Na simpoziju se je zbralo prek 70 udeležencev, ki so po vsaki predstavitvi predavateljem postavili vprašanja. Videoposnetki vseh predavanj kakor tudi datoteke predstavitev so dostopni na spletni stra- ni dogodka, pod zavihkom Zgodovina (https://giss.zrc-sazu.si/ZGODOVINA), in sicer jih najdete pod ločenimi povezavami. Celotni prispevki so objavljeni v monografiji Digitalne vezi, ki je 17. knjiga v zbir- ki GIS v Sloveniji in je prosto dostopna na spletu: https://giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/digitalne-vezi. Mateja Breg Valjavec Posvetovanje o zgodovini hidroenergije v Alpah Bern, Švica, 27. 9. 2024 Konec septembra je na Univerzi v Bernu (Švica) potekal enodnevni posvet z naslovom Critical Perspectives on the Alpine Damscape: An Environmental and Social History of Hydropower in the Alps after 1880 (Kritični pogledi na alpsko pokrajino jezov: okoljska in socialna zgodovina hidroenergije v Alpah po letu 1880). Posvet je bil organiziran v okviru projekta Jezovi in preseljevanja na območju Alp po letu 1880 – med participacijo in marginalizacijo perifernih družb (Staudämme und Verdrängungsprozesse im Alpenraum nach 1880 – zwischen Teilhabe und Ausgrenzung peripherer Gesellschaften), ki ga financira Švicarska znanstvena fundacija. Projekt poteka na Oddelku za ekonomsko, socialno in okoljsko zgodovino Univerze v Bernu, ki je posvet tudi organiziral. Posvet je bil predvsem namenjen zgodovinarjem in geografom, ki se v raziskavah ukvarjajo z okolj- skimi in družbenimi vprašanji, povezanimi z velikimi tehničnimi sistemi v Alpah, kot so hidroenergetski 147 Geografski vestnik 96-2, 2024 Zborovanja Slika 1: V Bernu je sedež švicarskega zveznega parlamenta. Pretežni del zgradbe je bil zgrajen v drugi polovici 19. stoletja. M AT IJA Z O RN vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:55 Page 147 148 Zborovanja Geografski vestnik 96-2, 2024 objekti. Ti so po eni strani zanimivi zaradi gospodarskega pomena in tehnizacije prostora, po drugi pa pomenijo precejšnje družbeno-naravne spremembe. V prenekaterih krajih v Alpah je gradnja jezov in zajezitev za ceno modernizacije pomenila preselitev celotnih vasi, celo dolin. Drugod pa so »industria- lizirane reke« prinesle finančne koristi, poceni električno energijo ter tudi infrastrukturni razvoj in priložnosti za zaposlitev. Namen posvetovanje je zato bil, na podlagi študija primerov pokazati izgube in koristi »alpske pokrajine jezov« ter odgovoriti na več vprašanj: Kakšne izgube in koristi je imel raz- voj hidroenergetskih objektov za lokalno prebivalstvo? Kaj je bila podlaga za sprejemanje ali odpor do hidroenergije? Katere strukture moči so omogočile gradnjo jezov? Kakšne prakse preseljevanja so pre- vladovale v posameznih delih Alp? Na posvetu se je zvrstilo osem predavanj vabljenih predavateljev iz šestih držav – po eno predava- nje iz Španije, Italije, Francije in Združenih držav Amerik ter po dve iz Slovenije in Švice. Kot uvod je služilo predavanja o političnih ozadjih tragedije v Vajontu, kjer je oktobra 1963 zaradi velikanskega plazu, ki se sprožil v zajezitev hidroelektrarne in posledične poplave, umrlo okrog 2000 ljudi. Sledila so pre- davanja o razvoju hidroenergije v evropskih kolonijah ter o odnosu lokalnega prebivalstva do tovrstnih gradenj v italijanskih in francoskih Alpah, predstavljeni pa so bili tudi socialno-ekonomski učinki izbra- ne zajezitve v nemških Alpah kot tudi razvoj švicarske hidroenergije. Od slovenskih udeležencev je imela Sara Šifrar Krajnik (Univerza v  Bernu in Inštitut za novejšo zgodovino) predavanje z  naslovom Hydroimperialism in the Habsburg Monarchy: Carniola and its hydropower infrastructure between 1880 and 1918 (Hidroimperializem v habsburški monarhiji: Kranjska in njena hidroenergetska infrastruk- tura med letoma 1880 in 1918), podpisani (ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika) pa sem imel predavanje z naslovom Dams and barrages on rivers in Slovenia: Benefit or burden (Jezovi in pregrade na slovenskih rekah: korist ali breme). Matija Zorn M AT IJA Z O RNSlika 2: Med bolj znanimi znamenitostmi mesta je urni stolp (Zytglogge), zgrajen v začetku 13. stoletja. vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:55 Page 148