PRIMC »PRIMORSKI DNEVNIK« pošt, Plat- v g°tovini ice« Centr. Uprava, »Ljudske pravic LJUBLJANA Kop tarjeva 6 mm ■11 DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST četrtek 11. novembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Stev. 263 (1048) Proces proti stavkovnemu odboru [e proces proti vsemu antifašističnemu gibanju Tovariši Ukmar, Lan renti, Štoka in Sorta so se iz solidarnosti s članoma stavkovnega odbora Jurago in Semilijem, proti katerima se vrši sodna razprava, javili včeraj vojaškemu sodišču . TRST, 10. — Sele včeraj se je Končno začel pred tukajšnjim vo-Bskitn sodiščem- proces proti Ju-aši in Semilliju, dvema članoma asvkovnega odbora splošne stavke, « se je vršila v juniju 1946. leta ^ odgovor na razbojniško pustoše-'le sedežev demokratičnih organizacij v Trstu. Člani stavkovnega . “°ra, ki so se nahajali v coni B Ke od leta 194b', ko je VU proglasila stavko za ilegalno in izdala na-za aretacijo stavkovnega <>d-t°ra, tovariši Ukmar, Laurenti, vt°ka in Sorta, so smatrali za svo-1° dolžnost, da se tudi oni, kot čla-11 omenjenega odbora in voditelji totestne splošne stavke, iz soli- darnosti s Semillijem in Jurago, javijo sodišču, zavedajoč se, da so tudi tedaj, kot vedno, vfšiii le voljo vsega tržaškega demokratičnega ljudstva y borbi za obrambo njegovih krvavo priborjenih pravic. Vse štiri tovariše je policija seveda takoj aretirala in poslala v zapor, kjer so, kakor poroča službeno obvestilo civilne policije, na razpolago Special branchu. Ob tem dogodku, ki je v Trstu izzval precejšnjo senzacijo med tukajšnjim prebivalstvom, a med demokratičnimi množicami pa ponovno osvežil spomin na najslavnejše dneve njihove borbe, je izvršilni komitet Kompartije STO-ja izdal nocoj sledečo izjavo Izvršilni komitet KP STO-ja izjavlja v zvezi s procesom, ki se vrši pro-® stavkovnemu odboru splošne stavke, ki je bila v juliju 1946. leta, stav-^ ki je izbruhnila zaradi ljudskega ogorčenja vsled pustošenja sindikat-> in demokratičnih sedežev, i z j a iv 1 j a : Razprava, ki se vrši proti stavkovnemu odboru, je ena izmed posledic N ^demokratične politike, ki jo VU izvaja v naši pokrajini od njenega °®st< >ja do danes. Protestna stavka v juliju 1946 je bila odgovor, ki ga je demokratično ljudstvo Trsta vsej imperialistični politiki, ki hoče pado- !>'i d emokratično gibanje naše pokrajine, politiki, ki se je temeljila pred-"a na bujskanju nacionalnega sovraštva in hrabrenju neofašizma 30. je bij eden izmed rezultatov takšne politike: neofašizem, ki je bil "M »n zaradi podpore VU in njenib državnih organov, je opustošil nekaz-a°va, oo demokratične sedeže in poskušal resno prizadeti demokratično in 'Mit- ašistično gibanje. h java ilegalnosti splošne stavke s strani VU je pomenila ponovno pod-J0,o reakcionarnim in neofašističnim silam v Trstu. Klicati pred sodišče *n« stavkovnega odbora kot predstavnike demokratičnega ljudstva v °rbi in v obrambi njegovih osnovnih pravic, priborjenih v trdi borbi atMi fašizmu, pomeni klicati pred sodišče vse antifašistično gibanje. 2; uradi tega je proces proti stavkovnemu odboru protiljudski. Iz vršilni komitet KP Tržaškega ozemlja energično protestira proti "‘Sne.mu procesu in izreka svojo solidarnost 'tovariši, ki se nahajajo sedaj pred sodiščem, ki branijo borbo, katero je Movn,, ljudstvo vodilo in ki jo vodi za svoje pravice, proti politiki anglo-^eriš-ijega imperializma na našem ozemlju. Utoč; Zahteva as.no takojšnjo osvoboditev tistih tovarišev, ki so še aretirani. Izvršilni komitet KP STO-ja lM ©hi a razi o ne 11 Comitato Esecutivo del PC TUT in riferimento al processo in corso carico del Comitato dello sciopero generale del luglio 1946, sciopero sca-ra(o dairindignazione popolare per la devastazione di sedi sindacali e "■»ocratiche d i c b i a r a : j R processo che si sta svolgendo a carico del Comitato dello sciopero “»s dtlie conseguenze dclla politica antidemocratica che il GM sta svol-ndo nella nostra regione dalla sua esistenza fino ad oggi. Lo sciopero di '°*esta del luglio 1946 č stato la risposta che la pepolazione deinocratica Trieste ha dato a, tutta la politica imperialistka tendente a soffocare il "mento dcmocratico nella nostra regione, politica che si basava anzi- >1 30 lata sulla’aizzamento delPodio nazio nale cd incoraggiando il neofascismo. Siugno e stato uno dci risultati di tale politica: II neofascismo in tale 6 I°fte delPnppoggio del GM e dei suol organi statali, devastando im-nMnente le sedi democratiche tentd di colpire seriamente il movimento "“kratico ed antifascista. Ra dichiarazione della il legal ita dello sciopero generale significava da »»rte Tri, del GM un’ulteriore appoggio alle forze reazionarie e neofasciste di lUaii ieste. Ritare dinanzi ad un tribunale i membri del Comitato dello sciopero rappresentanti della popolazione democratica in lotta ed in difesa ' tUoi diritti fondamentali aquisiti nella dura letta contro 11 fascismo, si-•tica citare di fronte al tribunale tutlo il movimento antifascista. p®rtanto il processo čontro il Comitato dello sciopero e antipopolare. 11 Comitato Esecutivo del PC TLT protesta energicamente contro l’ef-u*rsi di tale processo Tetti co« "llf 'Uoi solidarizza compagni che attualmente si trovano di fronte al tribunale, i quali ei>dono la lotta che il popolo lavoratore ha condotto e conduce per i „ * diritti contro la politica deirimperialismo anglo-americano nel no-1,0 ‘črritorio. . Esige nello stesso tempo Pimmediata scarcerazione dei compagni che c°ra si trovano in stato di arresto. I| Comitato Esecutivo del PC TLT nikov o dogodku so si vsi edini v enem: vsi trije, «11 Lavoratore«, «La Voce libera» in «Ultimissime», z neprikritim sovraštvom napadajo vse štiri tovariše, tako da človek v resnici ne ve, katerega teh treh časopisov čita. Popolnoma je to razumljivo za «Voce» in «Ultimissi-me», saj sta to glasili tistih političnih organizacij, katerih pristaši so pred dvema letoma izvršili pu sto serije naših sedežev. Za «11 Lavoratore» pa bi morda vendarle imel še trohico — naivne nade, da dtieBr^° takšne upravičenosti 12-ih Vrie splošne stavke, pričakuje ijv,"aUeva tržaško demokratično lož"v°, da bo vojaško sodišče ob-V c \c°. proti stavkovnemu odboru lj odbilo kot neumestno, kaj- hj ul^ovanje stavkovnega odbora be * . 'Tč drugega kot izraz obram-Mv^ itev tukajšnjega prebival- . Pfed neofašističnim nasiljem, hi"." iz časov zloglasnih razboj-'tičh-e akcii Giunte in drugih faši-nih razbojnikov. J- lj! * ŠC Centarji današnjih popoldnev- se bo napadov vzdržal, ko gre nem dar za obrambo upravičenosti najslavnejše povojne akcije tržaškega demokratičnega prebivalstva, akcije, pri kateri je bolj kot kdaj koli prišlo do izraza bratstvo med Slovani in Italijani, med delavci in kmeti našega ozemlja. Kruto se je prevaral. Vidalijevo glasilo imenuje akt solidarnosti štirih tovarišev «Un colpo di scena della banda Kraigher-Ursič«. Kaj to pomeni? Kaj pomeni ob sedanjem procesu proti stavkovnemu odboru, ki je — kot ugotavlja gornja izjava izvršilnega komiteta Kompartije STO-ja — proces proti vsemu tukajšnjemu demokratičnemu gibanju, zmerjati tovariše Kraigherja in Uršiča z banditi, ko vsakdo ve, da sta bila takrat prav. ona med vodilnimi tovariši tukajšnje kompartije, ki je bila na čelu stavke? Vse to histerično zmerjanje ob spremljavi kopice nesramnih laži, ki gredo v isto vrsto z denunciant-skimi izbruhi pred civilno policijo Vidalijevih pristašev v sodni palači na račun omenjenih štirih naših tovarišev, ne pomeni nič drugega kot: 1. Vidalijevo likpidatorstvo je prišlo že tako daleč, da hoče sedanji proces izkoristiti, da bi se naše demokratično ljudstvo odreklo svoji najslavnejši resnično revolucionarni borbi proti imperializmu in njegovim hlapcem. 2. S tem si hočejo danes zgladiti pot do sporazuma s predstavniki CLN-ovskih razbojnikov, ki so 30. junija pred dvema letoma pustošili sedeže naših ustanov, in s temi razbojniki ustvariti tisto tako imenovano «iskreno enotnost», ki jo imajo zadnje dni polna usta, a proti interesom tržaškega delovnega ljudstva. T.oda niti eno niti drugo jim ne bo uspelo. Za to so jim porok predvsem tržaške demokratične množice same, ki se svoji slavni borbi p povojnih letih proti imperializmu ne bodo nikdar odrekle. Za to pa jim je jamstvo tudi prisotnost na sedanjem procesu naših tovarišev Ukmarja, Laurentija, Stoke in Sorte, ki so resnični revolucionarji in ki bodo likvidatorju Vidaliju prekrižali njegove račune. Za dokaz, da je temu tako, pa so nam številne resolucije tržaških demokratov, ki jih pošiljajo na VU in ki jih objavljamo na drugem mestu. Tiskovna konferenc a dr. Beb Ser ja ZDA preprečile sporazum o grškem vprašanju PARIZ, 10. (Tanjug) Jugoslovanska delegacija je danes priredila tiskovno konferenco, na kateri je dr. Aleš Bebler novinarjem sporočil izjavo, ki jo je mislil podati na seji politične komisije, a mu je to preprečil predsednik Spaak. Bebler j.e izjavil: «V zadnjih dneh so se vodili med raznimi delegacijami privatni razgovori glede sestanka, ki je bil v uradu predsednika glavne skupščine dr. Evvatta med predstavniki štirih velikih držav Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije in Francije, avstralskim predstavnikom in jugoslovanskim predstavnikom, da bi se začela pogajanja o grškem vprašanju. Bebler je pripomnil, da je avstralski delegat Hodgso posredoval med predstavniki omenjenih držav in je med pogajanji tudi obveščal Beblerja kot šefa jugoslovanske delegacije. Hodgson mi je včeraj sporočil, je dejal Bebler, da je delegacija ZDA sporočila, da se ne more udeležiti razgovorov, dokler ne bo ameriška resolucija o Grčiji sprejeta v politični komisiji. S tem v zvezi sem pripomnil, da bi sestanek lahko imeli tudi brez navzočnosti ameriškega predstavnika, toda francoska delegacija je sporočila, da je za- Obsedno stanje v Hlankmgii Obupen prehrambeni položaj v Nankingu in Šangaju - Sestradano prebivalstvo napada trgovine - Nove zmage demokratične vojske - Tudi v Šangaju obsedno stanje NANKING, 10. — Radio demokratične vojske poroča o novi važni zmagi demokratične vojske vzhodno od Tangšana na železniški progi Lungaj. Demokratična vojska je porazila in razgnala peto kuo-mintangovo armado, ki so jo smatrali kot elito Cangkajškovih čet. Kitajska agencija pa poroča, da se je včeraj začela bitka za Hsučov zahodno od železniške proge Lungaj. Srdite borbe so v teku tudi gfc-verno-vzhodr.o in vzhodno od Hsu-čova. Fronta je na nekaterih mestih oddaljena le 15 km od mesta. Kitajski tisk poroča, da so Cangkaj-škove čete izpraznile več mest, med katerimi tudi Hančeng 36 km se-verno-vzhodno od železniške proge Cimpu. Na področju Pengfu med Hsučovom in Nankingom napredu. je demokratična vojska istočasno proti zahodu in vzhodu in se je na nekaterih krajih pribižala za 20 km Bengfuju. Agencija «Central News» poroča, da se je neka nacionalistična edi-nica uprla na področju Hsučova. Vojaški krogi pa izjavljajo, da sta se uprli dve diviziji in da upora ni uspelo zadušiti. Iz Nankinga poročajo, da je tudi danes sestradano prebivalstvo napadlo številne trgovine z jestvinami. Vse trgovine so zaprte. Tudi včeraj je prebivalstvo oplenilo okrog 20 trgovin. Policijsko poročilo pravi, da je pri tem sodelovalo 5000 ljudi. Cena rižu je zelo na-rastla. V Nankingu in Šanghaju so proglasili obsedno stanje. Od polnoči do pete