirjev iz občine Vič-Rud-niik. Po ogorčenih bojih daleč najboljših ekip Centra in Most so zmagali godlje, zopet zaradi taktične napake domačih, ker niso pazili na odličnega strelca malega Milavca, ki je zaporedoma dosegel v kratkem času 4 zadetke. Ko so to opazili, je bilo prepozno. Končni rezultat je bil 10 :8. Naj|boljši Moščand so bili: Jovanovič, Kramar, Šinkovec, Rožič in Počervina.
FOTOKRONIKA MLADOSTI
UDELEŽBA NA.IMLAJSIH NA IX. POHODU PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
Foto: Marjan Zapiatil Besedilo: Milan Jeras
TUDI V DOLSKO JE PRIŠLA KURIRČKOVA POŠTA
Po poteh
partizanske
Ljubljane:
START MESTNIH REPREZENTANC 3 X 500(1 METROV PRI SPOMENIKU NA URHU
TITOVA ŠTAFETA MLADOSTI - PREDAJA STA PALICE JEVNICANOV NA MEJI NAŠE OBČINE
fetnk
PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL NAŠE OBČINE V ATLETIKI NA IGRIŠČU DSD SLOVAN
Okrog 1000 osnovnošolcev je pred kratkim nastopilo na reviji mladinskih zborov A kategorije v počastitev 20-letnice. Nabito polna dvorana v osnovni šoli Ketteja in Murna Je domala soglasno potrjevala, da so letos pevci bolje peli, da je bil izbor pesmi na dostojni višini, da sta bila disciplina nastopajočih in organizacija revije vredna vse pozornosti pa tudi pohvale. Revijo sta organizirala Gš in ObS ZKPO naše občine pod geslom: Glasba je govorica vseh narodov!