zjutraj pa velja policijska ura. Riž bodo prodajali v sto trgovinah, ki jih bo ščitila policija. Telefonske zveze med Nankingom, Šanghajem ter pokrajinami Severne Kitajske ter z mesti Muk-den, Cefo, Kaisen, Blojang, Sim-kišvang in Cinan so prekinjene. Tudi iz Šanghaja poročajo o vznemirjenju in neredih. Velika množica je oplenila več trgovin riža. Carinski nameščenci so danes začeli stavko z zahtevo, da se jim do. delijo obroki riža. Prehrambeni položaj v Šanghaju je vedno bolj kritičen., ker ni možnosti obnoviti izčrpanih zalog. Ameriške oblasti mrzlično izpraz. nujejo ameriške državljane iz kitajskih mest. Danes je ameriška kolonija v Pekingu z letalom odpotovala v Nanking. Iz Narrkinga brv do družine ameriškega vojaškega osebja odpotovale z letalom v razna pristanišča in v Šanghaj. V ameriških diplomatičnih krogih so zelo zaskrbljeni zaradi stalnih uspehov kitajske demokratične vojske in razmišljajo, kako bi pospešili pomoč Kitajski. Neka osebnost je izjavila, da nastaja vprašanje ali bo možno sploh z gotovostjo pošiljati Cangkajškovi vladi vojaško pomoč in pomoč v okviru Marshallovega načrta, ter pripomnil, da preučujejo možnost pošiljanja te pomoči posameznim krajevnim nacionalističnim voditeljem. Državni tajni«. Lovett je na vprašanje o posledicah poraza Cangkajška za ameriško politiko na Kitajskem odklonil odgovor. V torek je v odpotoval v Šanghaj bivši ameriški poslanik v Parizu Bullitt. ki ga je poslala republikam ska stranka. Bullitt je zagovornik večje pomoči Cangkajšku. Vlada pa se obotavlja, ker se boji, da se bo tudi ta pomoč izkazala za ne-usnešno. Za rešitev na smrt obsojenih PARIZ, 10. — Svetovna sindikalna zveza zahteva preklic smrtne obsodbe nad 10 grškimi mornarji, revizijo procesa in izpustitev na svobodo omenjenih mornarjev. Intervencija OZN iz 7 novembra pri grški vladi«, pravi poročilo, ((dokazuje, da je možno rešiti grške sindikaliste, ki so še v nevarnosti. POTEK VČERAJŠNJE RAZPRAVE rdj i . irj Je začel proces proti Semilliju kovj"raŠi, bivšima členoma stav- llk ,® odbora 12-dnevne stavke _ • J J i ,i / J • ker sta obtožena, da sta Razprava /e odgodena do petka popoldne fSila *?.Proglas št. 1. Sodna dvorana ie ž B“'la seveda j"slu5alci. precej napolnjena obtožilna priča je bil na Mr r,,anii razpravi znani major lt»' Riocesov bodisi kot predsednice i»i 1® a*; Pa k°t tožilca. Včerai >Uob • Pričal, ker je kot asistent i$jJ. 'ntendenta CID-a vodil pre-tir,'Vr. Proti obtožencem. V glav-6f0 . ,e. priča povedal, da je VU se "asila stavko za ilegalno, da pa že nekaj dni nato nadalje. t)v' - v ta namen ie tožilec kapitan biih Preril°2il sodišču nekaj teda-"evitk tržaških dnevnikov, ki to vladno odredbo objavili Poročali " stavki. Laij Širovnik Smuts pismeno opozoril «tavt?vni oobor. nai napravi krneč 6a]]"aU.e Je priča omenil, da je h,"5' in da se ta ni pokoraval. Za-!. tega je bila proglašena stavka ueRalno in zato so dobili potem vsi člani stavkovnega odbora poziv, naj se zglase na sodniji zaradi tega. ker niso izpolnjevali vladne od. redbe, ki je v smislu vojnih zakonov proglasila stavko za protizakonito. Tu je odvetnik Zennaro skušal Z vprašanji doseči odgovor, zakaj je bila stavka proglašena za nezakonito. toda predsednikov že običajni «No no» je prekinil vsak poskus. Nekako ob pol enajstih so prišli tovariši Stoka. Ukmar. Laurenti in Sorta člani stavkovnega odbora, katere je pa službujoči policijski kaplar aretiral. . . . Po zaslišanju majorja je bivši major Bayliss odredil petminutni odmor, medtem pa so omenjene tovariše v policijskem spremstvu pre. peljali v sobo, ki je določena za aretirane ii^ jih nato dali na razpolago CID-u. Po odmoru je bila zaslišana zad- nja obtožilna priča'in to inšpektor Buranello od Special Brancha CID-a. Ta je namreč zaslišal oba obtoženca. Tudi iz teh zapisnikov izjav, ki sta jih na policiji dala oba obtoženca in katera je včeraj v naglici prebral tolmač, ni bilo ni česar važnega razen izjava Semilli ja, ki je povedal, da se je umaknil iz cone B zaradi nesporazumov, ki so nastala na delu pri sindikatih. O ((terorju« za katerega vedo uredniki Vidalijevega revolverskega ča sopisa, pa ne duha ne sluha. Islo-tako nismo ničesar slišali o terorju iz Juragovega zaslišanja. Ker so bile zaslišane obtožilne priče, je bila dana beseda obtožen, cem in zagovorniku. Ta pa je za. prosil za kratko odgoditev. da bi lahko pregledal obtožilno gradivo. Zato je sodnik Bayliss razpravo od^jodil do petka ob pol treh popoldne. angleških čet v Palestini in Trans-jordaniji. Uradno javljajo, da so egipčanske čete zapustile trdnjavo Sukei-dan. Generalni štab arabske legije poroča, da so Židje nadaljevali s sistematičnim rušenjem arabskih stavb v židovski coni kakor tudi v nevtralnih conah. V Negevu so se borbe obnovile. Iz istega vira poročajo, da je arabska legija ustavila napredovanje Zidov proti Hebron-skim goram. Zmanj v ČSR PRAGA, 10. — Državna komisija rza izdelavo novih zakonov o mezdah je stavila vladi CSR predlog, da zmanjša število uradnikov Z3 100 tisoč oseb. S tem bi se olajšal državni aparat, obenem pa bi se omililo pomanjkanje delovne sile v gospodarskem sektorju. Po tem načrtu bi do 31. januarja 1949 premestili 34 tisoč uradnikov v produkcijski gospodarski proces. Ob koncu leta 3948 je v CSR več kot 694 tisoč državnih in občinskih uradnikov, to je 127 tisoč več, kakor jih je bilo leta 1938. Trum bi prišel v SZ na sestanek s Stalinom ? MOSKVA, 10. — Moskovski radio je danes dopoldne prvič govoril o možnosti sestanka med gene-ralisimom Stalinom in Trumanom. V tej zvezi pravi radio, da smatrajo nekateri ameriški dopisniki, da je želja predsednika KDA, da bi prišlo do mirne rešitve mednarodnih vprašanj, tako velika, da ni izključeno, da bi predsednik ZDA potoval v Sovjetsko zvezo, če bi ge-neralisim Stalin no mogel zapustiti Moskve. Namestnik zunanjega ministri ZDA Lowett je izjavil, da ne more podati nlkakih informacij o možnosti sestanka med Stalinom in Trumanom. Douglas namesto Marshalla? NEW YORK, 10. — Douglas, ameriški veleposlanik V Dondonu, je zopet odpotoval v London. Ko so mu pred odhodom postavili vprašanje v zvezi z glasovi, da bi eventualno on postal zunanji minister, če bi Marshall odstopil, je Douglas odgovoril časnikarjem, da so zanj take vesti presenečenje, kakor je bil za druge izid predsedniških volitev presenečenje. Razsodba na procesu proti vohunom ČSR UHERSKO HRADISTE, 10. — Včeraj zvečer je državno sodišče v Uherskem Hradištu izreklo obsodbo proti 45 vohunom. Obtožnica je navajala kot voditelja te skupine duhovnika Hubarja, ki je bil na procesu obsojen na 25 let prisilnega dela. Razen treh obtožencev, ki so bili oproščeni, so bili vsi ostali obsojeni na kazni od 1 do 36 let. Vzela enako stališče kakor ameriška delegacija. Kar se nista ti dve državi hoteli udeležiti sestanka, ni ta mogel imeti uspeha. Na vprašanje nekega novinarja, kdo je . dal pobudo za sklicanje tega sestanka, je Bebler izjavil, da je prvi to predlagal francoski delegat Couve de Murville v prisotnosti britanskega delegata Mac Neila, avstralskega delegata Hodgsona, sovjetskega delegata Višinskega in jugoslovanskega delegata ob priliki nekega uradnega sprejema v sovjetskem poslaništvu v Parizu ob proslavi 31. obletnice oktobrske revolucije. Na vprašanje, ali jugoslovanski delegat smatra, da bi se omenjeni sestanek lahko vseeno vršil, je Bebler odgovoril, da ta sestanek nima več pomena po izglasovanju ameriške resolucije v politični komisiji. PARIZ, 10. — Danes so v politični komisiji nadaljevali razpravljanje o resoluciji štirih držav glede Grčije- Glasovali so o ostalih členih resolucije in o avstralskem popravku. Zopet je deloval ameriški glasovalni stroj, ki je resolucijo sprejel. Delegacije Jugoslavije, Sovjetske zveze. Ukrajine, Belorusije, CSR in Poljske udeležile glasovanj. Pred glasovanjem celotne resolucije je prišlo do novega incidenta med predsednikom Spaakom in jugoslovanskim delegatom Beblerjem, ki je omenil privatne razgovore o grškem vprašanju, ki jih je začel francoski delegat in ki so se prenehali na zahtevo ZDA. Spaak je Beblerja prekinil. Komisija je nato preučevala sovjetsko resolucijo in glasovali so o vsakem členu posebej. Sprejeti so bili sledeči Členi: člen, ki priporoča Grčiji ter Bolgariji in Albaniji, naj vzpostavijo diplomatske odnose; člen, ki priporoča grški, jugoslovanski, bolgarski in albanski vladi, naj zopet uveljavljajo prejšnje obmejne konvencije in naj sklenejo nove ter naj vzpostavijo odnose dobrega sosedstva; člen, ki priporoča grški, albanski, bolgarski in jugoslovanski vladi, naj v šestih mesecih sporočijo glavnemu tajniku, da so. izvedla priporočila nave. dena v sprejetih členih. Ostale člene pa je ameriška večina odbila. Ker je nato komisija sklenila, da bo glede celotne resolucije ZSSR glasovala samo o sprejetih členih, se je sovjetska delegacija vzdržala glasovanja. Bogomolov je izjavil, da odklonitev nekaterih členov napravlja besedilo resolucije napo-polno. Nato so razpravljali o avstralski resoluciji, ki predlaga neposredna pogajanja med predstavniki Grčije, Albanije, Jugoslavije in Bolgarije. Predlog so podprle ZDA, ZSSR. Poljska, Grčija in Ukrajina. Po sprejetju avstralske resolucije je jugoslovanska delegacija u-maknila svojo resolucijo in glasovali so nato o poljski resoluciji, ki jo je komisija odbila. Poljska resolucija je zahtevala ukinitev komisije za Balkan in zavrnitev njenega po. ročila. Danes so razpravljali tudi o belgijski resoluciji o vprašanju grških otrok. Resolucija priporoča povratek teh otrok, če oče, mati a!i varuh to želijo. Na predlog sovjetske delegaciie je komisija pristala, da razpravljanju prisostvuje ta tudi bolgarski in albanski predstavnik. Oba predstavnika sta v načelu sprejela belgijski osnutek in sta prosila za odlog, da zadevo preučita. Zato se je razpravljanje o tem vprašanju odložilo na jutri. Tržaško ljudstvo zahteva osvoboditev vseh elanov stavkovnega odbora Na številnih sestankih na raznih sedežih naših demokratičnih organizacij v mestu in podeželju v coni A in v istrskem okrožju, je delovno ljudstvo Tržaškega ozemlja v zvezi z vestjo, da je policija aretirala štiri tovariše stavkovnega odbora 12-dnevne stavke iz leta 1946, izglasovalo protestne resolucije in jih naslovilo na okupacijsko vojaško upravo. Prejeli smo ,tevilne prepise teh resolucij, med prvimi iz rajona Stara mitnica, žena iz Lonjerja - Katinare, OF za šentjakobski okraj, žena iz Sem-polaja Ud. Objavljamo danes resolucijo odbora QF za Sv. Jakob, ki se glasi: ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI TRST’ Podpisani odbor OF za Sv. Jakob v imenu vseh svojih članov protestira najodločneje zaradi procesa proti znanim antifašistom in partizanom, članom stavkovnega odbora in opozarja ZVU, da so se demokratične množice Trsta same dvignile proti organiziranim fašističnim škvadram, ki so bile ustanovljene z namenom, da se popolnoma opustošijo sedeži naših demokratičnih, sindikalnih in kulturnih organizacij in zlasti sedež partizanov Julijske krajine. Zdaj bi se hotelo zbrisati vzroke, ki so narekovali ljudstvu to akcijo proti fašizmu in radi bi jo prikazali kot navadno kršitev nekega določenega reda. Na ta način hočejo prikriti stvarnost in obsoditi člane stavkovnega odbora. Toda obsodba resničnih antifašističnih borcev daje le poleta fašizmu. Kot antifašisti bomo vedno čutili s člani stavkovnega odbora, s tov. Štoko, Semillijem, Ukmarjem, Sorto, Jurago, Laurentijem in se borili proti onim, ki jim uprizai^ajo proces, ki je proti vsem principom svobode in demokracije. Zahtevamo, da se takoj izpustijo iz zapora tov. Ukmar, Stoka, Laurenti in Sorta. Trst, Sv. Jakob 10. U. 1948. Člani okrajnega odbora OF za Sv. Jakob Protesti iz cone 3 Ko je istrsko ljudstvo zvedelo za krivično aretacijo svojih voditeljev, se je takoj pričelo zbirati na protestna zborovanja, ki so bila v Kopru, Piranu, Ankaranu, Cezarjih, Pobegih, Šmarjah, Padni, Novi vasi in v drugih vaseh in mestih. Na zborovanjih je ljudstvo sprejemalo protestne resolucije, v katerih ostro obsoja krivično ravnanje anglo-ameriške vojaške uprave in zahtevalo od VUJA. da takoj intervenira pri anglc-amerižki vojni upravi za izpustitev omenjenih tovarišev. Objavljamo nekatere resolucije, ki jih je ljudstvo naslovilo VUJA: VOJNI UPRAVI JA KOPER Prebivalci vasi Cezarji, zbrani na masovnem zborovanju dne 10.11. 1948, protestiramo proti anglo -ameriški vojaški upravi, ker je aretirala člane stavkovnega odbora, ki so se borili za pravico delovnega ljudstva proti raznim fašističnim elementom, ki so že v letu 1946 in prej rovarili proti delovnemu ljudstvu. Zahtevamo, da Vojna uprava JA posreduje za takojšnjo izpustitev stavkovnega odbora, ker smatramo, da je bil nalog za aretacijo nepravilen, ker izjava, da je stavka nezakonita, sloni na zakonih bivše fašistične Italije. Hoče m o, da ZVU upošteva nrave borce za svobodo ljudskih množic, med katerimi je tudi tov. Ukmar, ki ga je bil odlikoval maršal Aleksander za izredne zasluge .v borbi proti nacifašizmu. Podobno resolucijo je naslovilo na vojaško upravo JA v Kopru tudi ljudstvo Kopra zbrano na masovnem sestanku. Borgbesejevi zločini no Goriškem ^zasluge za Italijo" Italijanski reakcionarni tisk skuša zagovarjali vojna zločinca G r a z i a n i j a in B o r g k e s c j a RIM, 10. — Po prekinitvi za več kot eno leto se je zopet pričel proces proti znanemu fašističnemu vojnemu zločincu princu Valeriju |lor-ghese, ki je odgovoren za številne zločine v času ,ko je bil poveljnik «X Mas«. Obtožen je, da je izdajal represalije nad italijanskimi partizani in da je po italijanski kapitulaciji ubijal talce. Skupaj s četami SS je izvršil mnogo zločinov na Goriškem, da bi tako v krvi zadušil narodno osvobodilno gibanje. Prvi dan'svojega zaslišanja je Bor-ghese cinično izjavil, da je ostal zvest «svojim nemškim zaveznikom tudi po osvoboditvi Italije«. Ko mu je postavil predsednik sodišča neko vprašanje, tikajoče se poboja talcev in represalij v Gorici, je hotel ta svoja zločinska dejanja prikazati kot «zasluge za Italijo«. Med zaslišanjem so branilci navedli imena 107 razbremenilnih prič. «Republica» komentira ta proces in izjavlja, da je popolnoma podoben procesu proti Grazianiju, ki se vleče v nedogled z neprestanim navajanjem novih razbreme- Enoinl sindiHali Jugosiauife za iranoeske rudarje BEOGRAD. 10. — V vseh mestih in industrijskih centrih izražajo delavci jugoslovanskih tovarn in drugih podjetij na svojih sestankih solidarnost s stavkajočimi rancoski-mi rudarji ter zbirajo zanje denarno pomoč. Glavni odbor ES Jugoslavije je poslal francoskim rudarjem vsoto 10 milijonov frankov. Tudi Francija žrtev anglo-ameriškega pohlepa Vojaška vlada Bicone vrača Nemcem industrijo -Oueuille ne zanika možnosti sodelovanja z De Gaullom Britanske čele v Palestini TELAVIV, 10. — Kljub zanikanju britanskega vojnega ministrstva je glasnik izraelske vojske še enkrat zatrdil, da se britanske čete nahajajo v Palestini in v Transjordaniji in sicer predvsem tehniki za oklop-ne enote ter osebje za topništvo, ki so tam ne kot prostovoljci temveč kot člani vojskujočih se enot. Take formacije se nahajajo tudi v Iraku v vasi Suwidan, je dodal omenjeni glasnik. Lovett, namestnik zunanjega ministra, pa je na tiskovni konferenci izjavil, da njegova vlada še nima informacij o prisotnosti PARIZ, 10. Danes je bila seja vlade, na kateri je poročal tudi notranji minister Moch, ki je med drugim dejal, da namerava pustiti čim dlje «na položajih« komplektne posadke javne varnosti, in sicer v rudnikih kot v pristaniščih. Z ozirom na informacije iz tujih virov, po kateri naj bi prišlo do sestanka med predsednikom vlade Queuillom in De Gaullom, je prvi odgovoril zastopniku vladnega lista «Le Monde«; «Jaz sem predsednik koalicijske vlade. Ostati nameravam zvest tej obliki in bom zastavil vse svoje moči, da jo ohranim«. S tem je v bistvu potrdil, da računa na De Gaullovo sodelovanje, oziroma more se reči, da je De Gaulle mogel računati na sodelovanje Queuilla in ((socialistov«, ki se v vladi; saj nosijo prav ti odgovornost za porast De Gaullovega vpliva v Svetu republike. KP Francije je izdala proglas, v katerem pravi med drugim: «Za utrditev republike in za onemogočenje fašističnih načrtov proti Franciji je nujno, da se sestavi vlada demokratične enotnosti, v kateri je komunistična partija pripravljena sprejeti del odgovornosti, ki ji pripada«. Nato 'dostavlja, da novi Svet republike nikakor ne predstavlja države, in je prava goljufija, ki jo je povzročil večinski glasovalni sistem. «Samo ljudska skupščina je suverena«, nadaljuje proglas, ((samo ona lahko ima in bo imela zadnjo besedo. Protirepubliški manevri degolistov bodo v ljudski skupščini onemogočeni, če se bodo vse republikanske sile združile«. Ko proglas poziva vse republikance, da zastavijo pot fašizmu, zaključuje: «S podpiranjem antikomunizma se postavlja v nevarnost republika, dolžnost vsega ljudstva pa je, da jo očuva«. Proti koncu današnjega popoldneva se je prijavila pri predsedstvu vlade delegacija rfancoske splošne zveze dela, ki pa ni bila sprejeta. Voditelj delegacije, podžupan iz Saint Denis, je oddal pismene zahteve zveze. V tem se je pred hotelom Matignon nabrala množica demonstrantov, ki jih je policija s silo razkropila. Vojaška vlada Bicone je izdala dekret št. 75, s katerim je ponovno dokazano, da igra Francija v bloku angloameriškega imperializma pogostokrat le vlogo ((nepotrebnega«. Ta dekret namreč določa konfnei-ranje 26 nemških premogovnikov in jeklarn ter družbe za elektriko. Izdano je bilo dodatno poročdo. ki med drugim pravi: «Vojaška vlada Bicone je sklenila, da dq g vpra- šanju morebitnih lastninskih pravic nad premogovno, železaivsko in jeklarsko industrijo rešila pozneje reprezentativna nemška vlada, ki bo svobodno izvoljena«. Vsa lastni na bo prenesena na družbe, ki bodo v ta namen ustanovljene po nemškem zakonu in ki bodo imle za delničarje nemške državljane, ki jih bo določila vojaška vlada, ko se bo prej posvetovala z nemškimi oblastmi. Dekret št. 75 stopi v veljavo danes. Zunanji minister Schuman je sprejel britanskega in ameriškega poslanika, ki jima je sporočil besedilo protestne note francoske vlade glede ukrepa vojaške vlade Bicone. Francoska vlada protestira pred vsem proti temu, da bo nemška vlada odločala o lastništvu podjetij. «Ta izjava je v nasprotju s stališčem, ki ga je francoska vlada vedno zastopala in ki ga je pred nedavnim tudi odobrila ljudska skupščina, da je namreč' sklep o dokončnem lastništvu rudnikov in jeklarske industrije o Porurju treba sprejeti sporazumno z zainteresiranimi državami«, pravi francoski protest. Francoski predstavniki so že pred objavo tega dokumenta poudarili, da ga francoska vlada ne bo mogla sprejeti. Stališče francoske vlade ostaja nespremenjeno in se torej ne bo smatrala vezana na ukrepe, ki bi mogli še biti izdani pri uveljavljanju te odločitve britanskega in ameriškega vrhovnega poveljnika v Nemčiji. Na Alpah in obronkih Julijskih Alp je zapadlo precej snega do višine 600 m, Na nekaterih točkah v višiih predelih je po pol metra snega. nilnih prič, s čimer pa se zločini obtoženca nič ne olepšajo. Italijanski reakcionarni tisk se poslužuje procesov proti vojnima zločincema Grazianiju in Borgheseju. da zagovarja fašistične in šovinistične ideje ter pripravlja teren za popolno osvoboditev teh velikih vojnih1 zločincev. Nekatere ilustrirane revije so polne fotografij, ki s enanašajo na ((herojske podvige« teh dveh fašističnih morilcev. Razbijači enotnosti svetovne demokratične mladine LONDON, 10. — Zveza angleških študentov je sklenila, da izstopi iz Svetovne zveze demokratične mladine. Ta sklep je bil izglasovan na letnem občnem zboru s 77 glasovi proti 46, medtem ko se jih je 23 vzdržalo glasovanja. slsl Ido v Beogradu BEOGRAD, 10. Na pobudo društva za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in ZSSR je bila v Centru sovjetske kulture v Beogradu otvorjena razstava sovjetskih fotografij pod imenom «31. obletnica Velike socialistične oktobrske revolucije«. Razstavo je otvoril dr. Pavle Gregorič, minister zvezne vlade ter član CK KPJ. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki sovjetskega poslaništva v Beogradu kakor tudi predstavniki beograjskega javnega in kulturnega življenja. Gromiko odlikovan MOSKVA, 10. — Andrej Gromiko namestnik zunanjega ministra SZ je bil od Prezidija Vrhovnega sovjeta odlikovan z redom «Rdeče zastave dela« za svoje zasluge v sovjetski diplomaciji. ČSR odobrila donavske konvencijo PRAGA, 10. — Komisija za zun: njo politiko ljudske skuščine CS je odobrila konvencijo q donavsl plovbi sprejeto na podonavski koi ferenci. čele ZDA sodelujejo v Koreii croti ostojj MOSKVA. 10. — Povzemajoč po informacijah tiska, ki prihajajo :z Seula, je moskovski radio danes dopoldne objavil, da sodelujejo ameriške enote z vladnimi silami pri operacijah proti vstaji v južni Koreji. LONDON, 10, — Minister civilnega letalstva sporoča, da so včeraj zvečer prenehali z iskanjem letala, na katerem so potovali člani ho-keyskega moštva CSR. Vsi napori, da bi našli letalo, so bili brezuspešni. PRAGA, 10. Klemen Gottwald, predsednik CSR. bo slavil 23. novembra svojo 62. letnico. V počastitev tega dne bodo organizirali teden »vzornega dela«. Kdo razbija HHFZ? Venček je hotel razbiti." (Ob občnem zboru barkovljan-skega prosvetnega društva) Odbor barkovljanskega prosvetnega društva se je kljub društvenim pravilom, da ima pravico odbor do življenja dve leti, odločil, da skliče nov občili zbor, in to predvsem zaradi nekaterih glasov Vida (i je u ih razbijačev, ki so v neki meri neuradno hoteli vtakniti svojo taco v društvo. V ta namen so se odborniki tudi pripravljali za občni zbor. Tov. Zupan, tajnik prosvetnega društva, je šel k Venčku, barkovljanskamu agentu Vidalije-ve druščine. Toda Venček, ki je imel nekako vodilno vlogo pri poskusu razbijanja prosvetnega društva, je dal tov■ Zupanu le nekakšen nepopoln seznam novovpisanih članov Vidalijevih razbijačev. Na Vse načine pa se je izgovarjal,- da bi izročil nove članske izkaznice, katere je on izdajal v r Injem hipu kateremu koli Vidalijevemu pristašu, ne da bi sploh ta plačal članarino, ali pa, da bi javil odboru. Toda zaradi ljubega, miru je 'tovariš tajnik mirno pobral nepopoln spisek in odšel. Govorci je bilo tudi pri tem, da bi sestavili skupno listo. Naslednjega dne v soboto se je tajnik zopet oglasil pri Venčku; to-Ha tokrat na njegovem domu. Domenili go se, da bi postavili nekakšen skupen aktiv, ki bi sestavil volivno listo. Ta aktiv se je res zbral v nedeljo zjutraj. Tovariš Venček je tokrat predložil vplivno listo, katero je sicer večina prisotnih skoroda v celoti odobrila, razen dveh kandidatov, in sicer Venčka kot predsednika ter Jelke Grbčeve. To pa zaradi tega, ker so prisotni izrazili željo, da ne bi bili V novem odboru taka izrazito pristranski politični ljudje, ki bi brez-dvomno zanašali politični spor v prosvetno življenje in s tem ustvarjali nevarnost za nadaljnje delovanje in obstoj društva. Toda tu se je pokazal ves manever Venčka in njegovih pajdašev, ki so sestavili listo s takimi ljudmi in niso hoteli ničesar slišati o kompromisu in niti o tem ne, da bi bile volitve tajne. On in n-egov.i pajdaši so zato zapustili sestanek. Tako je v ponedeljek zvečer prišlo do občnega zbora, na katerem sta bili predloženi dve listi. S? bolj do izraza je prišlo raz-bijaško delovanje Venčka in njegovih prav na tem občnem zboru. Takoj po 'otvoritvi občnega zbora je Venček prosit za besedo, dasi ni imel niti pravice, ker bi moral čakati, da vsaj tajnik prebere poročilo, aii pa med slučajnostmi. V imenu nekega odbora je izjavil, da smatra dosedanji odbor za ilegalen, za enostranski, ker da ni izročil vsem vabilo za občni zbor. češ da bi morali dobiti vabilo vsi, ki so bili člani in to čeprav ne bi plačevali članarine recimo dve leti. Odbor mu je zamašil usta z dokazom, da društvena pravila določajo to, da kdor ne plačuje tri mesece (lanaririe, ni več član. Zaradi lju-, bega miru je odbor pristal na neki sporazum, da lahko pridejo na občni zbor vsi člani, ki so plačevali članarino do leta 1947 in to s silno labilnim opravičilom, da morda nivo vedeli za pravila. Ker je imel .Venček izkaznice, se je vsidral pri vratih in kontroliral, kdo vstopa. Prav zaradi njega so prihajali v dvorano ljudje, ki s prosvetnim društvom nimajo opravka; med temi taki, ki so imeli sicer v redu člansko izkaznico, katero je sicer v naglici zaradi bližnjega občnega zbora izdal Venček, niso bili pa vpisani kot člani v seznamu in niti niso imeli zaradi tega vabila na občni zbor. Toda prav zaradi ljubega miru se je tudi to prezrlo in spregledalo. Dobili so volivno polo. Toda še več. V dvorano so prišii celo taki, ki niso imeli ne članske izkaznice ne vabila. T.i so se pa kar sami polastili volivne pole. Tudi to je bilo dopuščeno samo, da se ne bo Venček in njegova druščina razburjala. Toda Venček s tem še ni bil sit. Oglasil se je. da more ta odbor odstopiti, da naj sc sestavi nekaka komisija, ki bo vodila društvo do novega občnega zbora. Ker je že Venček tako silil s tem predlogom, je odbor hotel ta predlog postaviti na glasovanje, toda Venček, kot Vi-dalvfev demokrat, je tudi temu nasprotoval. Zahteval je, nai se to kar na »demokratičen* način odloči, oktroira. Seveda se je v dvorani zaslišalo mrmranje proti takemu čvekanju in iskanju dlake v jajcu, zato je Venčkova skupina utihnila. Vse je šlo v redu, dokler niso začeli s predlaganjem volivnf komisije. Toda glej, tu je vidalijevcem kri šinila v glavo, ko so videli, da bodo odnihnjeni. Venček pa se je v tem trenutku spremenil v dvornega ceremoniela. Dvakrat je udaril s palico ob tla in kot bi jih vrag obsedel, so se vsi Vidaliievi priganjači pobrali iz dvorane. Vsega skupaj je zapustilo dvorano nekako štirideset tičev od sto petdeset prisotnih udeležencev občnega zbora. Ko je bila izvoljena komisija, se je prikazala v dvorani športnega društva v Rarkovljah, kjer je bil občni zbor, policija in aretirala tri člane odbora, k ate e pa je vato po zaslišanju na policiji, orlpustila Občni zbor pa je kljub čvekanju časopisa «Voce libera», lepo potekal dalje in se tudi končal z izvo-litviio\ novega odbora. Prav slab vtis pa je seveda n.a-redilo na B arkovljane vedenje Venčka in njegovih satelitov, to pa predvsem v zvezi s prihodom policije v dvorano iv aretadjo tajnika, predsedniKa m gosnodarja društva. Ljudem namreč ne gre iz glat>e misel, da so Venčkctvi priga-niači morda kaj opozorili poIMio Nočni promet je oviral V zgodnjih jutranjih urah, bilo Je 3.25. je bila poklicana emergen-za z glavne policijske postaje lz ul. XXX ottobre v ulico Cassa dl risparmio. Tam je bil na vogalu z ulico Mazzini počez čez cesto postavljen osebni avto TS 3567, ki je baje oviral promet kakor pravi policijsko poročilo, čeprav v teh urah ni mogel biti poseben. V avtomobilu je bil lastnik Udovič Franc iz ul. Damiano Chiesa. Mož je bil še precej vinjen in nikakor ni mogel spraviti avtomobila naprej. Poklicana je bila tudi prometna policija, ki je odvlekla avto v bližnjo garažo. Udoviča so pa peljali na Rdeči križ, kjer so pač morali ugotoviti, da se ga je malce preveč napil. Utrujenemu Šoferju so naložili globo. "TRŽAŠKI DNEVNIK nevarnim! za obrambo pravic deiavcev pri Acegai-u V torek zvečer je bila v ul. Conti glavna skupščina delavcev, usluž-benih pri ACEGAT-u, na kateri so razpravljali o položaju, ki je nastal po pogajanjih med predstavniki obeh sindikalnih organizacij v zvezi z vprašanjem prilagoditve plač današnjim življenjskim potrebščinam, ki ga sedaj obravnavajo skupno z upravnim svetom ACEGAT-a. 2e na zadnji skupščini so navzoči odobrili sklep, da bi se člani tovarniškega odbora sestali s člani notranje komisije ter jih povabili na skupno borbo v obrambo pravic nižjih delavcev, kot kurirjev, vratarjev in čuvajev. Toda kljub temu, da so predstavniki Enotnih sindikatov do podrobnosti obrazložili članom notranje komisije, kakor tudi vsem ostalim članom Delavske zbornice, kakšne važnosti je v sedanjem trenutku skupna borba za obrambo interesov delavstva nižje kategorije, so ti odbili vsako sodelovanje ter izjavili, da se strinjajo z zadnjimi predlogi vodstva ACEGAT-a ter da so jih pripravljeni sprejeti. Seveda je ostal tudi upravni svet ACEGAT-a nepopustljiv v svojih zahtevah in Vidalijevci in (afa morgana v Ricmanjih V glavah nekaterih vnetih in doslednih «internacionalistov» že dalje časa brni. Pred nekaj dnevi sta dva brata in še nekaj drugih, Hoteč imeti pod svojo kontrolo vse dogajanje v vasi, vtaknili svoj radovedni nos v primer, ko so trije vaški mladeniči prihajali zvečer iz Boljunca. Dva od teh mladeničev sta nekaj nosila, medtem ko je tretji hodil poleg njih. Domišljavim vidalijevcem se je zdela cela zadeva preveč «babi-čevska», ker se je vršila brez njihove vednosti, brez njihovega privoljenja. V prepričanju, da je vsa oblast v njihovih rokah in da je vse Babičevo, kar je napravljeno brez njihgve vednosti, so sledili mladeničem in hoteli na vsak način zalotiti Neal. KINO OB MORJU. 16: «Lolita »• NOVO CINE. 16: ((Sončna dolli i»»> Scott. * ODEON. 16: «Kje je Zaza», % IDEALE. 16: ((Ponos AmberS(,ini>vl J. Cotten. g, MARCONI. 16: ((Kočljiv položi*' Ro*ers- Mi ARMONIA. ((Zadeti od stre Dietrieh. AZZIJRRO. ((Aljaska«, K. Tay’u>r. . BELVEDERE. 16: «V Casbahovlh rintih«. . , KINO SKEDENJ: ((Angel boleč''"'- Russe11' c TraO(r SAVONA. 16: «Zena dneva«, S-“ J VITTORIA. 16: »Teror zapada«. Cagney. VENEZIA. 15: ((Kapitanova »*>»• ADUA: «Ce bi mogel govorit*))- . RADIO. 16: ((Zopetno snidenj Oberon. ms.) ra Jugoslovansko državno nogometno prvenstvo Partizan je na celu lestvice Zaradi pokalnega tekmovanja je bi. la preteklo nedeljo odigrana v Beogradu edina prvenstvena nogometna tekma I. lige med Partizanom in Crveno zvezdo, ki se je končala s te»no zmago Partizana 1:0 (1:0). Tekma je bila vseskozi zanimiva in polna razburljivih trenutkov. Igrišče je bilo razmočeno in zaradi tega ni bilo videti smiselnejših kombinacijskih potez, vendar sta požrtvovalna nasprotnika igrala hitro in po krilih uprizarjala nevarne položaje v obeli kazenskih prostorih. Zmagonosni gol je daj v četrti minuti prvega polčasa odlični napadalni igralec Bobek. Po tem uspehu se je igra še bolj razživela. Crvena zvezda je z malenkostno, vendar pomembno izpremembo. mest v napadalni vrsti dobila rahlo premoč na igrišču, ‘oda taktična igra Partizana je sleherno načrtno speljane na padalne akcije nasprotnika uspeSno odvračala. S to zmago, ki je povsem zaslužena ,se je Partizan z boljšo razliko golov povzpel na čelo lestvice in hkrati postal najresnejši tekmec za osvojitev naslova jesenskega prvaka. Tekmo, ki ji je prisostvovalo okoli 30.000 gledalcev, je sodil Mlinarič Iz Zagreba. I. LIGA Partizan 8 6 0 2 13: 6 12 Crvena zvezda 9 5 2 2 16: 9 12 Dinamo 8 5 1 2 18:12 11 Hajduk 7 4 1 2 16: 8 9 Metalac 8 3 2 2 21:15 8 Naša krila 8 2 3 3 8:11 7 Lokomotiva 7 3 0 4 15:16 6 Budučnost 6 1 2 3 7:16 4 Ponziana 7 1 2 4 4:15 4 Sloga 8 1 1 6 6:16 3 Najboljši strelci I. In II. lige V I. zvezni ligi so dali do sedaj naj. več golov Clmermančič, Bobek in Djodjevič po 7. Matošič in Tomaševič po 6 Sandlč in VVoelfl po 5, Jezerkič in Lokošek po 4 gol.* itd. V II. zvezni ligi so bili najuspešnejši Hlrman In Prčič po 7, Vendl 6, Dugonjevac ln Stefanovič po 4 gole itd. atletiske. Tekmovanja preteklo ne so ponovno potrdila koristnost “ pripravljenih crossov, s katerim ^ do najlaže pritegnili mladino v ^ kulturo in ji tako tudi na Pr’d v$e. fizične kulture nudili možnost stranskega razvoja in udej^*-da bo zdrava in telesno krepka izpolnjevala svoje naloge. te|(. Kljub slabemu vremenu so -'.-jill mpvalci v velikem številu u b;3v nedeljskih crossov, o katerih ljamo naslednja poročila: PRVENSTVO SREDNJIH IN ST KOVNIH SOL V LJUBLJAH' V letošnjem poletju in j*s*IjnJe' imeli v Ljubljani celo vrsto sr ^ šolskih tekmovanj, ki so pokaza >^e fizkultura globoko prodira v . jjna dijaštva in da je šolska neizčrpen vir, kjer športna v0jih lahko neprestano črpajo kadre tekmovalcev. n.krnO' Kot zaključno srednješolsko jfijo vanje v letoSnjem letu je bil v n pf. 7. novemba v Tivoliju cross ^ venstvo ljubljanskih srednjih m .njif kovnih šol. Udeležba na tekm je bila omejena, saj je vsal< ,e)(lno-lahko poslal na posamezno valno progo samo po 3 najbolj el\i) movalce. Kljub deževnemu vr ju je nastopila skupno 84 mladink. Tekmovanja so se u“y"[iaj' vse ljubljanske srednje 5°'e' k'*' večjem številu je bila zastopa« ni. VII drZ” sična gimnazija, sledi ji to I. in V. drž. gimnazija in f‘zl ;KUl' oj?! UU I. III V. Ul«. KHIIII«*IJ" , turna šola. Po uspehih teku pr* ‘ 5 iiel iti upoštevajoč prvo šestorlco so , mladinkah najbolj uveljavil® j fizkulturne šole tudi VI., VII" „ teh' Iz Jugoslavije S crossi uvajajo mladine v lizkulluro Letošnja sezona Jesenskih crossov se bliža zaključka. Dosedanja tekmoc vanja so pokazala, da je vedno več flzkulturnlkov, ki se retino udeležujejo teh prireditev, in da imajo v mladini neizčrpni vir novih talentov, ki so najboljše jamstvo za napredek H. drž. gimnazije ter Ekonom* nJj-nikum Pri mladincih j® ,b 50|a z® uspešnejša kl,aslčna gimnazija- lfli» turizem In gostinstvo, fizl" yill-šola, grafična šola fer VII- ln dr. gimnazija. vstl> Značilno Je dejstvo, da se n^.„vij> srednješolskih tekmovanjih P1° .peJ-tudi mladina strokovnih Sol, kl n)*81--!!« no posega v borbo za prva —- p|, nedeljskem tekmovanju Je .n^1](ji 1 poleg 9 ljubljanskih gimnazij l ^ strokovnih šol. To Je dovolj Jai (u(jl kaz, da je fizkultura našla P° .^e. med vrste strokovnošolske 1X1 Tej ugotovitvi je treba dati po poudarek, kajti'edino pravilna J ^J-Strokovne mladine, da se tudi z ^ stvovanjem v fizkulturl prlpra iel» Izpolnjevanje nalog, ki jih bo P ob vstopu v samostojno *‘v*£*nL|adi' bo korak storjen še pri vaški ni, tedaj bodo lahko r veseljem lovili, da Je flzkuituru resni-:«® ji stala last vse mladine, kalerl P° lepoti tudi pripada, Kdo razbija SHPZ? Kozman kuntra NlIft*X Gospod Kozman Marij je v svojem «mu v časopisu «11 Lavoratoren, “ katerem pobija naše poročilo z ,K i t. m., obtoži! prosvetno dru-J® Simon Gregorčič, in po njem VMnsko-rvatsko prosvetno zve-atč manj kot nacionalizma, kar * Lavoratore« spravil pod zve-naslov »Culturo si, naziona-'«w no». Pravdi proti Slovensko-hrvat-*' iBosvetni zvezi, p kateri uasto-? c«a vrsta tožnikov, se pojavlja Jei nov tožnik, Kozman Mario. r° ie ta moiek, ki hoče slovenske ™*vetarje učiti pravilnih smeri v ■“jenski kulturi? "Mimo, da imamo polno pravi-. Pogledati, kdo so naši tožniki, je njihova moralna kvali-™ Sme Kozman govoriti o slo-. Prosveti in slovenskim pro-deliti nauke? Mi pravi-aa ne' Jz enostavnega razloga, rama pojma o pravilni rešitvi '■"*** yj i/ihvhii ^'analnega vprašanja in o slo-kulturi. Mi smo pripravljeni s katerim koli demo-'tti katere koli narodnosti o tonalnem vprašan iu in o sloven-^ kulturi. j*Kozmana pa si res ne bomo jljfili brati levitov, ker je v svoji f^ini dokazal, da nima ni-bu, n-i legitimacije za to. Kljub tena je on Slovenec in da mu Slovenka, pošilja svoje iij** v italijansko šolo in njegovi S*?1 znanci nam pripovedujejo, 1(rin n otroci ne poznajo niti ma-i ■? *?a jezika. Tako razumeva-,‘falijansko-slovensko bratstvo. l'» Jpfraicoije, gotovo odklanjajo vsi ^°kratični Slovenci; prepričani aa tudi večina onih Sloven-kt se vedno prištevajo k 'to 6,71 Rozman korajžo celo na «kongresua Vidali- 'tcio, SKupini. ua, ta ^uftalizema odklanjamo prav vsi jžiPravt internacicnalizem spo-if Jjse narodnosti vštevši - svojo Pa je bil oni strašni na-jJjJjtern v programu preprečene-foškega večera? Kozman ob-?j,e ■ «Erano in programma an-ejogi per Tito; che veniva pre-krS come una specie di.... im-*3We dei Balcav.i». Strahovita fagn! Pravi jugoslovanski impe-CZ drugega konca našega tSant smo slišali vidal ijevsko kta 01 da Je jugoslovanska zah-iL Po) Koroški dokaz jugoslovan-ii) JrnPerializma in nacionaliz-jjL Poglejmo, kje črpa Kozman ijc? t(A svoje obtožbe. SHPZ je -a sv°jim društvom »Gra- ta is.coroške večeren v ciklosti- ki obsega 10 strani, šestnajstih straneh je izbor rVn !Poezije, ki govori o Koro-|l5. strani je pesem »Hej i!«kCi.!lb ki jo je spesnil Andrej GORIŠKI DNEV NIK Inrasfllne smilil pred sosliščp PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Po dolgem odlašanju in večkratni preložitvi datuma za prvo sklicanje novoizvoljenega občinskega sveta za Gorico so se sedaj stranke zedinile, da bo prvo zasedanje, na katerem bodo izvolili tudi novega župana, v soboto ob 17. uri in so vte. raj novi svetniki že dobili vabilo za to prvo sejo. Za to zasedanje so pripravili dvorano «degli Stati generali« na goriškem gradu. Med raznimi italijanskimi strankami se že vse dni vršijo pogajanja in barantanja, koga bi izvolili za novega župana in kako bi si razdelili šest mest ožje. ga občinskega sveta in dva namestnika. Razume se, da bo novoizvoljeni župan pripadnik demokristja. nov, od šestih ožjih odbornikov pa bi radi dodelili tri demokristjanom, dva saragatovcem in enega ali republikanski stranki ali pa in-dipendentistom. Pri tem pa seveda hote pozabljajo na DFS, čeprav je ta izšla iz volitev kot tretja najmočnejša stranka in ima toliko svetnikov kot republikanci in indi-pendentisti skupaj. Vsekakor bi bi. lo treba, da dobi slovenska narodna manjšina vsaj enega zastopnika v ožjem odbopu, kar Slovencem po svoji številčni moči in po udeležbi na volitvah vsekakor pritiče. Upamo, da bodo novi občinski možje pokazali toliko državljanske modrosti in te pravice Slovencev upoštevali ter tako pripomogli, da bodo vsi zastopniki lahko pristopili k reševanju težkih gospodarskih problemov, s katerimi se mora boriti Gorica. Izplačevanje odškodnine vojnim povratnikom Pokrajinska zveza vojnih povratnikov v Gorici obvešča povratnike iz Nemčije, da je prejela od vojaškega poveljstva v Vidmu pismo glede izplačevanja odškodnine, kot je predvidena po zakonu od 17. aprila t. 1. »C fž. V tej pesmi je torej ta ■ ' “Oni i «e!ogio per Titon, ki se «Dln 1 je 0bjavljena v H- tvez-)“es,tni naših borčeva, ki je iz- ciklostirani izdaji prve dni Ud .1 T7 ** A nacm I ka +n V- (Korošci, 4 J10 Vitov poziv se je v resnici /,>£0r°Šfcem dvignilo nad 3500 ™noti, ki so na svojih rodnih '.^.odajdlj krepke udarce hitler-.2ueVi. S krvjo so dokazali 'Sam ki so se uprli naci- •n« v meiah nemškega rajha, (j,., nhova zemlja res ne spada v (f0 le države, niti ne v Avstrijo. a- stdaj Ti pride neki Koz-Vr . "ajde v pesmi partizana K ela Galeba - nad- nalizem t<č» strani 16 cGradiva za koroške 7fl> Da je natisnjena Jožetova ‘'la <|1’0variši», ki je tudi objav-ei, * »Gradiva za koroške ve- jt^i.f^elovala in ta bi mu r .. St pojasniti, kaj predstavlja V Dolenjah so izvolili novega župana Pretekli ponedeljek se je sestal na občini v Dolenjah novi občinski svet in izvolil iz svoje srede z dva. najstimi ob petnajstih glasov za župana demokristjana Canciani Alojzija. V ožji občinski odbor sta bila izvoljena še Kornelij Bernardis in Anton Bordon, od katerih je dobil vsak po 8 glasov. Za namestnika sta bila izvoljena Reja Ivan in Canciani Jakob. Kakor je znano so dobili pri občinskih volitvah v tem kraju demokristjani dvanajst mest in kmečka zveza (ljudska fronta) tri. Zato je tudi nova občinska u-prava v rokah demokristjanov. 'TMtfi ib IŠenečuč ' ItrT P°jusnm, kaj prcasiavijc Kj QIja Matjaža v slovenski fol ;«f,, ‘n slovenskem slovstvu, mu kmalu spuhtela iz glave ‘HUn’ ....... ’«t6rj^9cija o - balkanskem impe da bi imel kot čuvar ? Žan .?ije in internacionalizmaa ^>9 Skorklji mirno vest, bi JfigL Kozman z onimi člani slo-društva, ki mu sledijo, Siti da je ostal° *e vedno šli-'d . Mrgnt gradiva (to je več ?ej^fUsčU za sestavo programa Ji .-T' «clogi per Tito«. Toda to W. °il le sicer šepav izgovor, tjtpfT!:. ko je dejstvo, da so hoteli i*i*.c,!ti ln so za enkrat prepredi ('.j. T°ški večer. Očitna laž je M te ytey, da je kdor koli zahte-% n zJo programa (do česar pa 'It *bil opravičen niti Kozman i t italijanskega krožka) • mcd Rozmanom et Co ‘Stip teče dalje. Toda vsak dan I hn \bsak dan določneje se vi-JlBj*) kateri strani resnično ni hi ob klicu «Dol z naciona JjeUd^° bo naše ljudstvo mirno in fon Pretehtalo vse lo, kar se V”*- roSfc _________________ _____________ sodbo. Mi se te sodbe ne slo venske kulture dogaja case, bo izreklo dokončno, ših vasi in trgov. Benečan bo postal svoboden, gospodar na svoji zemlji in enakopraven član velike evropske demokratične družine, za katero so se žrtvovali njegovi sinovi. Mečana Po težki bolezni je umrl v če-dadski bolnici devetnajstletni Ren-co Birtič iz naše vasi. Bil je pri vseh zelo priljubljen, vzgleden mladenič, zaveden Slovenec, ki je s svojim delom dajal primer vsem ostalim. Kako je bil v čislih pri svojih vaščanih, je pokazal pogreb, katerega se je udeležila skoraj vsa vas. Družini pokojnega Renca izrekamo naiskrenejše sožalje. (Iz «Soče») V tem pismu sporoča vojaško po. veljstvo, da so ta izplačila redna in da morajo zainteresirani predložiti prošnjo, ki se potem rešuje po vrstnem redu. Cim pride na vrsto, dobi zainteresirani odškodnino potom tekočega računa. Prednost pri reševanju prošenj imajo povratniki bolniki, oni, ki so v bolnicah, oni, ki mislijo v kratkem odpotovati v inozemstvo ali pa so brezposelni in revni. Vsak primer temeljito proučijo in šele potem odločijo, komu gre prednost. Mnogi povratniki iz Gorice bodo morali prejeti svojo odškodnino v Vidmu, ker so jih ob svojem času vpisali v tem vojaškem območju. Povratniki, ki so že prejeli izplačilo od «Centro alloggio« v Vidmu, ul, Aquileia 20, naj ne vlagajo nove prošnje, ker je njihova prošnja že na vojaškem poveljstvu. To sporočilo velja tudi za povratnike, ki so služili pri vojni mornarici. Iz Rima je dobila zveza sporočilo, da se rešuje tudi vprašanje povratnikov, ki so služili pri letalstvu in jim ni treba vlagati ponovnih prošenj za odškodnino. Zanje se bo pobrigal vojaški letalski urgd v Vidmu. Dunajsko gledališče v Gorici Snoči ob 21.30 uri je bila v kinodvorani aVittoria« na Travniku predstava ljudske gledališke skupine z Dunaja z umetniki Herta Noll, Erika Holt, Ditha Fuchs in Otto Schachtler, ki so predvajali plesne točke v kostumih. Godbeni kvintet Schrammel je zaigral nekaj plesnih komadov. Poleg teh je sodeloval Hans Liebert, ki je igral na citre, katere veljajo za nekako narodno godalo v avstrijskih Alpah, Villy Noll znan dunajski pevec pa je ob spremstvu kitarista Sepp Fuscha zapel nekaj tipičnih in priljubljenih dunajskih pesmi. O predstavi sami bomo spregovorili prihodnjič bolj podrobno. Peš bo moral hoditi 14-letnemu Brunu Pilonu so neznanci ukradli kolo, vredno 14 tisoč lir. ki ga je pustil za trenutek pred neko trgovino na Rooseveltovem korzu št. 6. Delavska zbornica odbila predloge industrijcev Delavska zbornica v Gorici in Tržiču je preučila predloge, ki jih je dala Zveza industrijcev v zvezi z izplačilom draginjske doklade za kruh delavcem na Goriškem. Po teh predlogih naj bi se opor predložil arbitražnemu sodišču. Delavska zbornica je to ponudbo odbila, ker so že med pogajanji samimi odbili slične predloge, ki ne odgovarjajo interesom delavstva. Delavci poznajo dovolj dobro svoje interese, da morejo sami odločati o njih. Obe Delavski zbornici, goriška in tržiška, vztrajata na stališču, ki sta ga zavzeli na sestanku 5. t. m., in pozivajo vse delavce, da nadaljujejo z mezdnim gibanjem, ker bodo le z borbo dosegli, da bodo delodajalci ugodili njihovim pravičnim zahtevam. Prijave vinskega pridelka Županstvo v Gorici obvešča in. teresente, da se bodo prijave vinskega pridelka s strani proizvajalcev sprejemale samo do 16. t. m. Proti zamudnikom se bo postopalo po zakonu. KINO VERDI, 17: «Zeleni delfin«, L. Turner in V. Heflin. VITTORIA. 17: »Rešila te bom«, G. Pečk in I Bergman. CENTRALE. 17: «Velika utvara«, J. Gabin in E. von Stroheim. MODERNO. 17: »Grešna Venera«, H. Lamar in in G. Sanders. EDEN. 17: »Barbarska obala«, M. Hopkins in R. Robinson. Včerajšnje razprave na goriški sodniji so bile manj dolgočasne kot po navadi, ko so se obravnavali večinoma primeri nezakonitih prehodov državne meje. V sodni dvorani so se znašli drug nasproti drugemu osebni sovražniki, povzročitelji navadnih sporov, prerekanj in pretepov, ljudje, ki bi si še pred sodnikom najraje skočili v lase. Tak je bil primer Evariste Raf-fini, stare 66 let iz ul. Colombo 44, in Evgena Sangalli, starega 33 let iz iste ulice in hiše. Ta dva se grdo gledata že od marca meseca, ko je Sangalli baje obrekoval Raffinije-vo hčerko in mu je mati dekleta zalo prismolila vročo klofuto. Iz tega je nastala tožba in protitožba: tožba zaradi klevet in pritožba zaradi klofute. Po trudapolnem zasliševanju je sodnik razmotal zapleteno zadevščino' ter našel primerno rešitev s tem, da je oba oprostil vsled pomanjkanja dokazov. V prelep »ta se zapletka svojčas 56-letni Gino Venturini iz ul. Tu-nisi '11 in Henrik Nicoletti tudi iz Gorice. Tokrat se je Venturini zagnal v Nicolettija, ker mu je slednji nekako očital, da nima kaj iskati v Gorici in naj se pobere od koder je prišel. Sodnik ie tudi v tem primeru Izrekel oprostitev obtoženega Venturinija, ker ni bilo proti njemu zadosti dokazov. Cisto posebne, vsebine so vzroki, ki so privedli na zatožno klop 50-letnega Rafaela Marego iz ul. Čampi 47. Zatožil ga je sosed Fridrik Sadovvski, češ da ga je Marega ozmerjal z Besedami grdi prasec, zločinec in slično in mu grozil s hujšim samo zato, ker je hotel Sa-dowski zagradil; svojo njivo, ki meji z Maregovim vrtom. Na koncu koncev je išadowski prizanesel sosedu, ki je. podvržen nagli jezi, in umaknil tožbo. Preteklega junija sc je pripetila v Drevoredu 20. septembra lažja nesreča. Mircdilničar Anton Gero-niet iz ul. Mighetti 5 je povozil s svojim avtom Lojzko Rutar por. De Lorenzi, zaradi česar ga je prometna policija prijavila sodnim oblastem. Na razpravi se je izkazalo, da ni Geromet kriv nesreče in je bil oproščen, češ da ni zakrivil kaznivega dejanja. Železniška policija je februarja letos zasačila na progi med Gorico in Ločnikom skupino delavcev, ki so izkopavali težjo letalsko bombo. Cim so *e pojavili policisti, je eden od skupine zbežal. To je tudi ostale spravilo v slabo luč. Bili so osumljeni poskusa tatvine in so se morali včeraj zagovarjati zaradi te obtožbe 4o-letni Anton Leonardi iz ul. Baiamonti 3, 50-letni Avgust Mattinis iz ul. Lunga 20, 28-letni Mario Giudici iz ul. Baiamonti 14, 25-letni Tortul Jožef iz ul. Lunga 70 in 32-letni Felice Ba-riviera iz Gradiške. Vsi so bili oproščeni ysled pomanjkanja dokazov, razen Bariviera, ki je oproščen zato, ker ni zakrivil kaznive! ga dejanja. Nogometna tekma v Dekanih | t Zadnio nedeljo sta se v Dekanih -ML. Ošnje Dne 29. oktobra se je pripetila blizu naše vasi huda in obsodbe Vredna nesreča. Dva šolarja sta se okrog 5. ure popoldne vračala iz šole v Skrutovem domov v Kru-stovje, ko je pridirjal iz smeri Kloiliča proti Čedadu neki vojaški motocikel in podrl sedemletnega Marka Cuka iz Krustovja. Deček je pri tem zadobil hude rane na glavi ki po telesu, motociklist se je zaletel v neki zid, toda se je kmalu dvignil, z veliko naglico odjadral proti Čedadu in pustil nezavestnega, razmesarjenega otroka na cesti, ne da bi mu pomagal. Na vpitje drugega otroka so ljudje iz bližnje vasi pritekli na pomoč, ga povezali in nezavestnega odpeljali v čedadsko bolnico. Telefonsko so obvestili v Čedadu oblasti, ki so odredile aretacijo nečloveškega motociklista, toda ta se je dal v beg. boječ se posledic. Gre za nekega višjega narednika. Pri prebivalstvu je ta dogodek vzbudil silno ogorčenje, posebno zaradi obnašanja vojaškega motocikljfta, ki je pustil nedolžno žrtev, plod njegove nore vožnje, kar na cesti brez vsake pomoči. $t. Lenart Za praznik Vseh svetih so se Benečani spomnili grobov padlih borcev, svojih partizanov, ki jim vlivajo moči in poguma za dalj-njo borbo za narodnostne in * socialne pravice. Na vseh pokopališčih in drugih samotnih krajih so okrasili grobove ožnanilcev svobode, prižgali jim lučke in prisegli zvestobo skupnim idealom, ki se morajo uresničiti tudi v naši teptani in lepi mali domovini, kjer kljub osvobodilni vojni evropskih narodov še vedno živi in deluje fašizem, pa čeprav se je odel v demokratična oblačila. Benečani upamo, da bomo s svojo vztrajnostjo tudi to premagali ln odgnali to kugo iz na- Zadnjo nedeljo sta se v Dekanih srečali na nogometni tekmi domače društvo «Jadran» in enajstorica iz Buj. Ker je nogometno društvo v Dekanih še mlado, je vladalo med mladino za tekmo veliko zanimanje. Tekma se je pričela ostro in doma, čini so bili v prvem polčasu stalno v napadu proti gostom. Igralci «Jadrana» so pokazali dobro tehniko, posebno napadalci, ki so že po petih minutah zabili prvi gol. Buj. čani so se sicer spretno branili, vendar niso mogli preprečiti, da jim ne bi domačini v 26. minuti vrgli žogo že drugič v mrežo. To razmerje golov je kljub, ostri borbi ostalo do konca prvega polčasa nespremenjeno. Po odmoru se je zopet razvila nagla in lepa igra. Gosti so vedno bolj silili v napad in jim je res po 17 minutah uspelo, da so proti «Jadranu» zaznamovali prvi gol. Sedaj se je šele vnela silovita igra. Moštvo iz Buj je hotelo na vsak način izenačiti razliko, domačini so branili svoj uspeh in skušali razliko golov sebi v prid še zvišati. To jim je uspelo, kajti kmalu po prvem golu enajstorice iz Buj so vrgli žogo že tretjič v vrata nasprotnikov. Gosti se niso mogli opomoči in pri tem rezultatu, to je 3:1 je ostalo do zaključka igre. ALI SI 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA Razume se, da je bilo na strani domačinov veliko veselje, ker od tako mladih igralcev, kakor jih ima «Jadran», ni bilo pričakovati večjega uspeha. Z vztrajnim vežba njem se bodo še bolj izurili in po stali morda v kratkem tekmec za marsikatero starejše moštvo, Treba pa je priznati, da je tudi enajstorica iz Buj pokazala lepo igro. V. M. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V koprskem okraju je bilo časii od 15. do 31. oktobra t. 1. rojenih 12 otrok in sicer: Peroša Mi-rijana v Pomjanu, Krevatin Ivan v Sičjolah, Kocjančič Miranda Borštu, Dimitrovič Zora v Porto rožu, Jerebica Adelija v Krkavčah Berdon Nives v Sv. Tomažu, Ruz zier Liljana v Sv. Luciji, Kodarin Adora v Loparju, Baruca Alma j Koštaboni, Rojac Danila v Košta boni, Kleva Justina v Krkavčah in Rojac Zvezdana v Tinjanu. Umrli ste dve osebi in to: Pribac Ivan, star 66 let iz Padne in Fortuna Pavel, star 22 let iz Gažona. Porok pa je bilo 7 in sicer so se poročili: Kodarin Jožef, kmet iz Bor. šta s Stefančič Rožino iz Laborja; Petronio Karel, ribič z Grižonič Saturnio, hišno, oba iz Strunjana; Kocjančič Andrej, kmet iz Laborja s Kodarin Petrino, hišno iz Boršta; Možina Marčel, delavec iz Trebč pri Trstu z Grižon Antonijo, hišno iz Krkavč; Pohlen Romej, delavec iz Škofij I z Grižon Marijo, hišno iz Škofij; Keršikola Atil. mornar iz Portoroža s Pavčič Sonjo z Reke in Cupin Ernest, delavec Iz Kolom, bara z Markovič Karmelo, hišno iz Farancana. TRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU • ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 1— - . . —. Da se zagotovi redno obiskovanje šoie i Odlični uspehi sovjetskih športnikov je bila izdana odredba, ki s strogimi kaznimi skrbi za to, da se šoloobveznim otrokom ne bo kratil pouk Izvršilni odbor, okrožnega LO za Istro je izdal odredbo o ukrepih proti nerednemu obiskovanju šole. Odredba se glasi dobesedno takole; 1. člen Vsi otroci, ki so po obstoječih predpisih dolžni obiskovati do 14. leta žolo, morajo redno obiskovati pouk. 2. člen Starši ali njihovi namestniki sp odgovorni, da posečajo otroci redno šolo. 3. člen Upravitelj šole bo skupno s krajevnim učiteljstvom, množičnimi organizacijami in roditeljskim sve tom poskrbel za čim rednejši obisk šole. 4. člen Kot opravičeni vzroki izostanka iz šole se smatrajo: 1. bolezen šoloobveznega otroka ali pojav nalezljive bolezni na njegovem domu' 2. smrt člana njegove družine; 3. nemogoč' prihod v šolo zaradi neurja, povodnji, snežnega viharja itd. Ce izostane otrok iz šole zaradi vzrokov, navedenih pod točko 1. in 2. tega člena, morajo starši ali njihovi namestniki obvestiti o tem zadržku v najkrajšem času ustno ali pismeno učitelja ali razrednika 5. člen Cim je upravitelj šole od učitelja ali razrednika zvedel, da je izostal otrok neopravičeno iz šole, pokliče roditelja ali njegovega namestnika in ga vpraša za vzrok otrokovega izostanka ter ga opozori na obvez nost obiskovanja šole. Ce upravitelj šole ugotovi, da je ] izostanek neopravičen, predoči ose. bi, ki je odgovorna za otroka, vsebino člena 1. in 2. te odredbe ter ga obvesti, da bo v primeru ponovnega neopravičenega izostanka javil zadevo prosvetnemu odseku okrajnega ljudskega odbora. 6. člen Ce bodo ostali opomini in poskusi prepričanja brezuspešni in če se za otroka odgovorna oseba ne bo odzvala vabilu šolskega voditelja in bo otrok nadalje neopravičeno izostajal od pouka, bo prijavil upravitelj šole osebo, ki je odgovorna za otroka, prosvetnemu odseku okrajnega ljudskega odbora. 7. člen Okrajni ljudski odbor — prosvetni odsek — bo po preučitvi ovadbe in po zaslišanju stranke izrekel glede na težo dejanja sledeče kazni: 1. Za neopravičen izostanek iz šole do 10 dni: a) denarno kazen do 3.000 lir; b) do 10 dni prisilnega dela brez odvzema prostosti. 2. Za neopravičen izostanek iz šole od 10 do 20 dni: a) denarno kazen od 3.000 lir do 6.000 lir ali b) od 10 do 20 dni prisilnega dela brez odvzema prostosti. Denarne kazni gredo v okrajno blagajno. 8. člen Ce oseba, ki je bila obsojena na denarno kazen, določenega zneska v roku 15 dni po pravomočnosti ne bi plačala, bo denarna kazen spremenjena v prisilno delo brez od vzema prostosti* računaje • vsakih 200 lir za en dan dela- 9. člen Odločba mora biti utemeljena in mora vsebovati pouk, da je proti njej v roku 8 dni od vročitve odločbe dopustna pritožba na Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora. Pritožbo je treba vložiti pismeno na prosvetni odsek okrajnega ljudskega odbora, ki je izdal odločbo. 10. člen Ta odredba stopi takoj v veljavo. Obvestilo bolnikom Bolnišnica v Piranu je sedaj opremljena z novim Roentgenovim aparatom in zato opozarja bolnike iz okolice, posebno iz Bujščine, da prihajajo v Piran in ne y Koper, kjer je protituberkulozni di. spanzer preobremenjen. Dijaki in siromašni ljudje, ki uživajo socialno zaščito, imajo brezplačen pregled. Ostali plačajo od ordinacije 200.— lir. Zavarovancem socialnega zavarovanja plača zavod stroške pregleda. Letošnje atletsko prvenstvo Sovjetske zveze, ki je bilo pred dvema mesecema dni v H ar kovu, je bilo polno presenečenj in odličnih rezultatov. Dejstvo je sicer, da ni bilo razen v neka. ter ih disciplinah, kjer o se spet izkazali že proslavljeni in vsem znani atleti in atletinje, doseženih kakih svetovnih rekordov, toda tekmovanje je bilo nov doka z, da je v Sovjetski zvezi nešteto športnikov, ki le malo zaostajajo za najboljšimi, zaradi česar je opaziti izvrstne povečanje vseh nastopajočih v prvenstvu. KINO KOPER: Hči džungle. IZOLA: Arrigonl: Preludij ljubezni. Odeon: Tomerai. PIRAN: Tartini: Obroč se zapre. Ena izmed najvažnejših točk prvenstva, tek na 100 m, je potekala izredno zanimivo. Novi talent in favorit Sanadze je prispel na cilj istočasno z dolgoletnim prvakom in rekorderjem Karakuloyim. Sodniki so proglasili mlajšega Sanadzeja s časom 10 6 sek. za zmagovalca, toda film je pozneje pokazal, da je bil Ka-rakulov za nekaj cm prej na cilju in tako še za eno leto obdržal naslov najhitrejšega tekača SZ. Izvrstni so bili tekači čez ovire, kjer je uspelo trem doseči rezultat pod 15 sekund. Najbolj se je vsekakor izkazal zmagovalec Bulahčlk, ki ie postavil nov vsezvezni rekord v času 14,4 sek. ODLIČEN REZULTAT PUGACEVSKEGA Pugačevski je imel na 3000 m steeple-chase dovolj opravka s Prževalskim in Kazancevom in je dosegel enega letošnjih najboljših rezultatov na svetu 9:06,4, dočim sta dobre rezultate postavila tudi Prževalski, ki je potreboval za to progo 9:11,0 min. in IZ TRŽAŠKE kronike S KOPRSKE PROSLAVE 31. OBLETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Tli pisalne stroje so mo Včeraj je inženir Audoli od istoimenskega gradbenega podjetja javil policiji, da so včeraj ob 13 popoldne vdrli s ponarejenimi ključi neznanci v njegovo pisarno v ul-Dante 7 in odnesli 3 pisalne stroje. Med temi računski stroj v vrednosti 600 tisoč lir. Vsa škoda ni niti krita z zavarovalnino. Poleg tega so odnesli še 3 ženske halje in 2 bombaževinasti majci v vrednosti 5 tisoč lir. Ladja je pripeljala mrtveca Včeraj je odplula iz tržaške luke proti Genovi ameriška ladja «Ma-daket« z 200 tonami različnega tovora. V Pulj je odplula jugoslovanska ladja «Vis» s 350 tonami bombaža. V Benetke pa je odplula švedska ladja «Fernebo» s 1200 tonami mešanega tovora in z enim potnikom. Istega dne je priplula v našo luko Iz Istanbula italijanska ladja »Tre-viso« z različnim tovorom in z enim mrtvecem. Zastonj se je hotel voziti Ker je Flavio Bon grozil čuvarju javnega reda in ga tudi s pestjo sunil, se je moral včeraj zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem, katere- Neke noči prejšnjega meseca se je Bon vračal ob 1.15 domov. Ker je vozil eden izmed zadnjih tramvajskih vozov proti remizi, se je Bon obesil na zadnji del tramvaj skega voza štev. 1. Kondukter je takoj opozoril dva policista, ki sta bila v tramvaju. Bon pa jo je takoj pobrisal, čim je zagledal policista. Policist pa, ne bodi len, se je takoj zagnal za fantom in ga dosegel v bližini gostilne »Al Paradiso« v Pončani. Tu pa se je fant zakadil v policista in ga še celo sunil pestjo. Potem ko so fanta ukrotili je še zagrozil agentu, da se bosta pač že videla v civilu. Včeraj je sodišče zaslišalo vse priče in spoznalo obtoženca za krivega vseh dejanj, ki mu jih je naštevala obtožnica. Kljub olajševalnim okoliščinam je bil Bon obsojen na 4 mesece ječe in na plačilo sodnih stroškov. Sreča za fanta pa je ta, da je sodba bila izrečena pogojno. Kazancev z 9:18,8 min., s katerimi bi se vsa trojica plasirala na olimpijskih igrah v Londo! nu v finale. Zelo dobro povprečje so pokazale tudi tekačice na 800 m. kjer je zmagala Morozcn va v 2:15,7 min., kar je letos najboljši rezultat na svetu, deseta v tem teku Zurbina, pa je dosegla še vedno odličen rezultat 2:20,0 min. Bivši rekorder v metu kladi-: va Aleksander Sehtelj je bil na letošnjem prvenstvu v izredno slabi formi, saj je dosegel z metom manj od 50 m le četrto mesto. Zmagal je z rezultatom 54,87 m Kanaki pred Linnaste-jem 51.37 in Arturjem Sehtljdm 50,12. Se večji poraz je doživel rekorder in prvak v »troskoku Zambrimbore, ki se ni s ekokom 13,64 m niti plasiral v -finale. Prvak je postal s skokom 14,47 m mladi skakalec, predstavnik profsojuzov. DVA SKAKALCA OB NAD 4 m PALICI Vse popoldne tekmovanja ni zadoščalo, da bi bil znan zmagovalec v skoku ob palici in se je moralo zaradi teme tekmovanje nadaljevati naslednji dan. Zmagal je nad 40-letni Ozolin s 4,18 m, le malo pa je zaostal za njim deseterobojec Denisenko z rezultatom 4,10 m. V teku na 5000 m so uspeli trije tekači doseči reč zultat 15 minut. To so bili Kai zancev, ki je z rezultatom 14:39,4 min. dosegel tretji najboijši rezultat v ZSSR, favorit teka Po^ pov z rezultatom 14:46,4 in Va-i nin s 14:48,2. Nina Dumbadze V metu diska letos ni imela močnih nasprotnic in je gladko zmagala z naskokom 8 m in metom 50,19 m pred Borisovo, dočim je bila tretja z rezultatom 41,59 m Toče-nova. Zelo težek poraz pa je do; živela svetovna rekorderka v me; tu krogle (13,89 m) Tatjana SeJ verjukova, ki je našla vredno na; slednico v Andrejevi, ki je sve; tovno rekorderko premagala za 60 cm z letos najboljšim rezulta; tom na svetu 15.44 m. Letošnjega atletskega prvenstva se je udeležilo skupaj 634 tekmovalcev in tekmovalk iz 67 mest 16, zveznih republik, ki so se kvalificirali za prvenstvo na republiških spartakiadah. “On •v. ‘si umetniki-slikarji, ki so * v Kopru svoja dela, mi V’oto’° ne bodo zamerili, če °c°rim nekaj besed o umet-k,’n tako kot jo razumem, kj et sem in zelo dobro vem, ie treba pripraviti, če hgp ' »ii l>o seme, ki ga l om H«(0 ~~ hranilnici zemlji — bo- h (Q °>>rodilo. predvsem moram l%iu ° Pripraviti zemljo, po-11 n/>, Pred oranjem tistih snovi '* °roanski obliki, (da Higjjj,anem izrazu, ki bi to iaz-ki P(7'i,lie PokuarilJ in nato vse 1i Um0rati- Ni mi znano, če tu-etnijci tako občutijo delo, °a 'obeutil l02' k0 ,em 8!gj^. oral. Gledaš, naslonjen na l,ilet,n!ee' kako vlečeta poliča. Po-Vhta s,a in nekako nerodno sto-(lr*i Po strnišču. Poslušaš, kako i Ui0a JTn2tla ob desko o rala. se «i d in v zaviti črti preobrača |iW^°. stran. Vdihavaš tisti 1 ie, . , *k‘ in opojni vonj zem-1 razgl ~,pubti iz sueie izpranih »o ; ififo skrivnostno m prita-ilahk'nenie brazde, ki jo lemež 'ihti ° kpodrezuje, vonj, ki 'sc .od "Je, te vsega priklepa lnic0n n do izvrševanja obrti in drugih pridobitnih dejavnosti, aktivno in pasivno volivno pravico in še druge državljanske pravice. Zakon med državljani raznih držav ima za ženo najčešče za posledico izpremembo državljanskega staleža. Zakonodaja posameznih držav pa ni toliko enotna, da bi žena, ki po svoji omo-žitvi s tujim državljanom izgubiti svoje državljanstvo, mogla s samo omožitvijo pridobiti tudi moževo državljanstvo. Predvsem hočemo tu imeniti predpise v tej zadevi, ki veljajo v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, Italiji in na Svobodnem tržaškem ozemlju. O zakonu o državljanstvu FLRJ z dne 28. avgusta 1945 popravljenem z zakonom z dne 1. julija 1946, je. treba poudariti, da pomenja pravno priznanje svobodne ženine volje in enakopravnosti. Ta zakon ne pozna pridobitve jugoslovanskega državljanstva z omožitvijo. Po tem predpisu tuja državljanka, ki se poroči z državljanom FLRJ, s samo omožitvijo ne pridobi jugoslovanskega državljanstva, ampak zadrži svoje dosedanje državljanstvo. Na drugi strani pa tudi državljanka FLRJ, ki se o-moži s tujim državljanom, ne zgubi z omožitvijo jugoslovanskega državljanstva, čeprav morda po zakonu moževe domovine pridobi moževo državljanstvo avtomatično. Spremembo državljanstva more doseči tuja državljanka, poro. čena z državljanom FLRJ, samo s prošnjo s tako imenovanim pri-rojenjem (naturalizacijo), ki za take primere navaja posebne o-lajšave. Potrebno je vložiti prošnjo, ki jo oblasti ugodno rešijo, v kolikor se po vedenju prosilke more sklepati, fla bo lojalna državljanka FLRJ. Tu odpadejo ostali pogoji, ki se zahtevajo za naturalizacijo in to sc: izpolnjeno 18 leto, delovna sposobnost, petletno nepretrgano bivanje v državi in morebitna odpustitev iz tujega državljanstva. Enake olajšave veljajo, če prosi za državljanstvo FLRJ tuji državljan, ki po narodnosti pripada enemu od narodov FLRJ, ali tuji državljan, ki se je udeležil narodnoosvobodilne vojne narodov FLRJ ali njegov otrok. Načelo, da se z omožitvijo ne menja državljanski stalež žene, je posledica naprednega načela novega družbenega ustroja o enakopravnosti moža in žene na vseh področjih javnega udejstvovanja. Nazadnjaška stara Jugoslavija ni priznavala tega načela ter je tedanji zakon o državljanstvu predpisoval avtomatično iz-gubitev jugoslovanskega državljanstva žene, če se je poročila s tujim državljanom. Zaradi tega je še sedaj splošno razširjeno napačno mnenje, da jugoslovanska državljanka z p-možitvijo s tujim državljanom izgubi državljanstvo FLRJ in obratno, da tuja državljanka, ki se omoži z državljanom FLRJ, pridobi tudi državljanstvo FLRJ. Stara Jugoslavija se je z institucijo zadrževanja državljanstva sicer razločevala od držav s staro zakonodajo. Zeni so pogojno dovoljevali samoodločevanje glede državljanskega staleža. Zakon ji je dajal možnost, da je žena ob porok^ s tujim državljanom zadrževala' jugoslovansko državljanstvo v ženitovanjskem pismu ali s posebno izjavo, ki je mora- la biti podana pred poroko in vpisana v matično knjigo, kar je bilo bistvenega pomena za veljavnost zadržanega državljanstva. Zadržati Pa je mogla samo državljanstvo, ki ga je imela po rojstvu, ne pa onega, ki si ga je morda pridobila s prirojenjem (naturalizacijo) ali omožitvijo z jugoslovanskim državljanom. Te omenjitve naj bi preprečile špekulacije z državljanstvom. V prehodnih določbah je novi zakon o državljanstvu FLRJ še za nazaj določil, da jugoslovanska državljanka, ki se je poročila s tujim državljanom v času narodnoosvobodilne vojne, t. j. od 6. aprila 1941 do 28. avgusta 1945, ko je stopil v veljavo novi zakon o državljanstvu, in si ob poroki ni zadržala svojega jugoslovanskega državljanstva po po-kolenju s posebno izjavo ali že-nitovanjskim pismom, ni izgubila jugoslovanskega državljanstva že po samem zakonu, ampak je bilo določeno, da zgubi državljansko v naknadnem roku enega leta po uveljavitvi tega zakona, če v tem roku s posebno izjavo ne zadrži jugoslovanskega državljanstva. Enako je bilo določeno, da tudi tuja državljanka, ki se je med narodnoosvobodilno vojno poročila Z državljanom FLRJ, ni pridobila jugoslovanskega državljanstva, ki sj ga lahko pridobi z naturalizacijo po olajšanem postopku, kot smo prej omenili. Po italijanskem zakonu o državljanstvu št. 555 z dne 13. junija 1912 se državljanstvo žene določa po državljanstvu moža. V členu 10 tega zakona je izraženo načelo, da poročena žena ne ino-re prevzeti različnega državljanstva od državljanstva moža, čeprav med zakoncema obstoji ločitev od mize; in postelje. Ce se italijanska državljanka poroči s tujim državljanom, iz- ANALFABETSKI TEČAJ MLADINCEV NOVEGA BEOGRADA. gubi italijansko državljanstvo, v kolikor ima njen ženin državljanstvo, ki Se Z dejstvom možitve prenese tudi na njo. Da bi italijanska državljanka ne prišla v položaj, da ostane sploh brez državljanstva, ako po predpisih moževe domovine ni pridobila njegovega državljanstva, ji itali-jarlski zakon hrani italijansko državljanstvo. Tuja državljanka, ki se poroči z italijanskim državljanom, pri dobi s samo omožitvijo italijansko državljanstvo ter ga o-hrani tudi kot vdova, razen ako si s tem, da ostane v inozemstvu ali se tja Pre* seli, zopet ne pridobi svojega prvotnega državljanstva. Da navedemo nekaj primerov. Ce se torej italijanska državljanka poroči z državljanom FLRJ, ona z omožitvijo ne pridobi jugoslovanskega državljanstva, ampak ostane še nadalje italijanska državljanka. Jugoslovansko državljansko si nove pridobiti šele s prirojenjem po olajšanem postopku Ce se pa državljanka FLRJ poroči z italijanskim državljanom, ona sicer po italijanskem zakonu pridobi italijansko državljanstvo, a istočasno ostane še nadalje jugoslovanska državljanka. Eno važnih načel zakona o državljanstvu FLRJ je načelo, po katerem jugoslovansko državljanstvo izključuje vsako istočasno državljanstvo druge države, in potem jugoslovanski državljan ne mere biti istočasno državljan kake druge države. Potemtakem, č e državljan FLRJ po zakonih druge države pridobi državljanstvo te tuje države, on s tem ni izgubil državljanstva FLRJ, pa se bo še nadalje smatral in tretiral kot jugoslovanski državljan vse dotlej, dokler p0 jugoslovan- skih zakonih ne bo zgubil jugoslovanskega državljanstva. To. načelo je posledica državljanskega staleža, ki £ja vsak jugoslovanski državljifn nosi s seboj, ne glede na to, al; prebiva na ozemlju FLRJ ali v tujini. Zakonsko izključenje dvojnega državljanstva dejansko sicer ne onemogoča dvojnega državljanstva. Vendar pa ima taka določba svoje pravne posledice, s katerimi s-e more izigravanje državljanstva omejiti. Kakor rečeno, se dogajajo v praksi primeri, da ima kdo dvojno državljanstvo, dokler zakonodaja v posameznih državah ne bo temeljila na istih načelih. Eicer pa gornje načelo ni brez praktične vrednosti, ker pomenja, da sodišča, civilne in vojaške oblasti ne bodo priznavale, da bi se mogel kdo okoristiti z državljanstvom kake druge države, če je po predpisih zakona državljan FLRJ. Pri pridobitvi italijanskega državljanstva z naturalizacijo je potrebno poleg ostalih pogojev tudi petletno stalno prebivanje v državi. Ce je pa tuj državljan, ki prosi za italijansko državljanstvo, poročen z italijansko državljanko, pa zadostuje v tem primeru triletno stalno prebivanje v državi. Kar se pa tiče državljanstva STO-ja, pa moramo zaenkrat klicno vojsko)) je bila tiskana tudi v Nemčiji. Ta knjiga je mnogo koristila Hitlerjevemu glavnemu štabu, saj je na dokumentarni način odkrivala r.epripravljenos Francije za vojno. Na politični pozortiici se je pokazal De Gaulle po francoskem vojaškem polomu, to je leta IS > ko je je Reynaudova vlado. p11 pravljala izročiti državo Hitlerfl- De Gaulle je vstopil v Reyn^ dovo vlado v svojstvu podtočka za vojne zadeve. Zvest mu zaničevanju za množico • drhal)) je odbil zamisel francoskega odpora v. Franciji. V l‘°n donu, kamor je bil odposlan svojstvu odposlanca Heynaud0V-je pričel 1 fa- vlade pri Churchillu, dogovori o fuziji Francije in_ glije v uenotno državo»■ De Po lov predlog o spremenitvi F- e cije v angleško kolonijo ?e zelo toplo podprt od Church' V njegovem imenu je De 15. julija 1490 poročal o tem p1" logu francoski vladi. Takšen je De Gaulle. Včeraj je bil pripravljen-meniti Francijo v angleško k' j nijo, samo da bi se rešil ref-likanskega režima. Da bi do->-isti smoter, se De Gaulle <* proglaša pripravljenega Prll-. Francijo na stopnjo amerišk'r. vatne ubazen, brez kakršnit s\ > pravic. 'j' Viurmser nam reprodud'-nimiv, dokument in sicer P1 generala Billota, načelnika coske vojaške delegacije p ■/ri ganizaciji združenih narode ii. _ poročilo je bilo leta 1946 rt m* Ijeno na De Gaulla. General Billot je pisal: DELA NA PALAČI PR EDSEDNISTVA VLADE,1 V NOVEM BEOGRADU. , omeniti, da se nahajamo v nekakem ex lex stanju. Določbe o tržaškem državljanstvu imamo v členu 6 stalnega statuta, kjer je določeno, da so prvotni državljani STO-ja oni italijanski državljani, ki so imeli 10. junija 1940, to je, na dan, ko je Italija stopila v vojno proti zavezniškim državam, stalno bivališče v območju tržaškega ozemlja, ter njihovi otroci, rojeni po tem dnevu. Pogoje za pridobivanje, odvzem ali izgubitev tržaškega državljanstva bo šele določila ustavodajna skupščina in bodo vneseni v ustavo. Ker se pa življenje razvija naprej ne glede na zakonodajo, in so tudi primeri, da se Tržačani poročijo s tujimi državljankami ali Tržačanke s tujimi državljani, nastane vprašanje, po katerem zakonu se mora vse to presojati. Vsekakor po partikularnem italijanskem zakonu, ki doslej še tu velja po načelu pravne kontinuitete, v kolikor ni v nasprotju s statutom, a v novi ustavi bi se te zadeve v prehodnih določbah morale nekako legalizirali, zato ker stplni ali začasni statut o tem nima nobenih določb. Določbe stalnega statuta o državljanstvu tukajšnje oblasti ne izvajajo in tržaškega državljanstva ne priznavajo, čeprav je STO suverena teritorialna enota, ki , obstaja že od 15.IX.1947 in je meddržavnopravno priznana od 21 držav, ki so podpisale mirovno pogodbo, in nobene države ne more biti, ki bi bila brez svojih državljanov. ... ki I1 ((Pošiljam vam porod*0' ^ bilo sestavljeno za pitoviz0 načelnika vlade. J Politika ravnotežja, ki imenujem politiko posredov je že prekoračila me/e. ft. P») vaših naročilih sem ” vil vse, da sem sejal Pani a) MRP. Danes sem vi.daUita-mana. Zvečer bom videl B‘ ,-ei MRP je pripravljen, da bo " s kampanjo za vas. Oni so pretreseni zara^^niaj> njega in mednarodnega ,'_~g-egt pola?1 in se zavedajo nujnosti va' povratka. v b) Socialisti. Oni so bili /0 no bolj rezervirani, vendar pokazali razumevanje 20 j,j- dokazovanja. Mnenja so, da lo z vaše strani oportuno ^ ti z nekaterimi republikarts utj dejanji. Ce bi napravili- ^ korakov do socialistov, neu. jtfi binskih, temveč oblikovnih^^. ZaVeiAt• imate> lahko udomačili. Moje cije so jih prestrašile■ jo se važnosti, ki jo zave, in so-vrgli sedaj na co tudi težo, ki jo imate v -tiillotovo porodilo razkn ^ De Gaulla kot vojnega huls , v od Pust° ki sprejema ukaze oa v* (0t), skih ameriških ekspanzion1 ^ V zvezi s katoličani in *°c'' " r desne skuša v Franciji P° ^ vojni histerizem in s tem i«fi gočiti zvezo vseh antidemo degolistov do.*tere& nih sil od stov z desne. <0?. Kr “‘[t S0C1‘ Vse to v 11 imperialistov z onstran oce' ana' Ozka povezanost med vojsko, orožništvom, monarhistično stranko in teroristično organizacijo «X» je povzročila teror in revščino na Peloponezu z takimi učinki, da jih lahko primerjamo državljanski vojni. Politični aparat v Grčiji je v pravem pomenu besede «država v državi«. Ta aparat je otrok monarhistične stranke, ki ji načeluje ministrski predsednik Konstantin Caldaris, vodijo in podpirajo pa ga visoki funkcionarji atenske vlade. Strašen teror na Poleponezu je prisilil tudi državljane, ki niso komunisti, da so se uprli vladi in odšli med partizane v hribe. Pred dvema letoma so računali. da je v hribih največ od 600 do 800 partizanov, danes pa grška vojska prizna, da jih je najmanj 3.000, nekateri ameriški opazovalci pa trdijo, da jih je več kot 10000. Dejstvf) pa je. da je ogromna večina teh partizanov zbežala v hribe, da bi se rešila pred političnim in gospodarskim terorjem grške vlade. Ameriški oficirji, ki so dodeljeni grški vojski na Peloponezu, si največkrat niti ne predstavljajo, kakšen teror vlada v deželi. Na splošno se misli, da ZDA pošiljajo orožje in hrano samo redni grški vojski in orožništvu. V resnici pa hrana in orožje po stranskih poteh pride tudi do polvojaških formacij, katerih namen je kontrolirati ozemlje, ki je zasedeno po grški monarhofa-šistični vojski. Gospodar Peloponeza je notranji minister Pctros Mavromi-cl\alis, ki pripada populistični stranki skrajne desnice. On imenuje vse funkcionarje na otoku od prefektov do županov v mestih in vaseh Ti ljudje izvajajo s pomočjo tororističnih skupin strašen teror nad prebivalstvom. Kadar pa ostane ta teror preveč očiten, takrat Mavromichalis pre stavi funkcionarje, ki bi morali priti v preiskavo. Načelnik ekstremističnih skupin je član parlamenta Theodore Turkovasilis. Čeprav ni populist, uživa vso Caldarisovo podporo. Med nemško okupacijo je bil guverner grške banke. Vsi vedo, da je on med okupacijo naslovil STRAHOTE GRŠKEGA PRAVOSODJA nacistom spomenico, v kateri je predlagal, da bi v protiuslugo za predsedniško mesto, pripeljal Grčije v nacistični tabor. O tej spomenici so razpravljali tudi v parlamentu po končani vojni Turkovasilis te spomenice ni zanikal. Kljub vsemu pa je šlo vse v pozabo. Najmočnejšo podporo poiitič nerau aparatu nudi terorističn-organizacija «X», ki so jo še za časa nemške okupacije ustam vili ■ grški oficirji. Ta organizacija pa je že med vojno in po vojni postala orodje v rokah populistov. Danes ima v svojih vrstah polno ljudi, ki so sodelovali z Nemci. Organizacija «X» šteje največ okrog 3000 članov. Njeni voditelji pa so mogočni ljudje, ki uživajo vso podporo. Člani te teroristične organizacije so tudi mnogi župani, med njimi tudi župan Tripolija George Mutzu-ropulos. V nekaterih krajih kontrolira «X» tudi vojaško organizacijo «May», ki je znana po svoji surovosti in nasilju. Eden najvplivnejših voditeljev političnega aparata pa je Fansi Cave-las, direktor in založnik časopisa «Alitheia» (Resnica) iz Tripolija. Meni se, da je Fansi užival vso podporo in zaupanje za časa nacistične okupacije. Takrat je tudi tiskal svoj časopis, poleg tega pa je služil tudi v zaščitnih bataljonih, ki so bili znani po svoji vdanosti do Nemcev in ki so se borili proti narodnoosvobodilnemu pokretu. Cavelas se je sedaj specializiral v tem, da po časopisu napada ljudi, ki so se uprli teroristični organizaciji «X» in ki so na kakršen koli način naklonje- ni liberalni stranki. V svojem članku objavi na primer članek, v katerem se sprašuje: «Kako se more prebivalstvo počutiti mirno, če je svoboden komunist, kakor...?« Na podlagi takega članka potem «krivca# aretirajo, sestavijo obtožnico, «X» pripelje priče in za žrtev je gotovo, da bo obsojena. Tudi liberalna stranka, ki sodeluje s populistično stranko, je žrtev tega terorističnega aparata. Neki liberalni poslanec mi je dejal, da gredo v partizane tudi mnogi ljudje, ki niso komunisti in to samo zato. da se rešijo terorja desnice. Neki drugi poslanec pa mi je dejal, da bi na Peloponezu najbrže lahko vzpostavili red in mir, če bi uničili sedanji teroristični aparat in dali deželi zopet svobodo in pravico. Kakšna pa je svoboda in pra- vica v Grčiji, vidimo tudi v vojnih sodiščih, v katerih desnica obsoja ljudi sredine in levice. V teh sodiščih ima pravica le malokdaj besedo. Razprave proti državljanom, ki so «žalili državo«, so vsak dan na vrsti. Na enem takem vojnem sodišču je bilo od 1. januarja že nad 400 razprav, v katerih je bilo obtoženih več kot 6000 oseb. V istem razmerju s sodišči so tudi zapori. V eni sobici 2.50x4.50 m je bilo zaprtih 27 žensk, mladih in starih. V neki drugi enako veliki celici je bilo zaprtih 28 žensk. Umazanija je bila taka, da je ni mogoče popisati. Starejše žene so spale na pol praznih slamnjačah, mlajše ljf> so spale le po vrsti, ker za vse ni bilo prostora na enkrat. V zaporu je bilo tudi 320 moških. V majhnih, mračnih celi- cah, kjer je bilo ponoči in podnevi enaka tema, so bili natrpani ljudje, ki niso zakrivili drugega kot to, da so ljubili svobodo. Te ljudi potem odpeljejo v razpravne dvorane, kjer jih sodijo vojaška sodišča, ki v resnici niso niti legalna in kjer ne sodijo po zakonih, temveč po samovoljnosti nekaterih ljudi. Neki starček je bil od takega vojaškega sodišča obsojen na leto dni zapora samo zato, ker je bil njegov sin partizan. Obsodili pa so ga pod pretvezo, da je rovaril proti državi, ko je nekoč dejal v neki gostilni, da ni gospod, temveč tovariš. Načelnik vojaškega sodišča kapitan Stilianos Diamantakos mi je zatrjeval, da je grška pravica stroga, vendar pravična. V dokaz za to je navedel, da je bilo od 400 obsodb obsojenih na smrt samo 45 obtožencev, medtem ko jih je bilo 100 obsojenih od 15 do 2 let zapora, ostali pa da so bili obsojeni na lažje zaporne kazni, poslani v taborišča za «vzgojo« ali pa oproščeni. V teh obsodbah ps ie pravica samo v tem. da so v težni večini na zatožni kl°P'' pjjj mo nedolžni ljudje, k* ,s° žrtev osebnega sovraštva ščevanja. Najprej jih arc potem pa šele iščejo dokaZ obtožbo. . jj. Kot dokaze sprejmejo *U^01-sto navadne govorice in nj|-cevanja in nihče ne ocenju! hove verodostojnosti. Govoril sem z nekateru” f0 ličnimi grškimi advokati, y val'- mi vsi brez izjeme zatrjev— ko divje in nečloveško P°v0ja-vojaško sodišče. Malo j,e ških sodnikov, ki imajo s0. pravniško usposobljenost, 1,1 ^ dne predpise kršijo na vfa koraku. Neki odvetnik, k> )e »jj di član parlamenta, je oZ jnc vojaške sodnike kot naV8rna klavce in je dostavil, da ie lo upanja, da bi se mogel P° izboljšati in spraviti ka7en sodstvo v roke rednih sodišč- (Copurigt bV ONA\ i tDcnMicTv, Iti ir* MONTFCCHI it 6. til. nad - Telefon St 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 - Telefon 27-847 In 27-947. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din- a i£l» tel 27-847 Cene ofiasov- Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, rinančno-pravni 60, osmrtnice 70 lir. | Poštni tekoči račun za STO-ZVU:«»Založništvo Primorski dr.evnlk«. Trst It ''74; za FLRJ: ((Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-1- OGLASI, od 8.30-12 ln oa 13-1», • I7(Ja.fa ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.